ig

VSEBINA:
Stran
146
147
148
149 152
155
156 162
Na pot v novo polletje...........
Portret norveške pisateljice Sigride Undsetove Mladini, ki stopa v življenje (Anica Čemejeva) O bežečem konju. Novela (Milena Mohoričeva) Bič zemlje. Novela (Švajger Zmago) . . . , .
Umetnost razvrstitve slik. (S slikami).....
Gospa Hjeldova. Roman (Sigrid Undsetova) . .
Na jug. Črt/ca (B. M.)...............
Moda. (S slikami)..............164 do 173
Lepe, duše se ne zgreše. Novela (Mary Howardova) . 174
Misli za sedanje dni...............177
Razgibajte se! (Telovadba v slikah)......... 178
Modno pismo iz Ljubljane .................180
Svetla in senčna stran tujskega prometa ......181
Nove knjige — Umetnost............ . 182
Znanost — Obzornik ...............134
Javni dogodki doma in po svetu..........185
Najnujnejša oprema za izselitev ..........186
Vrt v juliju......... ...........186
Zdravje ..........................
Kuhinja ......................188
Praktična navodila................191
S škarjami po svetu...........
20 vprašanj za naše naročnice......
platnicah
Ijuiraj seveda, posebno pa ivečer:
Chlorodont zobna pasta
Zaradi preoreditre iis*a se je ta štcTilka gakasnila. PrihodMii« SieTiika »Ženakega sTeta« »aide prve dni aTgustm
Današnji številki smo priložili po-; ložuice. Vljudno prosimo vse naročnice, da čimprej poravnajo naročnino za tekoče polletje.
Načrt za naslovno stran platnic je narisal inž. arh. Janko Dmahen.
PoSitka potrebni najdejcr. pof>pln . mir nii Huiirii v vili oh möfjü, poleg .borovega .gozdička-. Eventualna .uporaba \ kuhinje. Cene zmerne,	S. Godina. Hvar.,
PrTOvrsini BayerjeTi kroji
, Cene:	■ ' ^
Za 'plašč, obleko ali pidžamo s J poštnino vred , . . . . . , Din 11.—
Za kiilo. otcDško obleko db
14. L in perilo » poštnino vred Din 7 —
Denar se pošlje z naio.^ilom.
Pri naroSiln je naTcsti samo štetilko modela in prsno š^o.
Kroji se dobe samo tiste prsne širine, ki je navedena v popiisu.
Vsaka naročnica, ki ima plačano tekočo naročnino, ima pravico do enega, velikega ali dveK malib krojev na leto brezplačno. Brezplačni kroj si izbere izmed tistih, ki so že T popisa omačeni kot brezplačni.
Opozarlamo, da moramo naročati kro{e r Inozemstrn tmr iih ne moremo poslati ii obratno paiio< kakor si nekatere žeII|o. ZadnP iaa «ploh ne moremo |am6itl za rok dobave.
Dekliški internat Franje Tavčarjeve
v Ljubljani, Novi trg 5
Vodstvo internata opozarja starše, da sprejema že sedaj prijave gojeni? za šolslco leto 1940^1
;2en^ Svet izhaja vsak mesec V Ljubljani. Letna naročnina za Ust s krojno polo in prilogo' m toena dela maja 64'din, polletna 33 ain, ć^trtletna 17 din. Eosamema številka ^ din. Sam list trez ptilog stnne letno S4 din. Za Italijo 54 iit, posamezna' äteviüa 5,Ji? lit; za .ostalo inozemstvo SS din. BaCun pdstne hranilnice ätev. 14,004. — Uredništvo in upraVa v Ljubljani, Aleksandrova c. 16/1. Telefon it. 52-80. Izdaja in' za uredništvo odgovorna Milka Martclanć, Tiska tiiiama Veit ih drug, družba' z o. z., Vir, poŠta Domžale. (Predstaviiili Peter Veit, Vir.)
iili^
ZEXSKI SVET
LJUBLJANA . JULIJ 1940 • LETO
XVIIi
MOTIV Z RABA; BARKASEVO KOSILO
Foto: H. Kcm
Ljubljana, julija 1940.
Na pot v novo polletje
V prejšnji številki smo F am ohljuhili, da bomo z novim polletjem list reorgmiizirali in ga postavili na novo, bolj smotrno osnovo, tako äa ho lahko prav kmalu tekmoval z velikimi srednjeevropskimi ženskimi listi.
Danes stopamo pred Vas z zavestjo, da smo na najboljši poti do uresničenja teh obljub.
Ko boste prelistavale to številko, boste opazile nekatere spremembe. List smo povezali s prilogami v vsebinsko skladnejšo in lepšo celoto. Izrabili smo po najboljših možnostih, ves prostor, ki nam je na razpolago, tako da boste v istem obsegu našle dokaj več branja kakor-doslej. Poživili smo list s slikami, domačimi in tujijrü, izbranimi iz najboljšega gradiva^ ki nam je Ml na razpolago.
Prosimo, prelistajte z nami vred pričujočo številko!
Ena izmed prvih stvari, ki Vas bo priklenila, je nazorno prikazana ureditev doma; ternu problemu, važnemu za sleherno ženo, bomo tudi v bodoče posvečali posebno skrb.
Za moderno ženo, bodisi ženo v poklicu ali pa gospodinjo in mater, je potrebno, da je kos vsakdanjim naporom, ki jih prinaša sedanje razgibano življenje. Zato mora paziti, da ostane njeno telo zdravo in mlado. Vsakdanja telovadba človeka razvedri in pomladi, zato smo prepričani, da ilustriran članek o telovadbi nobeni nc bo odveč. Zdravju, telovadbi in negi moderne žene bomo odslej v »Ženskem svetu« posvečali še veČ pozornosti kakor doslej.
Samo po sebi se razume, da tudi na modo nismo pozabili. Moda je lahko praktična, še rajši je pa muhasta. Praktični ženski svet zanima, kako se da moda s pridom prilagoditi našim razmeram; nekatere se pa rade pozabavajo ob modnih novostih — ali norostih. Zanemarjali ne bomo ne prve ne druge strani, tako da bodo naše bralke vedele, kaj se godi po modnem svetu pri nas in drugod.
Toda razmere so takšne — dandanes še posebno — da ne moremo živeti samo ob koristnem, temveč se nam hoče tudi prijetnega. Sodobna žena išče razvedrila in počitka v duhovnem doživljanju, da se prerodi, dvigne in poživi. Takšno razvedrilo najde v dobrem štivu. Zato .u bomo prizadevali, da Vam bomo postregli z dobro literaturo, tako v vezani kakor v nevezani besedi.
Izbrali smo za Vas roman, ki ga je napisala slavna norveška pisateljica Sigrid Undsetova — roman izpod ženskega peresa za žene vsega sveta. V tem romanu razpreda pisateljica usodo in življenje žensk, kakršne ste Ve, ki to berete. V njem boste srečale ženo in mater, ki prav tako kakor ve, gara, kuha, pere in krpa iz dneva v dan, ženo in mater, ki se vsa predaja otrokom in svojemu mčžu. Srečale boste ženo, ki hodi vsako jutro v službo, že dolgo, dolgo let. Spoznale boste v teh postavah same sebe, približale se Vara bodo in vzljubile jih boste.
Predzadnjo in zadnjo stran platnic smo posvetili razvedrilu naših bralk; zanimive in poučne zgodbice, zajete iz življenja, naj Vam bodo v odpočitek po trdem opravilu, ko vse v Vas kliče po sprostitvi.
List je dohil nove platnice, in sicer bodo vsak mesec druge barve, tako da boste že po barvi ločile številke. Naslovno .<:tran smo poživili z domačitni motivi.
Če hoste sprejele prerojeni »Zensfci svet« s toliko dobre volje, s kolikor srno ga mi uredili za Vas, boste spoznale, da pomenijo klišeji za slike, zgoščeni stavek in večji krog sodelavcev znatno povečanje režijskih stroškov. Kljub temu bo naročnina ostala ista. List bo odslej izhajal redno vsak mesec, torej dvanajstkrat na leto. Tudi to je združeno z novimi izdatki. Tvegali smo ' jih, ker vemo, da nas boste podprle pri našem delu za Vas.
Drage naročnice! Sodelujte z nami, da bo »len.^ki svet« od Številke do številke boljši in zanimivejši. In ne pozabljajte: čim širši krog naročnic, tem večji in popolnejši bo lisi!
Uredništvo »Ženskega sveta«
146
Portret velike pisateljice!
Sigrid VnclsetoTa
K
našemu novemu romanu
rid. „^	priobievati roman velike norveShe pisateljice Sig-
ride ündsetove ^Gospo Iljetdovc. Sicer r,aSe bralke nedvomno že poznajo ime Sigride
o	""""t " ?r r	"" VriLnoL neUj IZed
° h I' i	"	"	i-otLjna begunka Lati z
razbitega doma m prositi gostoljubja pri dobrih ljudeh v srečnejH deieli.
V .švedsko prestolnico Stockholm je pred nekaj tedni med drugimi begunci pribežala z Norveškega tudi velika severna pisateljica Signd Undsetova. Njeni prijatelji so jo sprejeli pod streho, do smrti utrujeno po naporih, ki jih je preživela v napadeni domovini in na begu. Razbili so bili njen dom, dvorec v Lillehamm-ru, na njen ljubljeni vrt so pa postavili strojnice. Oba njena sinova sta morala na fronto, eden od njiju jo padel tik pred koncem vojne. Pisateljica je bežala čez neznane gorske steze, zdaj na saneh, zdaj peš, zdaj na smučeh, begunka med tisočimi begunci, ki jim je vojna vzela dom.
Sigrid Undsetova je aažemu ženstvu znana pisateljica. Ena tistih žen je, ki s svojim genialnimi deli potrjujejo in dokazujejo žensko umetniško moč in ustvarjalnost/ Njena dela bero po vsem kul-tmnem svetu. Lota 1928. je dobila pisato-J)ica Nobelovo nagrado za svoj največji roman »Kristino, Lavransovo bčer«.
Undsetova je za Selmo I.agerlofovo druga severnjakinja, Id je prejela to najviäje pisateljsko odlikovanje. Trdo se je morala bonu, da se je povzpela tako visoko in da so )e smela posvetiti nmetniäkümu poklicu. V mladosti je bila devet let strojepiska, toda že v tistih letih se je v njej'oblikovalo umetmžko hotenje. Po nekaj neuspelih poskusih je prodrla z romanom »Srečna lota« la dobila štipendijo za tujino. Odpotovala
je na jug, v Italijo; tam je napisala svoj prvi večji ljubezenski roman »Jenny«, ki je ponesel njeno ime v svet. Kmalu nato se je poročila s slikarjem Svarstedom in se vrnila v domovino. Kot žena in mati je Undsetova dozorevala do tiste pisateljske globine in širine, ki nam je dala njena dva največja romana: »Kristino« in »Olafa, Au-dunovega sina«.
Življenje, ljubezen in trpljenje žene je motiv, ki ga pisateljica zajema in oblikuje z izredno tenkočut-nostjo v vseh svojih romanih. Undsetova z doslednim realizmom razgalja pred nami življenje, riše ljudi, toda ne ustavlja se samo pri njih zunanjosti, temveč se poglobi v njihovo duševno in ljubezensko življenje. Nenavadno močna je v Undsetinih ljudeh zavest krivde, kesanja in želja po očiščenju. Kdor greši, mora trpeti, da odkupi svoj greh. Trpljenje nam pa nalagata vest in življenje samo. Sele v smrti se očistimo in dvignemo do najvišje sreče, ki smo jo zaman iskali vse svoje življenje. Vse iznova in iznova se v njenih romanih poraja vprašanje o bistvu ljubezni med moškim in žensko; umiri se ob sladkosti materinstva ali pa razbiča oh krivdi greha. S plastično besedo nam pisateljica pričara pred oči slikovito norveško pokrajino, temne gozdove, modre fjorde, kipeče-vode. Nad vsem tem pa trepeta nemirna Sigridina misel, ki išče skozi stisko življenja najvišjo resnico. K. N.
147
Ob slilepu šolskega leta	^
Uladini, ki stopa t žiTljenJe
Napisala Anica Černejeva
V dneli smo, ko se mladim ljudem dopoljnuje čas in izpolnjujejo pričakovanja lel. V srcih je zmagoslavje: sam svoj. svoboden, nikomur ne več odgovoren, od nikogar ne več odvisen. Večni sen otroStva: bili velik in odrasel postaja resnica.
Tihi. zamišljeni stopamo z mladim rodom v to srečo. Radi bi jo čutili brez sebičnega zadovoljstva, da nam pada težko breme z rarfien, ali da jc mlad človek mogel le ob naši roki napraviti ta korak. Radi bi rekli iz odkritega srca: lepo je, prerasti otroka in postati človek. Toda predolgo že nosimo polnosL življenja, pre-mnogokraL smo se v spominih in željah zatekli nazaj v^odvisnost in negodnost otroštva. Bolje ko kdaj koli pa se nam vsiljujejo ob letošnjem razhajanju y miscd besede:
jSe ^utis, na.] srca ne vara te čut, da vstop je v življenje le s cvetjem -posuti
A vendar bi hoteli reči mladini, ki odhaja na ceste življenja, nekaj močnih, vedrih besed.
Naš čas te kliče, mladost: izreden, velik, odgovornosti čas. Globoko sc jc zarezal njegov plug v zgodovino človeštva. Še niso godna tla, še ni vrženo seme odrešitve. V iskanju in snovanju novega veka stopaš, mlada, svetla, pogumna, prepričana o moči svoje vere in svojega hotenja. Mi vsi verujemo, da bo odločal o setvi bodočih stoletij vendar Ic človek in njegova človeška vrednost. Ohrani torej zasipanje vase, ostani močna, prepričana in jasna, hotcča in verujoča. To je tvoje poslanstvo.
Svoboda, po kateri segaš s hrepenenjem otroka, ni le najvišji dar človeku, temveč je hkrati njegova najtežja in zadnja naloga. Iz nje se šele rodi odgovornost: tista prava, osebna in do.življcna odgovornost spoznanju in človečnosti, ne človekii, odgo-vornost, v kateri je tvoja rast in izpopolnitev. Saj je resnično svoboden le, kdor more prevzeti nase breme, da išče poli, odgovorov in rešitve, da se iz sebe odloča, po svojem uvidevanjii odpoveduje in podreja, po svojem spoznavanju in čutenju do dna doživlja vrednosL in nevrednost stvari. Čim globlje se zaveš te svobode, čim bolj jo zavestno gradiš v sebi in čim odgovorneje jo nosi,š, tem bolj postajaš človek'v osebnem in občestvenem smislu besede.
Vse dotlej ti je življenje le dajalo. Zdaj hoče dajali in, prejemati. Sreča je daljna, nedosegljiva, večno nemirna želja srca. Življenje pozna močnejše in vrednejše, zmagovitejŠe doživetje: izpolnitev. V njem je zajeto vse: vrisk in jok, borba in zmagovanje, podleganje in vstajanje. Kljub vsem malim in velikim krivicam življenja poznamo zakon njegove pravičnosti: kdor največ daje, prejme največ, ker je v neprestanem dajanju do dna izpolnjen. Nikdar ne občuti praznote dni in samote srca. Tako je v polnosti življenja doma, da se ne more nikjer izgubiti, tako nosi v sebi človeška hotenja, poraze in zmage, da čuti utrip slehernega srca. To pa je najmočnejše v življenju: pozabljati sebe in Čutiti druge, sluliti končni smisel vsega, videti preko svoje osebne usode usodo naroda in človeka, verjeti v smisel njegove poti.
Želimo vam torej ob vstopu v življenje prave, resnične svobode in odgovornosti, da bo izklesala v vašem obrazu črte vrednega človeka, kakor ga da shiliti vaša mladost.
Želimo vam zadnje izpolnitve, edine trajne lepote in vrednosti življenja.
Povemo vam naj, da zaupamo v vašo mladost in da je v tem zasipanju vsa naša svetla vera v bodočnost in življenje naroda.
148
o de^žcceitt koAfiju
Napisala Milena Mohoričeva
Janezek kleči na slolii, s komolci se opira na predalnik in z rokami podpira glavo. Njegove svetle oči so iiprte v steno, v risbo, ki visi na njej, ki jo je že tolikokrat glodal in ki ga je vselej čiidno vznemirjala. Toda doslej je kopica domislekov. ki neprestano polni njegovo glavico, vedno nudila nove zanimivosti in nikoli ni ntognil, da bi sc dalje nstavil pri eni misli. Zdaj se jc pa Janez nenadoma zamislil. Pokleknil jc na stol, podprl glavo in se nepremično zazrl v sliko. V njegovih očeh, sijočih vedno kakor sonce nc-skrbno, je pa zdajci zatrepetala groza.
Bil je v sobi sam, nič se ni ganilo. Imel je občutek, ko da mu je otrpnil ud za udom i]\ zamrl glas. Ni se mogel premaknili. Kakor prikovane so bile njegove oči v risbo in ni jih mogel odvrniti od nje.
Na njej je bilo samo nekaj potez. Planjava, preko katere bežita konj in žena z otrokom v naročju. Konj je brez uzde. griva mu vihra v vetra; videti jc, ko da se ne dotika tal in da ptlava po zraku,, zena stiska otroka k sebi in beži s sklonjeno glavo vžtric s konjem.
Dalje ko gleda sliko, bolj je Janeza groza. Nazadnje zbere vendar vse svoje moči in zakliče na vse grlo:
»Mama!«
Bogve kje je spet mama. Nič ga ni slišala, od nikoder je ni. Janezu je Še huje. Vendar ga je ta klic notranje sprostil, otrplost ga je minila, splezal je s stola in šel iskat mamo, dokler je ni našel v njeni sobi, ko je pisala nekomu pismo.
»Mama, brž pojdi z menoj.«
Niti ozrla se ni od svojega pisanja, pisala je dalje in odgovorila je, kakor da to spada k njenemu opravilu:
»Počakaj, saj vidii^, da pišem.«
Toda Janez ni bil tiste vrste, da bi ga lahko odpodil, če je kaj hotel. Zdaj se je moral z mamo pri priči razgovoriti o tej sliki in o vseh teh čudnih reČeh. Prijel jo jc za roko in jo odločno potegnil za sabo.
Nehote je odložila pero, vstala in šla, kamor jo je vlekel. Ni se zavedala, kako jo je s svojo nasilnostjo premagal.
»Le kam se ti vendar tako mudi?«
Nič se ni ustavljal, stopal je naglo dalje in trdno držal njeno roko.
»Boš že videla.«
Ustavil SA je pred predalnikom, urno splezal na stol in jo poklical k sebi.
»Tole sliko poglej, mama.«
Zači;dila se je in je bila skoraj nejevoljna.
»Zato si me klical? Saj jo vsak dan vidiš.«
Pogledal jo je skoraj očitajoče, se malo .zamislil, podprl brado z roko in važno ugotovil:
»To je že res, ampak —«
Zdaj se je tudi mama ozrla v sliko, in ko je izzvenel njegov »ampak«, jo je obšla tesnoba. Nc da bi kaj govoril, je zaslutila, kaj se godi v njenam sinlai; Čnt.ila je, kako v njem vse trepeče. Nenadoma se je zavedela, da se je v njem nekaj prelomilo, da je prvič občutil, na kakšnih majavih in negotovih tleh živi človek, in da ga je obšla brez-danja groza.
»Kaj pomeni ta slika, mama?«
Vedela je, da natanico razume, kaj predstavlja slika. Toda hotel je gotovosti, želel jc, da bi ga mama potrdila o tem, da je vse zmotno, kar sluti za sliko.
»Saj vidiš, Janez. Konj in žena z otrokom bežita.«
Segel ji je skoraj v besedo, tako nestrpno je vprašal dalje:
»A zakaj bežita?«
149
Sedla je v naslanjač. Nekaj časa je molčak, kakor da iSče primerne besede, potem mn je pa povedala tole zgodbo:
»Tam nekje daleč je žena, ki jo vidiä na tej sliki, živela s svojim sinkom mimo in srečno življenje. Polja in travniki so okrog in okrog obdajali njen dom, v lilevu je lirzal konj, s katerim je sinkov oče obdeloval polje, poleg njega je pa mukala krava, ki je dajala mleko.
Tedaj je od vseh strani privrsala vojna.
Oče je odšel k vojakom, nad mirni dom pa je prišel viliitr, podrl ga je do tal, po-mandral njive, zažgal gozdove in pokončal neätelo ljudi. Iz hleva se je režil konj, utrgal je konopec, s katerim je bil privezan k jaslim in pa zbežal, in režila se je žena z otrokom ter bežala z njim. Vidiš, kako bežita!«
Janez je .splezal s stola in se spravil k mami. Zvil se je skoraj v klobčič, da je bil kar se da majhen, in se ja stisnil k.njej.
»Toda, kam bežita; mama? Glej, saj ni nikjer nobene hiže in oblaki prekrivajo nebo.«
Položila je roko okrog njegove rame in ga pogladila po laseh,
»Kadar človek beži, nič ne vprašuje, kam in kod. Glavno mu je, da ubeži temu, kar je za njim.«
Janez je nekaj časa molčal, potem je pa s poudarkom vprašal:
»A zakaj je sploh vojna?«
»Tega ti ne vem povedati, Janez.«
Oba sta umolknila. Janez se je globoko zamišljen že tesneje stisnil k materi. Ona je j)a sklonila glavo Me niže nad njega, gladila njegovo čelo, njegove svetle lase, njegove roke, kakor da hi hotela od njega odvrniti vse težke misli in zle slutnje. Bilo ji je, da hi moral nekaj storiti, nekaj odločilnega, da hi za vedno odvrnila vse zlo od svojega otroka, na čigar misel so že jele legati temne sence. Njegova lepa mladost se je razcvitala pred njenimi očmi, v njeni ljubezni, ki jo je obsevala z vso gorkoto, kolikor je je premogla. Toda kaj pomeni vse njeno življenje, vsa njena ljubezen proti silam, ki so kakor orkan vršale preko zemlje? Hotela bi mu ubraniti pot v te kraje, obvarovati svojega otroka in vse, ki so zrasli s te zemlje pred pogubo. Kako le, kako bi to zmogla?
Otrok se je stiskal k njej, k edini svoji obrambi. Čutila je, kako je ralilo drgetal po vsem telesu. Nato se je vzravnal, pogledal znova na sliko, potem se ji je pa zazrl naravnost v oči.
»Povej, mama, zakaj ni žena sedla na konja? Ali bi ne bilo bolje?«
Vprašanje jo je presenetilo, da ni vedela, kaj odgovoriti. Spoznala je, da ji je Janez z njim razložil skrivnost te umetnine. Bilo je prav tisto, zaradi česar je vplivala risba tako vznemirjajoče; to je bil oni prijem, ki je ustvaril ves učinek. Nelogičnost dejstva, da beži žena poleg konja, da obdaja njo in žival isto panično občutje, ki razbije sleherno razsodnost, sleherni trezni preudarek. Vzdušje, ki ga je umetnik s tem ustvaril, je vedno iznova zbujalo grozo, kakor jo rodi vsaka brezglavost, neorganiziranost in brczbrežnost •v človeku. Toda uič več ni bilo časa, da bi sledila takemu razmišljanju. Telesce njenega sina je še vedno trepetalo v njenem naročju.
»Mama, mene je tako strah.«
Ob tem priznanju, v katerem si je našlo izboda otrokovo nevzdržno razpoloženje, jo je na lepem vzdramilo. Z vsem svojim bistvom je začutila, da mora pregnati sence iz duše svojega otroka; čutila je, da mora najti zanj nekje izhodišče iz vse te groze. Nekje globoko v človeku spijo vendarle svetle sile, velike in mogočne. Nekoč bodo prodrle in zmagale. In tam nekje na obzorju vzhaja sonce novega življenja in tudi njenemu otroku mora vziti svetel dan.
Zopet je ovila roko okrog njega in ga poljubila na čelo.
»Ali hočeš, Janez, da ti povem konec povesti o bežečem konju?«
»Povej jo, mama.«
Naslonil se ji je na ramo in pozorno poslušal.
»Ko sta pribežala konj in žena z otrokom v zatižje gozda, sla se ustavila in si odpočila. Oblaki so se razpršili in lepa pomladna noč se je razgrnila nad pokrajino. Tam na vzhodu je zažarela velika zvezda, sijala je tako lepo in vabeče, da je ženo prevzela. :Šla je h konju, ga potrepljala in ga prosila:
150
»Konjiček dragi, nesi me dalje v smeri te svetle zvezde. Glej, moje noge so vse vs!-:n.jene, ne morom več sama dalje, tn nc morem ostati, otroka moram spraviti na varno.«
Konj jo je ra7.n.mcl5 zahrznl je, spustil se je na kolena, da mii je lahko sedla na hrbet, nato je previdno vstal in jo odnesel tja, kamor mu je velela.
.Jezdila je z otrokom v naročju, skozi nočno Lisino gozdov in polj, dalje vso daljc^ dokler ni prišla v neznano deželo. Naravnost nad njo je še vedno svetila zvezda in sipala upanje v srce mlade matere. Potem je zvezda zažla in jutro jo jelo vzhajati nad prostranimi, nepreglednimi ravninami. Konj in žena sta bila tnidna, legla sta ob poti na travo ter zaspnla.
Ko se je žena prebudila je stal konj že poleg nje, toda okrog nje so bili zbrani neznani ljudje. Ogovarjali so jo v tujem, razumljivem jeziku. Prinesli so ji vode. izprali njene ranjene noge, se nasmehnili njenemu otroku in jo povabili v svoj dom.
»Kakžna dežela je to?« je vpraševala.
»To je dežela daljnega jutra,« so ji odgovarjali, »to je dežela, iz katere vstajajo molitve dela in kjer ni sovraštva med ljudmi.«
Janez se je zganil.
»Joj, in tudi vojne ni?«
»Ne, tudi vojne ni —«
Janez je navdušen zaploskal. Splezal je na lla in se potolažen ustopil pred njo.
»Vidiš, mama, v to deželo bova šla tudi midva, ali ne? Kaj misliš, ali naju bodo marali?«
»O, seveda, Janez. Brez skrbi, tam imajo radi vse otroke.«
To pojasnilo mu pa še ni zadoščalo.
»A tebe, ali Lebe ne bi marali?«
Nehote se je morala nasmejati.
»Zdaj nam tako ni treba nikamor, Janez.«
»To že. Če bi pa bilo?«
Sklonila se je k njemu in ga dvignila k sebi.
»Potem se bo vse uredilo.«
Poljubila ga je na čelo, na oči in na lica.
»Nič ne skrbi, Janez.«
On je pa iznova splezal na stol, iznova podprl brado z roko ter se zagledal v sliko. Cez nekaj Časa si jc globoko oddahnil.
»Ah, mama, kako sem vesel, da so vsi srečno prišli na varno.«
Splezal je s stola in se odpravil po svojih opravkih. Njegove oči so spet veselo sijale, po'šastne sence so se bile razgubile in Janez se je šel spet neskrbno igrat. Nič več ni razmišljal o ženi in o konju, ki je bežal pred vojno.
PRIČAKOVANJE . . .
Anica Černejeva
Čujem čas:	Z njim srce
v drhtečem ritmu diha	ko struna tanka niha
in plapola ko plamen	med upanjem in strahom .
iz noči.	Tebe ni.
Tih je čas
in tanka struna tiha, le srce še čaka in drhti.
151
Bič zemlje
s v a j g e r Zm ago (Nadaljevanje)
Sonce se je dvignilo skoro do najvišje točke svoje poti. Milial se je naliodil. Pri zadnji gorični grabići se je vsedel. Počasi ga jo omamil duh zemlje. Milial jo zaspal. V sanjali je najbrže še vedno štel popje in prerokoval letino — sebi . . .
Zgoraj v vrliu je tudi Zefa štela. Pa ne popja. Štela je leta, šLela je svoje godove, ki so bili podobni kot Mibalove prerokbe o vinskih letinah, če je pijan. Letos so jo na sam god ponižali pri cerkvi, kjer je iskala pomoči, letos, ko je na svoj god sama z Mihalom v vrhu. Ko gleda proti gorici, jo vleče k Mihalu. Iz sobe vzame konjsko odejo in jo nese v grabo. Z muko se ji posreči, da spravi Mihala na odejo. Če bi bila močna kot Mihal, bi ga objela in nesla v posteljo. Škoda. Preslaba jo, pa tudi Mihala preveč vleče zemlja. Zefa ga dobro pozna.
Čez čas vsa potrta odide. Hudo ji je. Namesto v hišo zavije v pivnico. S solzami omočena vinska ročka ji teši bol. Kletne samote se kmalu naveliča. Še trezna se izvleče na piano ter jo mahne v dolino k Lajhu, potem še k Fereničn iskat sreče; denai-ja tako ni. ..
Mihal je še vedno ležal. Popoldanska senca goričnega kolja je padala na lepo oblikovani obraz, čigar izraz je postajal vedno trpkejši. Ko se je vrnila Zefa iz doline, je bil ves hladen in podoben svoji razkopani zemlji. Zefa ga začne dregati: »Vzdigni se, Mihal!«
Za čudo hitro se je dvignil. Ves je začel drgetati. Vino in zemlja sta mu stopila v noge. Mukoma sta prilezla v hišo.
Preden je Zefa zakurila in dala gret vode za čaj in Mihalu droženke, se je zmračilo.
Ogreta po žganičnem čaju sta vedno bolj čutila, kako je klical večerni mrak iz obeh besedo, katere sta se za dne bala.
»Mihal, Ferenič nima denarja«.
»In?<
»Tudi Lajh še ni prodal telice«. »In?«-
Zefa je zmedena. Boji se, čeprav jo pred Mihalovimi očmi čuva tema, ki vedno bolj leze iz kotov. Glas obupa ji udari iz grla: »Mihal, jutri je dražbal«
Mihala je streslo. Kot uročen se vleče proti Zefi: »Kaj je jutri, Zefa?«
Vprašanje pade kot kamen. Zefa bi najrajši ušla iz sobe. Pa je Mihal preblizu. Mora mu odgovoriti, čeprav z muko: »Dražba je, Mihal; jaz nisem kriva!«
»Si Zefa!«
Zefa je razžaljena. Trideset let je tako rekoč zastonj delala Galičevim in zdaj naj bi bila kriva dražbe. Ne, tega ne prenese. Kot ranjena vzklikne: «Jaz nisem kriva, pa če me ubiješ, jaz sem Galičem samo delala«.
Več v zagovor ne zmore. Edino solze je še laliko pridala.
Mihal ne utihne. Zefinih solz je preveč vajen. Vprašanja obupa padajo dalje; »Kdo mi je odganjal neveste?«
Zefa je zadeta v živo: »Jaz ti jih nisem, Mihal, tvoja nezakonska deca ti jih je«. Zdaj je zadet tudi Mihal: »Kdo je dal Lahovemu hlapcu denar, da se je lahko oženil z materjo mojih dveh otrok, če ne ti?«
»Denar sem mu samo posodila, ne pa dala, ker je birmanec mojega pokojnega brata, Bog mu daj dobro«.
»Lepo si se izgovorila, Bog ti odpusti. Dobro delo si opravila.«
»S tem, da sem deci spravila očeta«.
152
»Morala si jim ga. Vest te je prignala do tega, ker si jim odgriznila mene«,
Zefa je ogorčena: »Nisem! Le ti si se bal za polovico grunta, ki je do smrti v mojih rokah. Radi tega se nisi z njo oženil, Mihal! Ni res?«
»Lažeš, baba! Mar mi je zemlje! Še malo, in dovolj mi je bo za mojo dolžino«.
Mihal se vzdigne. Zefa se nstraši. Dobro je razumela Mihalove besede. Strahopetec pa res ni. V njegovi sobi še zmiraj hrani zlato hrabrostno kolajno iz vojne. Polrta poklekne predenj in ga prosi: »Ostani še tu. Prižgala bom luč. Mogoče ho potem lepše?«
Ob misli na Mihalovo smrt je Zefo minila vsa nevolja. Vsa iiiinia in dobra je prižgala luč. Iz oči je namesto sovraštva, ki ga je prej skrivala tema, zažarela ob Inči spet ljubezen in prošnja.
Mihal je užaljen. Vedno jasneje vidi, kako ga vse tira v pogubo. Zopet je odprl koledar. Prešteval je spet dolžnike, njih imena so bili žeblji s katerimi ga pribijajo k zemlji . . .
Zefa je prinesla jedi in pijače. Potem se je vlegla oblečena na posteljo in gledala k mizi.
Mihal je še zmiraj sešteval, žeblji imen so postajali vedno večji, začeli so ga tiščati k tlom, k zemlji, katere se danes že boji. Kloneča glava mu je zaprla koledar in skrila imena, zvonkljanje odmiUajooih se žehljev ga je zazibalo v sen . . .
Zefa je ugasnila luč in začela tiho moliti.
m.
Ob zvonjenju jutrnjice je že stopal Mihal iz vrha od Zefe v grabo proti svojemu domu. Onstran glavne ceste je zdela v jnlranjem mraku Galičevina. Mihal jo je hotel pozdraviti kot pozdravlja fant zapuščeno detle. Toda zastonj! Zemlja ni hotela pozdrava, zemlja se ni čutila zapuščeno dekle, zemlja je hotela biti mati, ki je rodila Galičevo domačijo in Galiče same. Zato hoče ta zemlja danes Galiče in vse, kar je na njej zrastlo. Noče pozdravov obupanega človeka, ki se je čutil njen gospodar. Ne! Ljudi ji je treba, ki bodo razumeli njeno tajno: kdaj rodi in komu? Prvič v življenju se je zbal svoje zemlje, ki se mu danes tako čudno gali v tem jutranjem mraku. Iz vsake grudice svojega je slišal krik: »Izdamo te, ker nas nisi čuval, izdamo in prepodimo vsakogar, ki ni naš!« Mihal bi najrajši pokleknil in prosil odpuščanja. Oddaleč, v mraku, bi bil njegov obraz pobožen in lep kot nekoč. Pa tudi tega ni zmogel. Rajši je vrgel pogled na cesto, ki je vodila mimo njegove zemlje, potem dalje po goricah na Mursko polje in še vse dalje, na Madžarsko in še naprej med ljudi, ki ne vedo, da je Mihala zavrgla lastna zemlja. Ta misel se mu je zdela dobra. Kot romar, ki zagleda hram božji, je pospešil korak.
Široka glavna cesta, ki še nikoli ni rodila kruha, cesta, kjer se še nikoli ni' pasla njegova živina, mu je hotela postati nova tovarišica. On pa hi poslal njen naj-pobožnejši romar, gnan od izdajstva svoje zemlje, boječ se zelenih polj in tra™ikov, ker rode kruh in dajejo pašo živini. Vse bolj se nm je zdelo, da hodi vedno hitreje; toliko, da ni bežal; v resnici pa je bil njegov korak počasen, podoben koraku opo-tekajočega se pijanca. Pogled je skušal upreti na cesto. Oči pa, vajene obraščene zemlje, so silile na levo in desno. Cesta ga je jela zbadati v oči kot ječmene pleve, ki so mu jih nekoč nasuli fantje na pot od okna nezakonske matere do njegove hiše. Ves nevoljen je zaklel: »Proklete opi, takšne ste ko živina, ki tudi išče samo zeleno!«
Pri brvi, ki je vodila čez cestni jarek na njegovo zemljo, so zmagale oči, ki so bolele zelene rodovitne prsti namesto prašne ceste. Mihal, pobožni romar, je zavil korak na svoje. Zemlja je zahtevala, kar je zrastlo na njenih grudih. Opotekajoči korak se je umaknil moški hoji. Nikdar se ni Mihal opotekal po svoji zemlji. Njegova zemlja mu je vedno dala toliko moči, da se je zravnal in prišel z gospodarja vrednim korakom k svoji hiši. Tudi danes. Samo tu pa tam se je ustavil in pogledal
153
nazaj kot bi odganjal neljubega sopotnika. Nekaj ga je motilo. Vsakdo, kdor je le malo poznal Mihala, bi to lahko opazil. Mogoče tudi Milial?
Galičevina se je potegnila iz jutranjega mraka. Topoli za hišo so na vejah ženili škorce in dajali z njimi domačiji prvo jutranje življenje. Pod suhim orehom je stari, na pol slepi pes Togo pozdravil gospodarja. Mihal ga je bil vesel. V srcu mu je zopet za mesec dni podaljšal življenje. In to ni malo; kajti Togo je že od jeseni vsak dan namenjen h konjedercu, ker je že ves nadležen. Mihal ga je prinesel oh prevratu,s fronte. Poleg zlate kolajne, ki jo je ob prevratu nosil v žepu, jo bil Togo edini, ki ga je v tistih burnih dneh prijateljsko spremljal k domu. Nihče se menda ni tako jasno spominjal Mihala Galiča kot štabnega podčastnika z veliko zlato kolajno v objemu mlađe oficirske vdove kot Togo. To je Mihal vedel. Posebno prve mesece po vojni. Pozneje, ko je dobil grunt, se je moral pokmetiti. Pravi kmečki pes pa le ni postal nikoli. Konje je imel rad: krave pa je skoro sovražil. Tudi kmečkih deklet ni maral. Zelo nejevoljen je bil, če je Mihal včasih v mraku katero predolgo objemal. Takrat bi najrajši zacvilil. Mogoče se je ob takih prilikah spomnil mlade oficirske vdove, njegovo in Mihalov« gospodarice, ko sta si bila z Mihalom še najbližja . . .
Togo je najbrž razumel gospodarja. Ko je IN-Iihal zavil mimo hišnega ogla k hlevu, je zadovoljno zadremal. Mihalovcga vprašanja živini, če so dohile krme in če jih je kdo napojil, menda sploh slišal ni več. Bolje je, da ga ni spremljal. Najhržs bi mu bilo hudo, ko hi videl, kale» je gospodar ogovarjal in božal živino. Nika, mladega žrebca, je skoro objel. Za vse te v hlevu se je bal. Niti enemu izmed teh ni bilo treba podaljšati življenja, vsi 30 tu zrastli, vse je rodila ta zemlja, ki je njegova. Danes — Mihal se je zgrozil — pa hočejo odpeljati radi treh jurjev, ki jih ni on zapravil, iz tega hleva mogoče najlepšo živino, ki je prav za prav last njegove zemlje, ne pa njega. Prokleti! Zemljo bodo okradli, ne mene. Zemlja se bo maščevala, če bom jaz poginil. Hudiči, kako le tega ne vidijo?
Mihal je zbežal iz lileva. Živina je začudena stiskala glave. Mladi žrebec je votlo zarezgetal po hlevu. Mihal je butnil v hišna vrata in skoro telebnil v priklet. Najrajši bi sklical vse hudiče k sodbi tistih, ki delajo pravico. Pa je posumil. Najbrže 56 itak že med sehoj poznajo. Kričati ni mogel. V njegovi sobi leži Tunika, pa bi se zbudila. Kot mati nežno je odprl vrata. Za čudo. Otrok ga je slišal. Spretno ko mačka je skočila s peči, kjer je imela ležišče in planila v objem: »Oča, oča, ste le prišli!« Mihal, včasih surov in brezčuten kot izkopana zemlja ob odprtem grobu, bi laliko zaplakal. Pa ni. Mirno jo je vprašal, če jo je bilo kaj strah in če je že bila na kahli. Potem jo je d%'ignil in jo dal v svojo posteljo. Tunika, triletno nezakonsko dete prejšnje Mihalove dekle in sedanjega hlapca, je bila zopet srečna. Via zadovoljna je gledala na vrata, ki so se zaprla za Mihalom. Vedela je, šel je budit še ostale.
V deklini kamri je bil Mihal zopet ves drugačen. Najprej se je spomnil, da je bil danes ujdrč v hlevu prazen. Torej je nirha hlapčevska spet ležala pri dekli namesto pri živini. Počasi je odgrni) odejo. Dekla se je delala, da spi. Poz,nala je Mihala. Vedela je, da ob njenih polnih lepih prsih ne ho zakričal: »Vstani, vrag hahji!« Rajši jo bo pobožal in šele pozneje, pri krmljenju sviirj, jo bo zmerjaL Neverjetno! Raskave roke ni čutiti na golih prsih. Samo gleda jo. Ne upa se odgrniti. Videl bi, da ne spi.	(Oalj^ prihodnjič)
človek silno dosti prent^se, dokler se sam ne omaje. Brez upa^ brez prijateljev, brez knjig, celo hrez godbe utegne človek živeti — dokler more prisluškovati svojim lastnim mislim.	Axel Muntlie, >Tbe Story of San Miclielo
I
154
Lepota ravnotežja
Umetnost razvrstitve slik
Dobro in pravilno obešena slika na steni neverjetno veliko pripomore k celotnemu nčinku sobe. Tega ne opazite tako hitro, če nimate i7urjenega očesa. Zato si oglejte naše slike. Tu boste videli, kateri iiačin razvrstitve slik je primernejši in lepši. Vale oko vam bo pa pomagalo, če se boste pri razvrščanju slik držali nekaterih pravil.
1.
Nikoli ne obešajte slik v sobi stopničasto (si. 1), razen Če jih obešate vzdolž stopnic. Skušajte jih obesiti v isti črti vzporedno z najbližjim pohištvom.. Višina naj bo v sorazmerju s pohištvom in prostorom v njem.
S.
Skupina slilc, obešenih nad večjim pohištvom, dosti bolje učinkuje, če so slike- razvrščene tesno ski;-paj, povezane nekako v celoto. Razdalje med njimi naj bodo majhne in v ravnotežju,
5.
Slike ne smejo segati čez rob poldštva, ti nad njim vise.
Slike obešajte nad svetilkami, ne pa tik za sve-tillio, da jih ne zakriva senca.
5.
Če obesite na steno skupino slik različne velikosti, naj bodo robovi vseh slik v enaki razdalji od tal, no pa od stropa.
6.
Razmerje med obliko slike in steno, na kateri visi, je zelo važno in se mora ujemati. Zato nad daljše pohištvo, kakor je na primer divan, poclolžno sliko. To bo zmanjšalo goloto stene in ustvarilo prijetno ravnotežje.
Sigrid rndseioTa s
GOSPA HJELDOVA
Roman
Preredla Krista NovakoTs ★
Doktor Lüder? je že dve uri romal pa muzeju. Bil je malone edini obiskovalec,, kajti zgodnje majsko popoldne je bilo hladno in sivo nadahnjcno. Za petami mu je hodil skozi stare, rjave 'Sobe mlad par, čigar zunanjost je vpijoče v oči bodla; prihli-'žal se mu je na nekaj korakov vselej, kadar je dejal kakšno besedo dekletom, ki so v narodnih nošali nadzorovale dvorane.
Šel je skozi gozdičasti park — prav za prav je bil prišel sem, da bi si še enkrat ogledal zbirko kralja Oskarja.
Tu, za mrežo muzejskega parka, se je pod drevesi sinje svetlikalo jetrnikov — tako mu je ostal Bigdo v spominu iz deških let. Spomnil se je močnega vonja in prijetne, hladne vlage, kadar je brodil s prsti po rjavi in rahli zemlji — bila je malone iz samih sprhnßlih smrečjih igel — in izkopal iz nje rastlinice s koreninami in strohnelimi listi vred. Vsa drevesa v bigdojskem gozdu so bila ravna in toga in šibka od mladosti in revnosti. Vsa so imela tenka, stebričasto %'i^a debla; debla smrek so bila siva in zaradi odlomkov vej bodikasta; debla borovcev so bila rdeča in razklana, redke, kakor železo črne krone so kipele v visoko medlosinje in oblačno pomladno nebo.
Kadar je mislil na Bigdo, se je vselej spomnil na oblačno vreme in zgodnjo pomlad. Snežni meteži in včasih deževje — potlej so pa pobočja pokrile cvetlice in obrnile srebmobele liste čaš navzven — koža njegovih rok se je še spominjala občutka, ko je držal v rokah šopek takšnih mokrih cvetlic. Največkrat pa, vsaj tako se mu je zdelo, je bil dan takšen kakor danes — visoko in bledosrebmo nebo, hladen in vlažen zrak, drevesne krošnje še gole in vedre, skorja vej pa že z leskom soka, ki se pretaka po njih, in z majhnimi, voščeno rumenimi pikami v bisernem mrgole-nju brstja.
Tudi lesena cerkev je bila postala na videz manjša. Nič več se ni zdela tako skrivnostna kakor tiste dni, ko so se po stebričastih hodnildli igrali manice — spomnil se je rezkega zvoka bojnih sekir, ki so jih postavljali v prcddurje. V rolstadski gomjici si je pričaral pred oči Dalebuja Jonsena in kraljevo hčer, vse slavne osebe pa, ki jih je poznal iz dolgih Welhavenovih pesnitev, ki so jih morali v šoli na pamet znati, je pa postavil kar v dvoriščno izbo, toda sodna hiša kralja Haralda Haard-raada in Bergtorskvaal sta morala biti kakor kaminska soba iz Planšarske doline. Ves čas svojega detinstva je bil samo dvakrat na deželi. Enkrat v Dröbaku in enkrat v Stroinmenu; vse podobe o norveški zgodovini in norveškem ljudskem življenju iz nekdanjih dni, kakor si jih je bil nanizal v spomin iz šolsldh knjig in slučajnost-nega branja, so se zgostile v podobe, ki so ustrezale vsemu, kar je videl tu zunaj.
Vse sanjsko življenje njegovega doraščanja je imelo tu svojo domačijo. Vse romantične razkošne dvore si je risal v mislih kakor Oskarjev dvorec in vsi gosposki dvorci so bil podobni kraljevskemu dvorcu.
In nežne, mehke sanje, ki so prišle pozneje. Zunaj, v Kraljevskem gozdu je poljubil Tony Legangerjevo; bil je jesenski večer, neskončno dolgo je že tega. In menda že tisto pomlad nato je poljubil Alfrido, kako se je že pisala, njena mati je
156
imela trgovino z maslom na Vrbovi cesti. Tony je bila drobna in piaha, po poljubu pobožno zasanjana — in po božiču se je dalapoljubovati drugemu. Alfrida se je pri-smolila nanj in je postala vsiljivo zaiipljiva; silno je trpel od sramu in gnusa, toda ni ji smel na poti domov pokazati, da se je sam pri sebi odločil, da bo končal. In divja in nedoločna žeja po življenju, ki jo je s sramežljivostjo nedoraslega tajil, ju je tedaj gnala v Fredriksborški Tivoli. To je bil simbol za mistične pregrehe in is-ia-eče se razuzdanosti vsega sveta. V soboto zvečer, kadar je šel v vas k Roaldu^ sta se slišala lirušč m godba vse v Fredriksenovo deško sobo; z Roaldom sta slonela na olnu ■ 1 govorila robato m zaničljivo o vsem tistem, kar ju je prežemalo in trapilo z jedko radovednostjo in grozljivim poželjenjem in česar si nista hotela priznati.
Tu, pri leseni cerkvici, sta z Roaldom nekoč ustrelila veverico, poLem pa, ko jima je raskav moški glas nekaj zaklical, odnesla pete. Na tistile klopi je najbrže sedel in risal stare hiše, tedaj, ko je sanjaril o tem, da bi postal slikar.
Fredriksenovo podeželsko hišo so bili torej podrli. Tam, kjer je prej stala, so slale zdaj štiri beloobarvane lesene vile s sinječrnimi škriljastimi strehami in pla-iiienečimi tulipani na majhnih vrtovih.
Naselje vil s širokimi cestami, plemenski psi na stopniščih verand, svetlo oblečene dame, ki vozijo ološčene športne vozičke z majhiimi otroki na čipkastih blazi-nah — takšen je bil zdaj Bigdö, tisti Bigdö, kjer so se nekdaj mestni pocestni otroci plazili po skrivnih stezah v svoje pragozdove. Avtomobili so zdaj hrumeče švigali po deželski cesti, ki se je v starih časih vila tako mirno; tiste dni so otroci kvečjemu srečali kočijo. Pridušen konjski topot na mehld deželni cesti, lahno škripanje koles po peščenih tleh, vse to je zbujalo občutje nečesa gosposkega in odličnega — sliko o ljudeh, ki vse leto žive sami zase in pridejo iz svojega skrivališča samo tedaj, kadar gostujejo v mestu Bernadotti.
Poslednji drobni odmev otroških prevejanosti počiva za to ograjo muzeja, ki si ga ogledujejo tujke v jagodasto rdečih oblekah. Spet sta bila tu, ona in mož, tam pri leseni cerkvi. Lüders je vstal in odšel.
Veliki zeleni travniki med Oskarjevim gradom in Planšarsko kočo so ležali kakor nekdaj. Bili so menda last vseh, saj ni stala na njih nobena vila. Ko se je mudil v tujini, se je pogosto domislil teh bujnih nasadov. Spomnil se jih je posebno nekoč, pomladnega dne v Vincennskem gozdu. Bil je sam in opazoval družine, ki so pohajkovale po travnikih, in parčke, ki so se razgubili v grmičju. Tedaj je na lepem zahrepenel po teh zelenih travnikih in po prebleskih Frognerjevega zaliva spodaj pod drevesi; po travnikih, posutih tu in tam s sinječrnimi drobci skriljastih skal s pečine, vijočih se med bujnimi, divje razraslimi grmiči španskega bezga, dolder niso usahnili v svetlih smrekovih gozdičkih, ki so pomenili siromakom njegovega mesta gozd.
Zdaj je bil doma — v pomladi svojega detinstva. Nebo je bilo od visokih oblakov bisernosivo in lipe so stale tu vse temne, z drobnimi bisernatimi brstiči, ki so se rumeno razpočili. Trava je bila še zimsko bleda in prstena, toda grmiči španskega bezga so že pognali svetlozelene, lesketajoče se lističe.
Pravkar je hotel sesti na eno izmed starih, trhlih klopi, ko je zagledal med grmičjem hrbet neke žene; čepela je in zapenjala hlače drobnemu ppbiču. »Tako, miruj že vendar — ah res ne moreš stati mirno, otrok,« je še slišal in odšel dalje.
Sedel je na neko drugo klop, ki je stala nekaj dalje. Čez čas je prišla mimo mati z otrokom. Bila je spet v pričakovanju — prav kmalu bi se utegnilo zgoditi — in je bila neokusno oblečena; sivozeleni dežni plašč se je oblil okrog telesa, na svetlih, kodrastih laseh je postrani čepel klobuk iz pološčenega platna.
»Za Boga, pojdi že vendar, aJi res ne moreš ubogati, otrok božji,« je oštevala s trudnim glasom malčka, ki se je sleherni trenutek ustavljal. Bil je ljubek, droben otrok s plavimi kodri pod čepico.
Ko je šla mimo, je videl njen profil. Ta obraz je vendar poznali Visoko čelo
157
pod p epein atop laviini, bujnimi lasmi, ozek, nekoliko usločen nos. Zdaj se je obrnila in ozrla po otroku. Kajpak, bila je ona!
Vstal je, šel za njo m pozdravil:
»Dober dan, gospa •— najbrže me ne poznate več —« videl je, da se ji niti ne sanja, kdo naj bi bil. »Menda ste vendar Uni Ilirscliova — bili ste prijateljica moje isestre — ali se nič več ne spominjate Gerde —?«
»Oh! Sveti čas, mar ste Halstein Larson?«
»Ne. oni drugi — Vegard. Ni dolgo tega, kar sem se vrnil iz tujine; danes sem odšel sem, da bi si ogledal staro, zaupno okolje, in kar čudovito se mi je zdelo, da vidim tu obraz iz nekdanjih dni; moral sem vas pozdraviti.«
»Da —. Zelo ljubeznivi ste.«
Po njenem medlem glasu in po njenem smehljaju je spoznal, da ni bila prav nič navdušena ob tem srečanju. Moj Bog, t a k š n a je bila zdaj — ljubka, mlada stvarca, ki je tolikokrat prihajala h Gerdi na Zvezdarniško cesto. Prav za prav se ni nič izpremenila — takšni drobni, jasni obrazi se ne izpremene, toda polt se je žolto svetila, zaradi rjavih madežev na ličnicah se je zdela kakor stara slon.ovina, pod velikimi vodeno sivimi očmi in okrog bledih, nekoliko prevelikih ust se je že gubala.
»Nisem vedela, da še kdo vaše družine živi v meslLi,« je nadaljevala nekoliko prisiljena. »Kako .se godi vaši sestri?«
»Mislite Gerdo? Hvala, dobro. Poročila se je — pa to menda že veste — in živi v Drontheimu. Lolly je umrla — morda tudi to že veste — zdaj jc tega že deset let, poleti jih bo enajst.«
»Da, spominjam se; brala sem. Uboga vaša mati, to je bil pač zanjo hud udarec torej res še živi — no, tako zelo stara pač še ne bo. Tako, tako, živi v Dront-' heimu, pač pri- Gerdi.«
»Ne, mati se je vgnezdila pri Thomasu Angelin. Ko jc Lolly umrla in ko je Halstein odpotoval na Kitajsko — da, v Šanghaju živi, poročil se je z neko Ho-landko; tri hčerke imata. Mati jih ni nikoli videla, sirota, toda z Gerdinima sinovoma se tudi lahko postavi — da, saj nista več tako majhna — trinajst ali štirinajst jih bosta. Samo ta dva ima — dvojčka sta. Ne, nisem ju še videl — zdaj bo sedem let, da, sedem let, kar nisem bil doma.«
»Živeli ste menda dalje Časa v tujini, ali ne?«
»Da, tri leta sem bil v Nemčiji in poslednjih deset let sem živel v Tiondonu. Imel sem službo v neki tovarni. Zdaj se bom pa menda -le udomil tukaj, dobil sem delo v neld novi kemijski tovarni v Osloju. Najprej se bom pa med poletjem še nekoliko ogledal po deželi.«
Nekaj trenutkov sta molče obstala. Mali je pritekel k njima, se skril /a mater 'in lukal izza nje.
»Kako ti je pa ime, otrok moj? Res priden pobič si — aH je vaš?«
»Da, moj je. Povedati moraš, kako ti je ime — Lars Hjelde, poleti bo imel tri leta,« je razložila otrokov šepet.
»Da, čas hiti. Le pomislite, da imate že tako velikega sina!«
Uni se je rahlo nasmehnila: »Celo dva večja otroka imam — dve deklici, deset in osem let imata. In kakor pravite, ima Gerda že malone cdrasle otroke. Preden s« zavemo, minejo leta, gospod Larsen.« Zasniejala se je drobno in neveselo, toda hkrati je ljubeče objela otrokovo glavo.
Vegard je stal nekoliko v-zadregi poleg nje: »Oh, da. Prav res, dolgo je že tega.« Umolknil je. »Ogledal sem si muzej in zdaj sem se hotel nekoliko sprehoditi in poiskati kraje, ki me nanje vežejo spomini. Zelo se je že vse spremenilo tu, mnogo so žc pozidali. Ah stanujete morda tu zunaj, gospa?«
»Ne, v mestu stanujemo.«
»Da, ali vas morda zadržujem?«
158
»Ncj nikakor, reči hočem, mislili sva do planšarske koče, prišli sva sem z otroki, da bi nabirali jetrnike, moja znanka in jaz — toda pobič me je zadržal.»
Stopila je dalje, Vegard za njo.
»To mora biti veselo, takole z otroki nabirati jetrnike,« je kramljal. »Tako nenavadno me je ganilo, ko sem zagledal znan obraz —iz tistih dni, mislim, hodil sem tu, ves zatopljen — mislil sem na svoja otroška leta tu zunaj. Vse se je res zelo spremenilo,« je dejal, ko ni odgovorila. »Koliko zidajo tu, okrog mesta. Tudi v Vestreakerju.«
Moj Bog, ali ne more že vendar iti, je mislila Uni. Tako trdno je upala, da ne bo na dan, kakršeni je današnji, srečala kakšnega znanca. Da se je le dala pregovoriti za ta izlet po jetrnike! Oh, zmerom hujše ji je bilo, v tem stairju, komaj je zbrala še toliko poguma, da je šla na cesto. Zadnjič, ko se je vračala s trga, obložena s košarami, in je stopila v tramvaj, je sLala kajpak gruča žensk zunaj na ploščadi, v vozu so pa sedeli sami gospodje; eden izmed njih je seveda vstal in ji dejal: »Prosim, gospa!« Vsi so jo ogledovali, ona bi pa najrajši planila v jok. In potlej ta strašni dežni plašč, ki je toliko preozek. In vendar nima nobenega drugega plašča, da bi ga mogla obleči, razen svilenega, Loda danes je Lako dišalo po dežju.
»Da, in prav lepo pozdravite Gerdo, ko jo boste videli poleti.«
Le kako jo je mogel za božjo voljo spoznati? Sama bi prav tako lahko spoznala možička v mesecu! Halsteina se še nekoliko spominja; imel je navado, da je dražil vse ljudi. Prav za prav se ne spominja več na Larsova fanLa, samo še na njuno sobo. Spala sta v sobi za služkinjo in če sta šla ven, sta se z Gerdo vtihotapili vanjo in brskali po njunih stvareh. Dve ozki, železni postelji sta stali druga za drugo oh steni — nekoč sta jima z Gerdo pod rjuhe potisnili posušene ribe. Ob drugi steni je stala polica s ptičjimi jajci, škaLlami iz lepenke, nagačenimi živahni in žuželkami na iglah. In potlej sta prelistali sldcirke — najbrže so bile Vegardove.
»Ali se niste nekoč poskušali v risanju? Gerda se je zmerom bahala, da boste slikar.« Nasmehnila se je.
»Ne, da se česa takšnega ne spominjate! Da — poslal sem rajši kemik, v tehnični kemiji. Neki star stric se jc ponudil, da nama bo z bratom pomagal na zeleno vejo, in ta seveda še slišati ni maral o slikarstvu.«
»Da, da. Tako ste vsaj prišli v svet. Ali ste radi živeli v tujini?«
Počasi se je vzpenjala po strmi stezi proti planšarski koči.
»Malone se zdi, ko da bi jetrniki na Bigdoju s časom izumrli,« je pripomnil Vegard. »Sem ste nameravali? Da, zbogom, gospa, in dobro poletje. Zelo me je veselilo, da sem videl znan obraz.«
»Mene prav tako,« se je nasmehnila Uni, »zbogom. Pozdravite Gerdo!«
In strahotno dolgočasen fant jc bil! je pomislila, ko je zavila na stransko pot.
O, Bog, je pomislil, videč kako se je v sivozelenem dežnem plašču vsa okorna opotekala med drevesi. Govorila sta bila samo o njenih zadevah; vprašati bi jo vendar moral, kako se ji godi in še marsikaj drugega. Nekoč je bila pri gledališču, po norveških časopisih sodeč je imela tudi precej uspeha, tako v skromnem okolju. Kajpak hi moral o tem govorili z njo. Vendar se ni mogel za to odločiti — uboga ■žena — rahlo je čutil, da se ji mora goditi precej slabo. Bog ve, kakšen zakon je to? Najbrže skromne razmere in kopica otrok. Tako siromašna se mu je zdela. Trije otroci in nov na poti. Bog ve, kaj bi dejala Liza takšnemu življenju? . . .
Bilo mu je, kalvor da jo še vidi pred seboj, Uni, kako teče po strmi gozdni stezi navzdol, z dvema svetlima, vijočima se kitama, ki silita čez mornarski ovratnik. Vitko, gibko, divje dekle v sinji poletni obleki z dolgimi, slokimi nogami v rjavih nogavicah. Zavedal se je sicer, da je vse to zdaj samo še priv-id. Samo še čisto
159
bledo se je je spominjal iz časov, ko sta bili prijateljici z Gerdo. Prav za prav je bilo čudno, da jo je mogel še spoznati. Zdaj je bila videti prej ko kakšna boljša delavska žena.
Vendar je stopal dalje in sanjal o sijoči deklici. To se je tako i)ođalo njegovemu občutju; šel je čez velike nasipe ob koncu Frogncrjevega zaliva. Spomnil se je plitve, v soncu se bleščeče gladine od nekdaj, z velikim kamni in vonjem po gni-jočih halogah in blatu. Zdaj je tu smrdelo po mestnih odpadkih. In onkraj pri po" staji je bilo zraslo celo mesto velikih tovarn . . .
Po peščeni ploščadi pred majhno, preprosto restavracijo sta med železnimi mizami hodih Unini deklici in vodili za roko hčerko gospe Gcrhardsenove, Tullo, otroka z drobnimi na o izvrnjenimi nožicami.
»Menda vam vendar ni slabo, gospa Hjeldova? Tako dolgo vas ni bilo. da sem se kar pričela bati. Ne, stoli so tako neudobni, sedite rajši tule na klop, to vam bo bolje delo.«
»Pobič mi zmerom uide, nikamor ne pridem z njim,« je zlovoljno dejala Uni. Zaskrbljeno šepetanje gospe Gerhardsenove je vplivalo nanjo tako dražeče.
»Oh, ubožica, bilo je pač težko za vas in še tako strmo.«
»Mama,« je dejala Nora, »poglej, našla sem dosti več jetrnikov kakor Kareu Inga.«
»Da, ker si kar talco na lepem ušla in nisi hotela male Tule peljati za roko.«
»Oh, nikar se zdaj ne pričkajta, otrokal«
»Morda bi Lasse pil nekoliko mleka — precej več ga imam, kakor bi mogla popiti Tulla.«
»Tudi limonade hočem,« je dejal Lasse in segel po steklenicah, ki jih je bila natakarica pravkar postavila na mizo.
Gospa Gerhardsenova je nalila kavo v skodelici:
»Prosim, gospa Hjeldova — poskusiti morate moje kvašeno pecivo, pri Rolf-senu sem ga vzela — zelo pazim, kje kaj kupim, da ne bi Tulla pojedla kaj tak-išnega, kar ji ne bi prijalo. Tako, otročki, kar po njem, Lasse, pridi.«
»Moj Bog, kako so sladki! Oh, kako dobro de, čc si človek privošči malo zraka!«
Prodirljivo je pogledala Uni s svojimi krotkimi, rdečerjavinii očmi.
»Da, to je pač res.« Uboga Para — bila je pač potrebna, vdihati malo svežega zraka v svoj mali, ozki prsni koš, ki ga dan za dnem sklanja in stiska nad šivanjem.
Uni so tisti čas rade prišle solze v oči — njena potrtost se je sprostila v neskončnem, nežnem umiljenju, ko je ogledovala malo, tivelo, staro ženo z bolehnim otrokom v naročju.
Para — Caspara Hansenova — je bila pred bogve koliko leti že garderoberka v mestnem gledališču, že tedaj, ko je prišla Uni na deske. Bila je srčno dobro, drobno bitje in se je takoj vnela za Uni; s fantastičnim navdušenjem ji je storila nešteto drobnih uslug in je bila ponižno hvaležna za nekoliko visokostno prijateljstvo mlade igralke. Pozneje, ko se je Uni kot poročena žena vrnila h gledališču, je pričela oboževati obe »srčkani, za čudo lepi« hčerkici gospe Hirsch-Hjeldove in je vsakokrat vpraševala po njiju. Sicer se je pa navduševala za vse otroke gledaliških igralcev; ubožica, zelo je morala imeti rada otroke.
Karen Inga je nekoč — bila je še zelo majhna — v zverinjaku opozorila mater, da je kamela tako podobna gospodični Hansenovi iz »teatra«. Dekletce je znalo opazovati; Para je bila s svojimi krotkimi, rdečerjavimi očmi, s ploščatim nosom, velikimi nosnicami in močno poudarjenimi čeljustmi res podobna kameli. Sicer pa skoraj da ni imela ustnic in k stanovitnim in potrpežljivo stisnjenim ustom se je stekalo nešteto drobnih pokončnih gubic.
Čeprav je govorila Para o tisoč stvareh — o svojih osebnih zadevah je molčala. Nikoli ni tožila, toda vendar je bila Uni prepričana, da se je Gaspari Hansenovi
160
vse življenje slabo godilo in da se ji godi še slabše, odkar je postala gospa Gerhard-senova.
Njen mož je bil danski godbenik in vsaj petnajst let mlajši od žene. Res da Uni ni nikoli slišal drugega, kakor da je dober in ljubezniv s Paro, toda zdelo se ji je, da je postalo življenje za to ne več mlado ženo po poroki še težje. Njena usLa so postala še molčečnejša in še bolj potrpežljiva in pokončne gubice še številnejše in globlje. Vsekako Gerliardsen ni mogel ali pa ni boLel preživljati žene; igral jc kdaj pa kdaj v kavarnah in kinili in Para je služila dalje v gledališki garderobi.
Stanovali so na Vrbovi cesti, nekaj hiš dalje od Hjeldovih. In lepega večera, pred poldrugim letom je pritekla gospa Gerhardsenova z dojenčkom v naročju k Ijni čisto zmedena od obupa. Oba, ona in »očka« delata zvečer zunaj, in zato naj bi dama, ki je najela njeno dekliško sobo, popazila na Tullo. In zdaj je gospa Ger-hardsenova izvedela, đa odhaja ven in pušča otroka samega v stanovanju. Če bi nastal požar ali če bi se zgodilo kaj drugega! In tako sta se domenili, da je črviček nekaj večerov prespal v Uninem odrabljenem otroškem vozičku. Potlej je Para pustila svojo službo v garderobi in postala šivilja. Obe svetli sobi na cesto je oddala, sama 'je pa dan za dnem sedela v veliki, temni izbi na dvorišče, s svojim delom in Tullo.
Oh, da — saj ima vendar Tullo! Uni je sicer mislila, da je že prestara, da bi dobila otroka. Usoda ji je pa poklonila to drobno bitje, tako nežno, da se je zdelo, kakor da jo bi mogel vetrič odpihniti. r'X
V materinem naročju in rdečem, baržnnastem plaščku je bila Tulla videti kakor lutka. Ves obraz je bil brezbarven, razen okrog oči — te majhne, sinje oči so bile rdeče obrobljene — mala, skoraj brezbarvna usta večno zamazana od čokolade, roke in noge so bile suhe in po angleški bolezni krive.
»Kako zna Tnlla že dobro tekati,« jo dejala Uni, »zdaj je videti kar zdrava.«
»Če bi le mogla večkrat z njo ven,« je vzdihnila gospa Gerhardsonova. »Zdravnik je dejal, da mora biti kar se da dosti na zraku, toda ne zaupam je tujim rokam.«
»Pustite vendar otroka poleti z menoj v park — prav lahko bom pazila še na Tullo, če bom šla ven z Lassejcm in otroškim vozičkom.«
»Oh, letos torej ne boste prišli na deželo, gospa Hjeldova? Zdi se mi, da bi je bili potrebni, potem, ko boste vse to že prestali —«
»Oče je lani dejal, da bomo letos gotovo šli na deželo, mati,« je zatarnala Nora.
»Oče je dejal mogoče, ljubica. Ali ne bi rajši Tulli sneli čepico, gospa Ger-hardsenova, bilo bi res škoda, če bi te lepe trakove pokapljali z mlekom. Zmerom jo tako ljubko oblačite — kar sram me je svojih lastnih, zanemarjenih otrok.«
Gospa Gerhardsenova je pogledal Unine tri otroke — in zdelo se je, da je postal njen obraz še bolj naguban in uvel.
»Zdravi in živahni otroci, kakor so vaši, hitreje potrgajo svoje stvari, ali ni res? In na koncu koncev tudi ni važno, kakšni so videti v oblekah, po mojem mnenju so dovolj lopi, če so Id videti zdravi. Zdi se mi, da bi moral biti vsakdo zelo hvaležen, če sme doživeti, da ima zdrave in lepe otroke,« je dejala in tiho pogledala v tla.
»Da, to je pač res,« je potrdila Uiii. Rahla rdečica je oblila njeni blsdi lici.
(Dalje prihodnjič)
Ce si hočeš nevarnega človeka pridobiti za prijatelja, rnu daj priložnost, da ti stori kakšno uslugo.	Lewis E. Laves, >Readers Digest< (USA)
161
VERA
Anica Ćernejcva
Vem, nekje med nama je dom in dal bom nekomu roko, m d.ohro, tiho spoznanje:	da mu je več ne vzamem
kaj hi človeku iskanje,	in romal bom k njemu na samem
umiril, utešil se bom	ko romar na daljnjo goro . . .
IVa Jug...
»e sedem . . . äe šest dni. . . Ce Iii moja vrata no bila belo poplesltana, mislim, da bi napravila nanje toliko črtic s liredo in bi brisala vsalt dan po eno, liakor delajo vojalti, ko imajo nti na,dopust. Kako bi tndi ne: binkoäti se bližajo in z njimi obljubljeni izlet. Dolgo zaželeni in težko pnčaiovam izlet na jng . . . Neizmerna morska gladina, nad njo temnosinje nebo, med njima kot metuljčki v jutranjem soncu kopajoča se jadra. Tak je privid, ki mi zbuja hrepenenje odkar pomnim. Morda je le podzavesten spomin iz prvüi otroških let; toda to bi bilo skoro nemogoče; saj sem bila komaj odrasla zibelki, ko smo se selili s sončnega juga.	j
Se pet, äe štiri dni . . . Mama se smeje moji nestrpnosti, pa mi nagaja: »Nikar se tako ne veseli, saj veš, zakaj te vzameta s seboj gospod šef in njegova gospa. Komu pa naj pustita sinčka zvečer, če se jima bo hotelo malo zabave?« Saj to vem sama. A kaj za to? Hočem se na-ufiti lepote, sonca. Ze sama vožnja z avtom — tri dni — iz kraja v kraj v leteči brzini me neizmerno mika.
Se tri, še dva dni! Mama govori o potički, ki mi jo bo spekla, celo pišče mi hoče ocvreti za na pot.- Komaj sem jo pregovorila in jo prepričala, da to ne gre. Saj to nI romarska pot-avto se ustavi, kjer hoče, spotoma ne bom jedla, zvečer v hotelu tudi ne, le v napoto mi bo. '
Jutri, jutri, jutri! Vse je že pripravljeno; čevlji, nogavice, nova velika ročna torbica ki je bila pač predraga zame; tudi klobuk,,bi bil lahlio cenej«. Se nikoli nisem toliko potrošila zal klobuk. Plašč — ah kaj, saj me izlet tako ne bo nič stal. V tistem oguljenem plašču naj bi sedla v avto? Saj bi moral takoj vsakdo videti, da ne spadam k družbi. Sele proti jutru mi je spanec zabrisal vse te misli, ki so bile kaj podobne pričkanju same s seboj.
Budilko sem brez potrebe navila; kako bi mogla zaspati? Sefovi so me našli že vso priprav-lieno in predno sem se zavedela, smo že brzeli po široki cesti v,še malo zastrto jutro. V bliskoviti naglici so bežale ob cesti mimo nas vasice, samotne hišice, griči, temni gozdovi, pa spet vasi. Ponekod smo srečavali gi-uče ljudi, ki so šli v cerkev ali iz ccrkve. O-nkraj meje je bilo videti čedalje manj zelenja in čedalje več kamenja. Ljude isti, vasice podobne nasim, morda siro-niašnejše; med bornimi hišami tu pa tam kaka večja stavba, ki se je vgnezdila kakor mogotec v gručo plahih vaščanov. Gospod šef nam razlaga, da ao to nove šole, nadaljevalne šole, "otroški vrtci in druga javna poslopja.
Pravkar smo zagledali pred seboj novo vasico, ko se avto sunkoma ustavi. Gospod šef -ugotovi defekt, ki mu bo vzel pol ure časa. Hitro se spravi na delo; gospa mu podaja orodje in mu skuša pregnati slabo voljo. Povabim Marka na sprehod, dokler nas ne bo dotekel avto, pa so ni dal odtrgati od avtomobila. Mora videti, »kaj je notri« in kako papa popravlja.
Pa jo mahnem sama dalje po cesti; za prvim ovinkom zagledam hišico; pred njo sedi na klopici starka in se sonči. Prisedla bi in se malo pogovorila z njo. A starka mi komaj odgovori na moj pozdrav in ni videti nič kaj zgovorna. Morda sem jo zmotila v molitvi; okrog prstov je
162
imela ovit,molek. Ta hip se prikaže na ovinku nov avto; starka začne mleti z brezzobimi čeljustmi in zdelo se mi je, da nekaj mrmra. Avto zdrkne mimo, tedaj postane njeno mrmranje Taznmljivo:
»Sto osem in sedemdeset... Kam bo to prišlo, kam bo to prišlo .,., Sto osem in sedemdeset . ..!«
Srce se mi stisne; ubožica, ni pri pameti. In vendar njene bistre oči ne i'zražaj"o duševne zmede; prej žalast, globoko žalost.
Spefc avtomobilska troba. Komaj se prikaže drugi avto, mu starka sledi s tožnimi očmi in jriimra: »Sto devet in sedemdeset. . . Joj, joj, kam bo to prišlo .. . kam bo to prišlo . . .« Tedaj se obrne k meni: »Od rana sem jib naštela sto devet in sedemdeset. Še zdanilo se ni bilo, ko so že .začeli prihajati. Se se dobro eden ne skrije, je že drugi tu. In včeraj, kaj jib. je bilo! Za vsake praznike je tako. Toliko denarja, moj Bog, toliko denarja mečejo skozi olaio tam gori. Vse dol, .vse dol. . . Kalior da tu delijo cekine! Kam bo to prišlo, kam bo to prišlo! . . . Kakor da nimajo doma lepih krajev za izlete .. .«
Zazrla se je proti severu, kakor bi hotela videti, ali je tista zemlja tam gori res tako pusta, da vse beži čez inejo. Počasi upre pogled v mene in zamrmra: »Ne, ne ... Ce bi mi mogli tja; samo_enkrat, samo za en dan. Ne jaz, jaz sem stara! Moj sin, moja vnučka! Tudi oni štejejo avtomobile ... in kolnejo . . .«
»Mar ne smejo čez?« vprašam plaho.
»Ce bi tudi smeli, ni denarja, ni zaslužka ... Sto osemdeset. . . kam bo to prišlo . .. kam bo to prišlo . . .!«
Za ovinkom se je pokazal naš avto. Poslovila sem se od žalostne starke in zopet zajedla svoj. prostor v avtu. Stisnila sem se v kot in zazdelo se mi je, kakor da je legla hladna megla na vso pokrajino. Da sem vsaj vzela mamino potičko, dala bi jo starki.
Mnogo, premnogo novoga in lepega sem videla tiste tri,dni; oči so gledale, a srce ni sprejemalo. Vsak hip mi je stala starka pred očmi: »Sto devet in sedemdeset.. . kam bo to piišlo .. . kam bo to prišlo ... Sto osemdeset.. .«
Še marsikateri avto nas je prehitel in jaz sem štela kakor starka: sto ena in osemdeset. . . sto dva in osemdeset ... V Benetkah se je zdelo, da smo prišli na dogovorjeni sestanek; moj šef se je odkrival na desno in levo, kakor da je na promenadi v Tivoliju. Tudi jaz sem srečala marsikatero znanko. V restavraciji sem imela občutek, da sem v našem Unionu, toliko naše govorice je bilo slišati. A med tem veselim slovenskim in hrvatskim žuborenjem se mi je zdelo, da slišim žalostni glas starke na Krasu: »Sto devet in sedemdeset. .. kam bo to prišlo ... kam bo to prišlo ... Sto osemdeset...«
Ko smo se tretjega dne na povratku vozili mimo starkine hišice, je bila že tema, a nikjer
luči.
»Že vsi spe«, sem menila, »talco zgodaj.«
»Petrcfleja ni«, je pripomnil šef.
In zazdelo se mi je, da stoji starka vsa sključena za nerazsvetljenim oknom in šteje naše avtomobile: »Sto devet in sedemdeset. .. Sto osemdeset. .. Kam bo to prišlo, kam bo to prišlo.«
B. M.
VjohćuAom. phLsQ&mj±
Ko je Voltaire prišel leta 1727. na AngleSko, je vladalo med Angleži tolikšno sovrahvo do Francozov, da se skoraj ni upal na ulico. Nekega dne. se je sprehajal po Londonu, tedaj ga je pa napadla razdražena množica s kriki: »Ubijte ga! Obesite Francoza!«
Voltaire se je ustavil in se obrnil k množici:
»Angleži! Hočete me ubiti, ker sem Francoz. JU mar nisem dovolj kaznovan, ko Jii.'!ern Anglež?«
Ljudje so Voltairove besede pozdravili s ploskanjem in so pisatelja spremili do doma.
163
Modre obleke za letošnje poletje
Letošnje poletje so se spet pojavile zale momarsltomodre obleke, Ici nam jih prinese skoraj sleherno poletje, kajpak vsako leto v spremenjeni obliki. Najbolj priljubljen okras zanje je sveža bela barva, opazili smo pa še več drugih, okusnih sestav.
Blago teh priljubljenih in IJtrati elegantnih oblek — že naše babice so dobro veđelej da so v temnomodrem zmerom elegantne — je kar najrazličnejše. Letos smo opazili posebno veliko
tankega blaga: žoržetov, pikčastih, črtastih in gladldh. Žorzet se da lepo gubati v pravilne gube in tudi nabrati, kar posebno ustreza letošnji modi, Id' ljubi dosti nagubanih životkov, kril in tudi cele obleke so nagubane, od vratu do roba.
1()4
K modri barvi se pa, kakoi- že rečeno, ne poda samo sveža bela barva. Eleg:antne so tudi drugo sestave, kalior nežna selena, starorožnata, rdeča ild. Modre obleke imajo pa še eno veliko prednost: da se dado na najrazličnejše načine prenoviti. To je pa prednost večine temnih oblek.
Nežna poletna obleka z mehkonagubanim okrasom na prsih in mohlco padajočim krilom. Pika na i je velik nov klobuk.
Obleka, primerna tudi za starejše dame. Nagubana je v bokih, na ramenih in komolcih.
Apartna obleka iz modre svile brez ovratnika in z velikimi všitimi žepi, širokim pasom in
srebrnimi kovinastimi gnmbi. Poda se posebno vitkim damam.
Poletna obleka, ljubko okrašena na ramenih, z modernimi naborki in pentljo. Nosite jo lahko za popoldne in zvečer.
Oblekica z dolgim'životom in na drobno nagubanimi naborki iz momarskomodre svile. Nosite jo pod geslom: od nog do glave momarsko-modro.
Lahka svilena obleka s štirioglatim vratnim izrezom in vodoravno pošitimi trakovi po životu, ki se končujejo s petljami. Nosite jo s svetlo zelenimi pritiklinami.
165
Lahne mladostne obleke za letošnje poletje


z malo blaga m 7nalo truda si naše gospodUne lahko same napravijo te lepe in elegantne obleke. Kroji so enostavni, toda moderni^ in malenkostna, poraba blaga omogoča nasi ženski, mladini, da si tudi v teh kritičnih časih lahko privoSči novih pestrih' oblačil.
2916.	Mladostna obleka iz vzorčastc pralne svile. Za 96 cm prsne Hrine kroj 1 na krojni poli.
2917.	Enostavna poletna obleka iz poševno progaste pralne svile z dvema velikima, žepoma. Za 88 cm prsne širine kroj Vil na krojni poli.
2918.	Poletna obleka iz vzor-.časLe pralne svile je iil^rojena zadaj izcela in ima spredaj vloženo nabrano polo. Dobi se kroj za 96 cm prsne širine.
2919.	Mladostna poletna obleka iz vzorčaste pralne svile. Dobi se kroj za 92 cm prsne širine.


166
2920.	Obleka iz platna ali pralne svile	kost potrebujemo 2'90 m blaga, 85 cm z rokavi in žepi novega kroja. Dobi se	širine.
kroj za 88 cm prsne äirine.	2922. Obleka iz. vzorCasle pralne svile
2921.	Obleka iz lafta ali pralne svile	z vžitiin pasom. Krilo ima dva navpična je moderno povdarjena z veliko pentljo	žepa. Dobi se kroj za 88 cm prsno širine, zadaj in nabrano zadnjo polo. Dobi se	Poraba: 2'80 m blaga, 80 cm širine, kroj za 84 cm prsne širine. Za to veli-
167
2923.	Mladostna olleka iz karira-nega blaga. Na bluzi in krilu so od znotraj zašite gube. Dobi se troj za 84 cm prsne širine. Poraba: 2*50 m blaga, 80 cm žirine.
2924.	Športna obleka najenostavnejšega kroja ima spredaj 5 vrste gitm-bov; krilo je zvonaste oblike. Dobi se kroj za 100 cm prsne širine. Poraba: okrog 3 m blaga, 80 cm širine.
2925.	Športna obleka za močnejše postave. Krilo je razširjeno s stožča-stimi vživki. Dobi se kroj za 104 cm prsne širine. Poraba: okrog 3'50 m blaga, 80 cm širine.
2926.	ObUka iz mehke svile ali čipkastega blaga. Dobi se kroj za 88 cm prsne širine. Poraba: okrog 2*50 m blaga, 90 cm širine.
2927.	Popoldanska obleka iz čipkastega blaga z zvonastim krilom. Dobi
2923
2924
2925
2928
se kroj za 112 cm prsne širine. Poraba: 3'25 m 90 cm širine.
2928.	Eleganten popoldanski plaSl iz črnega volnenega čipkastega blaga se nosi s svileno obleko. Dobi se kroj za 96 cm prsne širine. Poraba: okrog 3'80 m čipkastega blaga, 90 cm širine.
2929.	Elegantna popoldanska, obleka iz svile in čip-
iL
2929 2930
2931
2931.	Lep -poletni kostim, iz čipkastega blaga ali Tzoržaste STUe. Za 104 cm prsne širine kroj VI na krojni poli,
2932.	Športna obleka iz Maga đvet barv. Prednjik ukrojimo iz blaga dru-gaCna barve. Dobi se kroj za 96 in 104 cm prsne širine. Poraba: okrog 2 85 m blaga za obleko in 80 cm dru-gobamiega blaga, oboje 80 cm širine.
2933.	Mladostna obleka z vloženim sprednjim delom iz žoržeta. Dobi se kroj za 100 cm prsne širine. Poraba: okrog 2 75 m enobarvnega in 1*20 m vzorčastega blaga, oboje 90 cm široko.
293+. Obleka iz dveh vrst blaga ne potrebuje večinoma nobenega okraska; barvni kontrast je dovolj učinkovit. Dobi se kroj za 92 cm prsne širine. Poraba: 2'10 m kariranoga blaga, za obleko in 90 cm enobai-vnega blaga.
iastega blaga za močnejše postave. Dobi se kroj za 112 in 120 cm prsne širine. Poraba: okrog 3'20 m svile in 1'50 m čipkastega blaga, oboje 90 cm široko.
2930. Eleganten poletni plašč iz svile; prednjik in zadnjik sta iz čipkastega blaga. Dobi se kroj za 104 in 112 cm prsne širine. Poraba za 112 cm: 3'75 m svile in 1 70 m čipkastega blaga, oboje 90 cm široko.
2932
2933
2934
2935
2936
2935.	Modrček za sončenje je iz ostanka vzor-častega pralnega blaga. Naramnice se zadaj zavežejo ali zapnejo na pa.s. Za 96 cm prsne širine kroj IF na krojni poli.
2936.	Obleka za sončenje iz Črtastega pralnega blaga. Modrček je spredaj spojen s hlačkami, zadaj zvezan. 7.a 96
n772. prsne širine kroj 11 na krojni poU.
2937. Počitniška obleka iz dvoj no vrstnega blaga. Modrček jc spredaj na.bran in se zapenja zadaj. Modrček in bolero sla iz vzorčastega, krilo pa iz enobarvnega blaga. Za 88 c.m prsne Širine kroj III na krojni poli.
Z naročilom za kroj je treba poslati plačilo — lahko tudi v znamkah
170
2938.	Poletna jopica iz enobarvnega ali črtastega platna; na~ pravimo jo laliko z dolgimi ali kratkimi rokavi. Za 92 cm prsne Hrine kroj XII na krojni poli.
2939.	Športna jopica iz črtastega tlaga z našitimi žepi. Dobi se kroj za 100 in 112 cm prsne širine.
2940.	Poletna popoldanska obleka, iz vzorčaste svile z belo garnituro. Dobi se kroj za 104 in 112 cm
2941 2942
prsne širine. Poraba za poslednjo mero: 3*75 m blaga za obleko in 75 cm za garnituro, oboje 80 cm široko.
.2941. Poletna obleka iz vzorčaste pralne svile ali tafta. Dobi se kroj za 104 cm prsne širine. Poraba: tri in pol metra blaga, 90 cm širine.
2942. Poletni plaM iz črne svile ali volnenega krepa je zlasti prikladen za močnejše postave. Za. 112 cm
prsne širine kroj X na krojni poli.
2943.	Popoldanska obleka iz vzorČaste svile ali čipkastega blaga s tričetrtinskiini rokavi. Dobi se kroj za 104 cm prsne širine. Poraba: 3 ni blaga, 90 cni širine.
2944.	Počitniška obleka iz svetlega pralnega blaga s temnim ali vzorčaslim bolerom. Za 100 cm prsne h'rine kroj V na krojni poli.
171
IJ¥Kil
za letošnje poletje
Letos so kostumi tako modemi kalior že dol-go ne: spomladanski, ki jüi nosite tudi ob pu-ktnih večerih in deževnih dnevih, za potovanje itd., svUeni vseh vrst in krojev. Vendar kostum brei ljubke, sveže bele bluie ni niti polovico tako učinlmvit. Zato brez sveže bele bluze ne sme biti noben kostum.
Priskočili vam bomo na pomoč s tremi praktičnimi in preprostimi bluzami iz pralnega 'blaga. To je za belo bluzo neizogibno potrebno. Narejene so talio preprosto, da si jih bo marsikatera izmed naših bralk, ki je v livanju količkaj doma, lahko sama napravila.
Prvo, srajčno bluzo boste nosili k Športnemu ali klasičnemu kostumu, saj je izrazito športna. Druga se posehno poda k temnemu klasičnemu kostumu, tretja pa k tistim ljubkim, letos tako modernim oblačilom, bolj oblekam kakor ko-^ stumom iz vseh mogočih lahkih tvoriv, z boleri m kratldmi jopicami. Brez ene in druge kar ne boste mogli prebiti,
Srajčna bluza je narejena iz svilenega pralnega blaga, kakršnega uporabljajo tudi za moške srajce. Edini okras je monogram, uvezen na prsih.
Druga in tretja bluza sta še preprostejši od ' prve. Druga je namreč iz belega pikeja, okrašena okrog vratu in rokavov z uaborki iz or-pndija. Tretja je pa vsa iz organdija; ovratnik m zapestja so nazobčana. Zapeta je z lepimi svetlimi gumbi.
*
Stari zgodovinski ključi iz rimskih časov in predkolonijske dobe so navdahnili letošnjo ame-riao modo. Modni stvaritelji so si izposodili njihove zavite oblike za vzorčke na tiskani svüi in za dragulje. Ornamentalne oblike originalnih kljnčkov je moda sprejela z velikim uspehom.
Ce ljubite antiko ali če ljubite lepoto zaradi lepote same, boste tudi vi z navdušenjem spre-jeh ljubke oblike gotskih ključkov in bolj masivne baročne oblil^e.
V izložbah newjorških draguljarjev smo opazili zapestnice iz Uju^ov francoske gotie. Za
172
zaponke služijo posamezni ključki angleške gotike iz sedemnajstega stoletja.
Opazili smo pa še druge dragulje: na primer dva ključka zvezana z verižico za zapenja-nje gumLnic. Ali pa več ključkov skupaj, primemo zvezanih, za lepo zaponko. Ameriške dame nosijo tudi zapestnice iz ključkov, ključek za zaponico in ovratnico iz ključkov. Za okras za klobuk so trije poševno zvezani ključki.
Najlepše so pa tkanine, potiskane s ključki. Posebno učinkoviti so svetli, beli ali svetlosivi ključki na modri ali črni podlagi. Kakor vidite na naših dveh slikah, se takšna tkanina posebno ppda za ljubke poletne obleke, posebno za letos modeme svilene kostume in obleke s priljubljenimi bol eri.
Torbice na pasovih so kakor nalašč za poleti, ko neradi nosimo s seboj dosti zavojev. Na naši sliki vidite nekaj ljubkih modelov.
Pod Ö in C vidite svileni, nagubani torbici za lahne svilene obleke, pod b in d pa športni, platneni torbici.
Za vse štiri torbice kroj XI na krojni poli:
173
Lepe duše se ne zgreše
Angleški napisala Mary Howardova
Tony Anderson se je tisti dan znašel v položaju, ki je za časnikarja nekoliko nenavaden -- nobene proste vstopnice ni imel. Ker je veljal za enega najhistrejših repoter-jev »Daily-Gazette«, je dobil sicer vstopnic na prebitek za vse mogoče predstave. Danes je pa hotel po vsaki ceni videti Marianno Dawnovo v najnovejši vlogi in prav danes ni mogel iztakniti nobene časnikarske vstopnice.
To sicer ni bilo tako neraanmljivo. Marianna Dawnova je bila srčkana plavolaska v. brhko nadarjenostjo za zabavne drzkosti in je nastopala zmerom v razkošnih in zape-ljW-ih vlogah. Kajpak je bil vselej naval velik, kadar je bilo na gledališkem listn zapisano njeno ime. In ko si je Tony ohladil jezo v plohi barvitih in krepkih besed, je naposled spoznal, da tisti večer ne more .storiti nič pametnejšega, kakor da vstopnico kupi.
Pred gledališčem jo preletel cene sedežev, cene, ki so precej hitro zdrknile s petnajstih šilingov na tri šilinge in pol. Nazadnje se je ohmil k skromnemu stranskemu vhodu v gledališče in se pridružil vrsti ljudi, ki si je o njih prostodušno priznal, da čakajo pred vhodom na galerijo.
Na splošno ni znano, da stojita dvo gledališči — Minervino in Atlasovo gledališče — tako drugo tik drugega. Dejanski se pa stiskala s hrbtnima stenama in stranska vhoda k cenejši.m sedežem stojita tako tik drug drugega, da se je že večkrat zgodilo tole: ta ali oni občudovalec Pirandella se je moral v zadregi nasmihati šaljivcu Kobeyu, medtem ko so se občudovalci Georgea Robeya začudeno vprašali, kaj za božjo voljo je šinilo danes v glavo staremu, dobremu Georgeu, ko se je dvignil zastor k igri »Šest ljudi išče avtorja«. Prodajalci programov so imeli svoje veselje ob teh poceni in neškodljivih zabavah in niso nikoli svojim žrtvam razložili, da stoje pred napačnim gledališčem, če jih niste nalašč vprašali za pojasnilo.
Prvič se jo posvetilo Tonyju, ko je zagledal brade.
»Čudno,« si je dejal, »kako to, da je danes tukaj toliko bradačev?« Zdaj pa zdaj je zagledal gol palec, ki je prikukal iz sandale, videl je nekaj svojevrstnih umetniških kravat, klobukov in šalov in je odprl svoj program z drobnim trepetom pričakovanja. Prebral je napis v centimetrskih črkah: Allan Byrne: »Josafatov spev«, Allan Byrne najbolj pretkani es(et načitanih krogov!
»Tri sto zelenih,« je zastokal Tony, »in jaz sem plačal tri in pol!« Tri in pol šilinga, dve uri najboljših šaljivcev ali ljubke Grade Fieldove! Cigaret za pol tedna! Osem vrčkov piva! Ne, nič ne pomaga, toda tudi za tri šilinge in pol ne bo poslušal Josafatovega .speva.
»Josafat!« je zašepetal Tony. »Prav zares Josafat! Poznam Allana Byma, to je dovolj! Bogve, da je to opravičilo!«
In prav ko je obupan spravil svoj program v žep in se pritipal do klobuka pod sedežem, je zagledal dekle na sedežu poleg. Izpustil je klobuk, izvlekel program, ga odprl :m se vzravnal. Bila je dekle tiste baze, ki z letalom švigajo iz velemesta v velemesto, nosijo obleke, sešite pri Molyneuxu in ki se ponavadi dajo ujeti silno bogatim mladeničem. Bila je lip dekleta, ki je o njem sanjal Tony vse svoje življenje. In zdaj jo sedela tu, v preprostem kostimu iz tweeda, okrog vratu si je bila zavezala spodbujajočo živo pahovko, bila je razoglava ... na galeriji Minervinega gledališča! In sama, je ugotovil Tony goreče, čisto sama. Plavi lasje kakor svila, nežno oblikovan profil, presenetljivo zavihane trepalnice. Cigareta v sloki, bronasto zagoreli roki. Tony je vzdihnil. Vendar . . . na koncu koncev utegne postati Josafat še užitek!
Zastor se je dvignil. Tony je o' delu videl komaj, da je nekako zgodovinsko in nekako' simbolično in veličastno vprizorjeno, vse bolj veličastno kakor bi ustrezalo njegovi vrednosti. Tonyjeve oči so pa visele na njenem presenetljivem profilu, na rdečih, izrazitih, milih ustih.
Oh koncu prvega dejanja sta oba hkrati vstala. V svoji vihravosti ji je izbil ročno torbico 17, rok. Pobral jo je s prekipevajočim opravičilom.
174
»Namreč . . . vidite . . . mislim, ker sem tudi jaz sam . . . kaj menite? . . .«
Zardela je.
»Ljubi Bog,« je pomislil, »boječa je!« In od samega začudenja je tudi sam zardel. Zdelo se je, da ji je to vlilo zaupanje.
»Hvala . . . Bila sem tako sama . . .« Umolknila je.
Potlej sta bila v foyerju. kozarci so stali pred njima. Pogledal jo je . . . bila je mična, toda tako cstetična. Tony je v duši vzdihnil. Doslej se je zmerom izmikal takšne baže ženskam. Zavedel se je, da je zdaj tega konec ... od trenutka, ko je njegov pogled obvisel na tem profilu ... po večnem iskanju je bilo našlo njegovo srce svoj cilj. Obotavljajoč se, je ogledoval pisano družbo v foyerju.
»Naposled se na koncu koncev privadiš vsemu,« se je filozofsko potolažil. Zdaj velja — in vrgel se je v tok pogovora.
»Kako vam ugaja igra?«
Oklevala je. Z živčnimi , umetniškimi rokami je vrtila cigareto, z zastrtimi očmi je sledila dvigajočemu se dimu. Govorila je počasi, nekoliko visokostno:
»Zdi se mi . . . zdi se mi notranje ganljiva. Allana Byrna zelo . . . občudujem. Edini v svojem krogu ima nekoliko smisla za dovtipnost.«
Tony je začutil lahen srh po hrbtu. Ne samo, da se je pozabil vse prvo dejanje smejati, opazil ni niti senčice smehljaja pri drugih gledalcih. Morda se takšni ljudje predajajo notranjem veselju, je pomislil.
»Notranje,« je globokoumno pritrdil, »notranje je prava beseda za to. Vsekako so mi se zdi njegov simbolizem nekoliko presplošen.« Zdelo se mu je, da je dejal odločno nekaj lepega. Hlepel jc po učinku teh besed. Občudujoče ga je pogledala:
»Morda imate prav,« je dejala prisrčno. »Da . . . mislim, da imate prav!«
Precej časa sta oba molčala, potlej je pa udarilo iz Tonyja:
»In kaj pravite o Picassu?«
Presenečeno je pogledala. Pretiraval je v svoji vlogi kakor vsi diletanti. Spet je pretehtala vsako besedo, preden je odgovorila:
»Močno,« je dejala, »močno.«
»Da.« je priznal, »tudi meni se zdi.«
Po malem sta se pričela preprosteje pomenkovati. Tony je znal kot časopisni reporter o svojem-poklicu zelo zahavno pripovedovati. Poslušala je in znala je dobro poslušati. Tony se je spomnil, da je zmerom zatrjeval, da mora znati dovršena žena dobro poslušali.
Tony je vztrajno tajil, da bi kaj razumel o umetnosti, čeprav je rad bral dobro knjigo ali gledal lepo sliko. Vendar je živel v prepričanju, naj človek ne dreza v motor, če ne razume ničesar o mehaniki, in ne govori o kubizmu, če ne ve, zakaj je Picasso risal obraze v kockali.
Zelo zdravi nazori . . . dokler ne srečaš takšne načitane dame! Dekle ... to dekle je usmerjeno na duhovno življenje. Tony mora torej vsaj pričarati nekaj svoje duše. Naposled je izbezal iz nje, kako ji je ime: Kyra Lombardova. Kiparka je in stanuje v Chelseaju. Po gledališču je šel z njo v Cafe Royal in nato jo je spremil do njenega avto-biisa. Hotela se je sama peljati domov . . . toda priboril si je obljubo, da se bosta prihodnji teden se^la. Doma, v svojem stanovanju v Baysv/atru se je pogledal v zrcalo . . . pozabil je bil, da nosi rumen pulover z zavihanim ovratnikom in prastar klobuk.
»Saj res!« je zaklical veselo, »videti seni kakor umetnik!«
Zadeva je napredovala. Zahajala sta skupaj v majhna premierska gledališča v temnih predmestjih, ogledovala sta si tuje in simbolične filme, romala sta po umetniških razstavah ... po dolgih miljah umetniških razstav. Tony je poslušal občudovanje Cezan-nn, Matissa, Picassa . . . pogumno se je pretolkel skozi knjige o kubizmu in futurizmu, poglobil se je v D. 11.1.awrencea. Ko je smel Kyro pr\'ič poljubiti, si je kupil črn sombrero, da bi dostojno proslavil takšen dan.
Nekaj ga je grizlo ... ni je mogel peljati v druščino svojih prijateljev, ker so li bili bolj iskreni kakor načitani. Tretji leden znanja s Kyro je skočil v vas k Miss Whitovi, zasebni tajnici njegovega glavnega urednika.
175
Imela je brata, ki je dobil Stipendijo za Rim, pa tudi sama je kar dobro risala.
».lumbo,« je dejal resno, »ali bi me povabil na svoj prihodnji družabni večer . . . meno in neko prijateljico?«
Začudeno je dvignila obnd:
»Kajpak, v čast mi bo,« je dejala neprijazno, »kako neki? Menda bi äli raili na plesiJče?«	'
Tony jo je ves nesrečen pogledal. »Jtimbo,« je priznal, »zaljubljen sem.«
Miss "Wliitova se ni posebno začudila: »IMa novo . . . ali je se tista od zadnjič?«
»Nova,« je dejal Tony bolestno, »in drži. Kar resno . . . takole, poroka in drugo. Toda Bog mi pomagaj, estetka je!« Presliäal je njen odobravajoči vzklik in nadaljeval: »Moram jo pač peljati v družbo spodbujajočih duLor. Moji prijatelji . . ,« davil se je, »pijejo pivo in stresajo priložnostne stilie.«
»No, dobro,« Miss Whitova se je porogljivo smeliljala. »Veste, kje stanujem. Bili pride v soboto iz Florence in prišlo bo mnogo ljudi, ki ga bodo hoteli pozdraviti. Povabila bom nekaj mož za vzorec, tako da bodo naredili na vaöo gospodično nekaj vtiska. Morda bom ujela celo Allana Byma.«
Tony se je zahvalil in äel, da bi poklical Kyro. Očitno je bila zelo vesela, da bo spoznala Byrna . . . avtorja tiste duhovite igre . . . igre, ki ju je bila združila. Ko jo je v nedeljo zvečer počakal na Picadillyju, se je na tihem vprašal, kako dolgo naj bi to še iz-držal. Ljubezen je ljubezen in umetnost je umetnost, si je dejal Tony ; . . in te dve čednosti se ne bosta nikoli strnili, vsaj v njegovem mladem življenju ne ... In vendar je bila Kyra tako čudovito mična, da se je kesal. Bila je oblečena v belo platneno obleko in je imela bele odprte sandale; v tej obleki je bila tako plavolasa in zagorela. Veliki zlati uhani in španski šal, to je bilo vse, kar je poklonila to pot umetnosti. Tony je občutil prijetno toplino in si je prisegel, da bi bila vredna sleherne žrtve. Celo brado bi si dal rasti, če bi bilo potrebno.
V	velikem ateljeju Whitovih se je bila. že zbrala pisana družba . . . Bradači . . . oh, mnogo bradačev vseh barv in oblik. Vse vrste obleke, od manchestrskih hlač neznanega pesnika do brezhibnega fraka slovečega dramatika. Tony je zagledal Allana Byma takoj, ko je stopil v sobo ... in Allan Byrne je zagledal Kyro. Ni minilo pet minut, ko se je s pomočjo gospodinje prismolil k njej.
Tony je poznal Allana Byrna precej dobro. Z njim je hodil v šolo in se je še zdaj spominjal ogabnega pobiča z večno črnimi nohti od črnila. Zdaj je postal tako rekoč slikovit. Imel je bakrenastordečo bradico, njegove oči so bile rumenkaste in poševne kakor pri kozah. Tony je vedel, da bo čez pol ure sedel za klavir in jel razpečavati De-bussj'ja.
Tony je vselej občutil poželjenje, da bi mu eno pripeljal, toda ženskam je bil všeč očitno je bil všeč tudi Kyri. Sedela je skoraj ves večer na veliki blazini ob njogovili nogah in strmela v njegov bedasti obraz; Byrne je zdaj pa zdaj srknil požirek piva in ji bral svoje najnovejše pesmi, ki so so zdele Tonyju ali nespodobne ali nerazumljive.
V	Tonyju je vrelo , . . toda kaj je to pomagalo, dokler je Kyra sedela poleg njega ■s takšnim izrazom! Dopovedoval si je, da je to konec. Veliko bi mogel prenesti . . . toda kako naj sedi tukaj, rnedtem ko posluša tega . . . Stavek se je končal zelo robato in sramotilno. Ob enajstih je kratko dejal Kyri, da se pelje domov, če se hoče peljati z avtom do Chelseaja, naj gre z njim, toda takoj. V njegovO' presenečenje je veselo privolila. Bila je pa mrzla vožnja. Ozračje je bilo nasičeno z nestrpnostjo in zadržanim srdom.
Velel je, naj ustavijo pred rotovžem v Chelseaju. Odprl je vratca in počakal, da je izstopila. Nič je ni vprašal, kdaj naj bi se spet sešla.
Kyra ga je vprašala s trepetajočim glasom: »Si hud . . ,?«
»Ne.«
»Kaj je torej?«
»Zdi se mi,« je dejal Tony — in bilo mu je, kakor da bi se mu nekaj zataknilo v grlu — »zdi se mi, da nisva za skup. Mislim, da je najbolje, če sc ne vidiva več «
Dolga tišina. In potlej je jela tenkočutna, odličnjaška Kyra hitro govoriti. »Meni ,se pa zdi,« je dejala rezko, »da nisem bila nocoj dovolj dobra za tvoje prijatelje? Zdaj ti bom jpo nekaj povedala! Tri dragocene tedne sem se doslej trudila, da bi te bila vredna, zdaj sem pa sita tega do grla! Ne maram več! Tako, zdaj imaš!«
176
Osuplo je vzkliknil: »Toda . . .«
»Ne govori mi,« je zakričala. »Zdaj je že tako vseeno. Že zdavnaj sem ti hotela vse povedati, komaj sem to prenašala. Zadnjič tisti večer sem sploh samo slučajno zašel v tisto gledališče . . . mislila sem, da grem v Atlasovo gledališče poleg, kjer je igrala Ma-rianna Dawnova. Sploh mi je ime Sally in ne Ryra. Nisem kiparka, temveč strojepiska in ne stanujem v Chelseaju . . . Pripeljem sc vselej z avtobusom iz Claphama. Vse tiste Lcclarije sem le hrala in si ogledovala vse tiste preklicane stvari. . . romala mimo slik in prezebala dragocene večere pri dolgočasnih gledaliških igrah — vse to samo zato, ker sem te pač rada imela ... Če pa zahtevaš od mene, naj ves večer poslušam tega zoprnega kozobradca in občudujem njegove idiotske, nagnusne stihe, potlej je koncc mod nama. Zdaj veš vse in upam da se ne bova več srečala!«
Skočila je iz avta, obdana z valom jeze in belega platna, Tony se je pa v jasnem trenutku, razsvetljenja Še prismolil k njenemu krilu. Tekel je za njo čez nasip in jo objel; prhala je kčikor mala besna bela mačka.
»O Sally, Sally! ... o, Sally!« je kričal, da so sc ljudje začudeni obračali, »poljubi me, hitro! Jiitri kupiva prstane . . . Angel! Ljubica! Norček! . . . Saj sem bil tudi jaz v napačnem gledališču !«	Prevedla K. N.
IMjLS^ Id s&d(mj& dnL
J. B. Priestley:	Domovin! nasproti bi se morali vesti tal<o, kakor se vede
(Rain upon Godshill) ženska nasproti moškemu, ki ga ljubi. Ljubeča žena stori vse za svojega moža, le tega ne, da bi ga prenehala grajati in da ga ne bi skušala popraviti. Enako strastno pa zraven rezko mora biti naše čustvo do domovine: moramo jo ljubiti, a tudi povedati ji vse njene napake. Glasen, a prazen »patriot«, ne kritik, je nevaren državljan.
Sir Philip Gibbs:	linije je dati kal^or posoditi, a stane skoraj isto.
Mark Twain:	Glejmo, da nam bo izkušnja dala samo tisti nauk, ki je res-
nično v njej — nič drugega. Drugače bomo podobni mački, ki sede na. vroč štedilnik. Takšna mačka ne bo nikdar več sedla na vroč štedilnik — in to je prav; toda prav tako na mrzlega ne bo sedla.
Benjamin Franklin:	Ce hočeš koga prepričati, mu razloži stvar zmerno in natanko.
Potlej se popraskaj po glavi ali pa malo zmajaj z njo in reci, da se tebi pač tako zdi, da pa utegneš biti v 7,raoti; tvoj sobcsednik te bo nato rajši poslušal. Ce ne, si pa stvar še enkrat premisli in se skušaj vživeti v možnost, da ima on prav. Ce boš nastopal določno in oholo, ne boš nikogar prepričal, le nasprotnike si boš ustvaril.
Seneca:
Dan 7.a dnem tožimo, kalco kratko je življenje, počnemo pa, Itakor da ga nikdar ne bo konec.
Epiktet:
Kakor ni prav, ladjo prive7ati za eno samo sidro, tudi življenje ne sme biti navezano na en sam up.
Wall Street Journal	Domišljija je Bog dal človeku zato, da ga odškoduje za tisto,
(USA):	kar ni; in smisel za humor zato, da ga potolaži zastran tistega,
kaj je.
177


Razgibajte se!
VaS namen ni, da bi si mišice ojeklenile, temveč da bi jih okrepile in utrdile. Zato naj za tiste, hi dosti sedijo, velja geslo: Razgibajte se!
1.	Foshiisitc takole Ječi na tla. Vaja ni lahka, je pa izhodišče za druge vaje. Nogi na primer iztegujte in krčite, primite ju z rokami in ležite oprti samo na trebuh -in želodec. Ta vaja je posebno priporočljiva, ker pospeši kroženje krvi, za stegna, okrepitev trebušnih in prsnih mišic.
2.	Na stolu sede krožite z rokama. Vaja sprosti roke, okorne od dela, in okrepi mišice na ramenih.
3.	Stojte pokonci, opirajoč se na stol. Vdihavajte in izdihavajte! Z eno nogo stojte naravnost, drugo pa dvignite navzgor, pri čemer glejte čez ramo. Vajo pojiovite z drugo nogo. Će boste vajo večkrat ponavljale, vam bodo postale noge prozne, kar je posebno važno za tiste, ki ves dan sede. Razen tega vaja poživi kroženje krvi v nogah.
4.	Dvignite nogo nad stolovo naslonjalo, kolikor visoko morete''. Rf^ročite. Vaja krepi mišice na stegnih.
5.	Z rokami in z enim kolenom se oprite na tla, drugo nogo pa dvignite, kolikor visoko mo-rete. Glejte čez varno! Vaja napravi mišice na nogah prožne.
Modno pismo iz Ljubljane
Ljubljana, ob koncu junija.
Da. -prav ste prebrale: »iz Ljubljane«! Ne iz Nice, ne iz Pariza ali katerega koli drugega velemesta, ki se je doslej ponašalo z modno diktaturo, temveč iz naše skromne, že nekoliko počitniške Ljubljane.
Ker se je morala zdaj moda v vojskujočih se državah umakniti resnejšim, pa tudi težjim problemom, ne moremo več govoriti o »pariški« aH »londonski« modi, temveč se moramo zadovoljiti z domačo, z »ljubljansko« modo. Priznati moramo pa, da kar nič ne zaostaja za tujo.
Marsikatera bo nekoliko visokostno pomislila: v današnjih časih pisati o modi! Ali ni drugih, bolj perečih problemov? Ali je pa res potrebno, da Tnora biti žena, ki se sicer vsa posveča domu, poklicu ali intelektualnemu delu, siva in brezbarvna? V vsaki ženski je trohec pristne ženske nečimrnosti, in odstotku te zloglasne čednosti posvečam svoje vrstice.
"La danes se bom morala omejiti na popis najzanimivejših modnih novosti.
V dopoldanskih urah vidiš v Tivoliju prve znanilke poletne mode: preproste, kakor metulji .ljubke svetle obleke v pastelnih barvah. Staro-roznata, ciklamasta santunška svila se kosa s sinjim in belim platnom. Te obleke se podajo mladim in starejšim, njih kroj je preprost: mnogo nabranih životkov in lahno zvončastih kril.
Videla sem vrste blaga, da se mi je kar srce tajalo ob njih, tako so zapeljive in razkošne: kakor dih nežen, prosojen mušljin z drobcenimi vzorčki — človek se nehote spomni na krinoline — pa tudi vrste blaga z velikimi, tapetno raztresenimi, živobarvnimi cvetlicami na temni podlagi za večerne obleke. Za popoldanske obleke zanimivo novo blago: svileni krep, nekakšen svilen kreton, ki se ne mečka. Drobno vzor-čast, zelo pisan in v živahnih barvah. Kajpak mnogo kla-učnih vzorcev: črt, pik in pičic, toda ne toliko črnobelih vzorcev kakor lani. Zanimiva novost so vrste črtastega in pikastega blaga, ki se njih vzorec ob robu zgoščuje, tako da nastane nekakšen rob. Pri krojenju lahko ta rob spretno uporabite ob rokavih in ob robu krila za aparten obrobek.
Pri kopalnih oblekah in potrebščinah je zavladala prava revolucija: največ je črtastih volnenih kopalnih oblek, enobarvne so pa iz močnega blaga: iz posebnega frotirja ali raztezlji-vega blaga. Videla sem kopalno obleko iz pisanega podloženega tila s tilastim kopalnim plaščem. Cene nekaterih oblek so vrtoglavo visoke. K moderni kopalni obleki rdeče copatke, pletene iz rafije, velika ološčena kopalna torbica in slamnat klobuk.
Za slovo še dve ljubki modni novosti: ena norčava, druga praktična. Prva: črni, prome-nadni čevlji z usjenim, prav tako črnim mono-gramom na belih jezikih. Druga: tenčične nogavice, ki odbijajo dež?ie kapljice in se — tako bi iisaj človek mislil ~ v dežju sploh ne zmočijo.
Za danes dovolj, morda drugič kaj več!
Tatjana
Današnji šievUki smo priložili položnice. Prosimo Yas, poraynajte naročnino!
UpraTa »Ženskega sveta«
180
Svetla in senčna stran tujskega prometa
Tujski promet predstavlja čedalje večjo postavko v Tiašem narodnem gospodarstvTi. Imamo v Sloveniji kraje, ki so se vi neanatnih kmečkih naselbin razvili prav v kratkem času v uvaževana letovišča. Gospodarsko so se taki kraji brez dvoma dvignili. Domačini so se večjidel v kratkem času gmotno okrepili, domačije so izpreme-nile svoje .staro lice, tu in tam so celo 7rasle nove.
2,al ne moremo reči, da koraka kulturni^ nravstveni napredek vselej vštric 7. gospodarskim. Skoraj hi si upali trditi nasprotno. Zelja po gospodarski oki-epitvi se prečesto stopnjuje v pohlep po blagostanju, polilep, ki ne izbira vedno sredstev v dosego svojega namena. Neredko postane doslej mimo naselje, kjer so sosedje od pamtiveka živeli složno življenje, že ob prvem stiku s tujskim prometom pravo srše-nje gnezdo, polno zavisti in nelepega tekmovanja, ki se kaže bolj ali manj očitno in razgalja vse slabe lastnosti tekmecev.
Se drugo senco meče tujski promet na naše podeželje: nevarnost izmaličenja naše mladine po tujcu, ki biva med nami. Tujski promet skoraj ne dopušča izbire gostov ne po narodnosti ne po njihovi moralni vrednosti. Le redkokdaj moremo presoditi, koga jemljemo v hišo za daljši čas. Naletimo na goste, ki jih smemo šteti med naj plemenitejše ljudi, na povprečne zemljane, pa tudi na take, Id bi jih ne vzeli pod streho, če bi jih prej poznali. Tudi če izvzamemo najhujše primere, je marsikdo, ki se prišteva med »boljše« ljudi, lahko silno kvaren svoji okolici, zlasti mladim. Prav danes moramo biti posebno oprezni, ker je nevarnost dvojna. IVTladina se nam laliko skvari ne le moralno, mai"več tudi v defetističncm smislu. Mar-sikak tujec med naini bo imel posebne namene in naloge.
V krajih, kjer se raz\'ija tujski promet, moramo predvsem paziti na to, da se ne zabriše njihov narodni značaj. Tujec, ki živi med nami, mora čutiti, da živi med narodom, ki je čisto svojski, ki ima svojo tradicijo, svoje šege in
navade, svoj način življenja, da spozna razliko med našim narodom in svojim, ali pa tistim, ki jih je doslej obiskoval. Zato moramo prav v krajih, ki so najugodnejši za razvoj tujskega prometa, ne samo posebno stremiti za tem, da ne izgube ničesar tistega, kar je značilno za nas, ampak moramo skušati po možnosti vse obnoviti, kar je že šlo v pozabo. Saj tujec rad stika prav za tistim, česar ne dobi doma; čim bolj mil je novo in nevsakdanje, tem privlačnejše mu je.
Od vseh dolžnosti, ki nam jih nalaga tujski promet, gre glavni del na nas žene. Naša skrb je, da napravimo gostu bivanje prijetno, da mu pravilno postrežemo; od ženstva je v veliki mejT odvisno, kakšne vtise ponese gost s seboj iz naše zemlje, našega naroda.
Me smo tiste, ki moramo paziti, da bo svetla Stran tujskega prometa za nas čim svetlejša in čim lepša.
To bomo dosegle, če bomo vedno pazile, da se nam družina ne navzamc od tujca tistih lastnosti, ki bi ji bile v kvar. Zimanji videz nas navadno najbolj omamlja. Razkošje pri obleki, ve-seljačenje in vse, kar je s tem v zvezi,, je sUno nalezljivo, zlasti za mladino. Ne smemo nikdar pozabiti, da prihaja gost k nam iz čisto drugačnih, narn tujih razmer. Način njegovega oblačenja, njegovega vedenja izvira iz okoliščin, ki se z našimi ne dajo primerjati, ki so posledica njegove vzgoje, položaja, ki ga zavzema, in denarja, s katerim razpolaga. Vsako posnemanje, bodisi v obleki ali v načinu življenja, nas ne le smeši, ampak nam tudi utegne zelo škodovati, moralno in gospodarsko. Kaj nam pomaga, če uvajamo tujski promet v povzdigo narodnega gospodarstva, če pa s tujskim prometom zanašamo v naše podeželje luksus in razvrat! Kaj kmalu bomo imeli namesto splošnega blagostanja nekaj velikih hotelov — še te morda v tujih rokah — razdejane domačije in pokvarjeno ljudstvo.
Žena, v tvojih rokah je uspeh in neuspeh našega tujskega prometa!	B. M.
O Andrcwa Camegija, ameriškega milijonarja in mecena, so nekoč vprašali: »Kateri je najvažnejU Činitelj v industriji: delo, kapital ali možgani?«
»Katera noga je najvažnejša pri trinožniku?« je odgovoril Carnegie. ^
• Nekega moža so našli mrtvega in policija je morala ugotoviti vzrok njegove smrti. Dolgo so vgibaliy nazadnje so pa le uganili:
»Boija roka v zelo sumljivih okoliščinah,«	Irish Digest
181
Nove knjige
Jus Kozak: Maske. Ljubljana 1940. Založila Tiskovna zadruga. Pod skupnim naslovom Maske je sprejel letošnji slovenski knjižni trg zbirko Kozakovih novel in literomih esejev. Delo se po svoji literarni zrelosti in človeški pomembnosti uvršča poleg novel Prežihovega Vo-ranca (Pnžganica) med najvrednejšo slovensk<j prozo zadnjih, let. Pisatelj mu je dal na pot mol to: »Zemlja, čas, ljudje in naša doživetja umirajo, mi jim snernamo maske.« — Močna misel o maskah veže v enoto ve.s mozaik pisateljevih doživetij, razmišljanj in zgodb, ki jih označa globoka prizadetost nad življenjem in početjem slovenskega, človeka.
Pred bralcem se vrste zgodbe: Očetova, Leteči angel, Dvojni obraz, ki so izrez iz lastnega umetnikovega življenjepisa. Nekoliko oddaljena po intimnosti pisateljevega odnosa do oseb se zdi v kratkih poglavjih napisana zgodba iz let svetovne vojne Tuja žena. Pogovori s kritikom — etiJcom — je v novclistični obliki napisan duhovit esej, ki spada po svoji žgoči aktualnosti v skromno zgodovino slovenske umetnostne kritike._ Sledi ji zgodba o mačku Muniju in Neljuba pisma, ki so simboličen naslov za razmišljanja pod naslovom: Blodnje za neznanim. Tu se srečavajo prizadevanja tvorcev naše kulture s pisateljevimi osebnimi doživetji v Firenci, kjer podoživlja renesančno dobo. — Neljubim pismom sledi presunljiva, skoraj proroška zgodba o pevcu Georgesu v to- in onostranstvu, ki trdi: »Brez velike ljubezni in velikega sovraštva ni resničnega življenja«. — Sodobna, žgoča naša življenjska problematika je nakopičena v Bohinjskem pastoralu. Zimska fata morgana je svojski potopis iz Prage izpred leta 1938. Slede ji Passer demesticus, Gledališka garderoba in sanjska zgodba grozotnih prividov Plinska maska ter zgodba iz Splita V tujem stanovanju. — Obširno knjigo (367 strani) zaključuje zbirka dramatičnih fantazijskih prividov pod naslovom Rodno mesto, ki odkrijejo pisatelja S en tp etra v vsej njegovi pristnosti in ganejo s svojo sočno lepoto in baročnim stilom.
»Maske« so dragocena knjiga pisateljevega bogatega, razgibanega življenja, ki se' s pošastno močjo in nomočjo hkrati' upira nenravni sili, katera poganja človeška življenja že tisoč in tisočletja. Umetnik se bori z. njo, vdaja se ji z nezavedno naslado in skuša z vročo neposrednostjo približati bralcu svoja videnja. Maske jo knjiga, Iri bo imela mnogo povedati slovenskemu človeku.	K. Vrhovčeva
Umetnost
Ob sklepu sezone 1939-40 v Ljubljanski drami
V zadnjih mesecih dela na odru ljubljanske drame smo videli Gogoljevega Revizorja, Bevkovo Partijo šalia, Finžgarjevo Našo kri, ki je doživela le eno reprizo in zadnjo premijero Ljubim te, delo poljskega pisatelja Newiaro-vicz-a.
Gogoljev Revizor je po tehtnosti vsebine, po formalni dovršenosti in vedni aktualnosti osnovnega problema uvrščen med klasične komedije. N eznanec, ki ga smatrajo za revizorja iz prestolnice, povzroči v majhnem ruskem me-. stu zmedo in preplah med državnimi uradniki od glavarja do šolnika. Ob tej na videz neznatni pa vendar tako usodni zamenjavi nam razgrinja pisatelj dolgo vrsto goljufivih dejanj in majhnih človeških karakterjev. — Predstava Revizorja v naši drami je bila prirejena z veliko skrbjo, nadpovprečnim prizadevanjem in ljubeznijo. Režiser dr. Kreft je z jiašo odrsko družino ustvaril eno najcnotnejših letošnjih predstav, ki je midila vsakemu igralcu možnost, da se uveljavi in hkrati podredi delu za skupno uglašeno umetnino. Revizor je nedvomno delo, ki ima poleg svoje Čiste umetniške cene še pomembno vi'ednost v današnji uredbi družbe, ki tekom stoletja, kar so Revizorja prvič igrali v Peter-burgii, ni izpremenila bistva svojega značaja.
Bevkove igre Partija šaha ne moremo 'šteti kot dovršeno literarno odrsko delo. za pisatelja samega je pa lep uspeh, da mu ga je uprizorila ljubljanska drama, in hkrati pobuda za nadaljno ustvarjanje.
ATtorji naših citatoT
Axel Munthe: švedski zdravnik in znamenit pisatelj, živi že nekaj let na Gapriju (Italija) Mjcgovo najslavnejše delo je »The Story of San Michele«, napisano v angleščini in prevedeno 'v vse kulturne jezike.	°	^ '
Benjamin Franklin (1706—1790): ameriški državnik in borec za neodvisnost Severne Amerike (soustanovitelj ZdniŽenih držav). Slovi ludi po tem, da je izumil strelovod.
J. B. Pnestley: ugleden in plodovit angleški povojni pisatelj in dramatik.
Mark Twain(1835—1910); pisateljsko ime Samuela Langhorna Clemensa, največjega ameriškega humorista. Njegovo najznamenitejše delo je »Tom Sawyer«
Kr.—65. po Kr.): slaven rimski modrijan-stoik, učitelj cesarja Nerona • -tT-!" oil	angleški pisatelj in žurnnlist, dolga leta literarni urednik »Daily-Maila«
in »IJaily-Chronicla«, v balkanski in svetovni vojni dopisnik angleških listov z bojišč. Med obema vojnama je napisal celo vrsto romanov in zgodovinskih del o Angliji in Franciji.
Epiktet: grški modrijan-stoik iz 1. stoletja po Kr.
182
Finžgarjeva Naša kri je bila po dveh predstavah odpovedana iz tehničnih razlogov. Režiser g. Slcrbinšek je v tej igri predstavil 5 mladih debutantov — bodoči naraščaj našega gledališča. Kritičnemu mnenju o tej vpri7oritvi se lahko izognem, ker je doživela le dve predstavi.
Ljubim te je literarno manj pomembna moderna salonska igra. ki sta jo z veliko prisrčnostjo in virtuoznostjo odigrala Vida .Tuvanova in Jan. Duhovit dialog in spretna gradnja delca pripomoreta, da vzdrži pozornost občinstva prav do konca, S tem delom je bila zaključena dramska sezona.
Ob sklepu teh pisanj se mi nehote vsiljuje vprašanje po Cankarju v naši drami. Mislim, da je potreba po uvrstitvi »Illapcev« in »Pohujšanja« v repertoar danes še prav tako silna, kot je bila pred desetletji, ko jih je Cankar napisal. Lepo bi bilo, če hi imelo dramsko občinstvo priliko videti več domačih del. Uspeh »Županove Micke« in »Varha« hi mogoče lahko opozoril na kronološki prikaz skromnih slovenskih literarnih prizadevanj na odrskem področju. Razgledanemu in sposobnemu režiserju bi verjetno ne bil nedosegljiv smoter: postaviti na oder nekaj naših starejših del v seriozni, duhu časa zvesti priredbi.
Dobro se zavedam odgovornosti, ki mi jo je poverilo uredništvo našega lista v začetku letošr nje sezone, naj pišem poročila o predstavah v naši drami. Vodila me je edinole trdna, resna zelja, utrditi tistim čitateljicam, ki spadajo med gledališko občinstvo, na prava tla postavljene vidike za uživanje in presojo dramskih uprizoritev. Kar tega nisem zmogla, me mogoče nekoliko opravičujeta čas, odmei-jen prostor in obilica žgočih, neodložljivih vprašanj in težav, ki se posebno v tem zadnjem letu kupičijo nad nami vsemi ter stavljajo neprogresivno delo našega, majhnemu delu slovenskega občinstva dostopnega narodnega gledališča, v ozadje perečih dnevnih dogajanj.
Plesna produkcija šole Mete Vidmarjeve
10. junija je priredila v operi plesno" produkcijo šola gospe Mete Vidmarjeve. Lepa prireditev je prinesla javno priznanje delu, trudu in poštenemu prizadevanju mladih učenk ter je pomenila zaslužen uspeh in prisrčno priznanje slovenski plesalki in plesni pedagoginji Meti Vidmarjevi. Seriozni nastop te mlade umetniške plesne družine moremo smatrali kol debut našega rosnega plesnega naraščaja.
Med učenkami se je prva predstavila Majla Šušteršičeva v Spevu, sledil je Capricio Majde Petelinove, Id je v svoje plesno delce vnesla obilo smisla za ritmični poudarek plesnH kretnje. Občinstvo je s prisrčnim navdušenjem sprejelo Poigravanje, ki so jih izvajale najmlajše učenke. Nadaljevala je Petelinova s plesom Pti-čpk. TTglašen duet melodioznih gibanj sta zaplesali Suštoršičeva in Kreigherjeva. — Intimna dekliška doživetja so ponazarjale Tiha pesem Vide Pavaijeve in Nenavadno — čiidno — Kreigherjeve, dočim je Marja Dobnikova v Viziji podala že zrelo človeško občutje. Sledili sta še študiji pajka in ptiča, za konec pa je plesala lepo balado Majla Šušteršičeva.
Vse plese je spremljal na kla\T.rju Jože Osana z zvestim občutjem za podreditev akordov plesni ritmiki in melodiji. — Ubranost in intinmost večera so podčrtavali okusni kostumi, preproste linije pojočih barvnih odtenkov, ki so podcrtavali smisel plesnih študij.
Ves večer je potekel v znamenju iskrenega sodoživljanja mladih plesnih učenk in izbranega občinstva, ki je z veseljem priznalo lep uspeh pionirskemu delu gospe Mete Vidmarjeve na področju slovenske plesne kulture, mlademu naraščaju pa želelo še mnogo srei^ic na trdo pot.	K, V,
Gojenke plesne šole Mete Vidmarjeve
183
Znanost
Slovenski jezik, g-lasilo slavističnega društva. Prvi in drugi snopič ugledne slovenske znanstvene revije, ki prinaša 17 razprav naših znanih slavističnih delavcev, so izdajatelji poklonili !5vojemn predsedniku in častnemu članu dr. Kidriču, Akademiku, ob njegovi šestdesetlelnici iz spoštovanja do njegovega dela. — Prostor nam ne dopušča podrobnejšega pregleda bogate vsebine, v katero je prispevala razpravo o »Slovenki« tudi naša sodelavka dr. Marja Boršnik-Skerlaiova.	K. V.
Slavische Rundschau, berichtende und kritische Zeitschrift für das gesamte I.ehen der slavischen Völker. Prejeli srao prvo in drugo
številko dvanajstega letnika, ki prinaša stro-• kovne razprave o pričetkih tiska (Buchdruck) pri slovanskih narodih. Za nas je najvažnejša lopa, pregledna štTidija našega rojaka dr. O. Berkopca, ki je pod naslovom »Die Anfänge des Bxichdrucks bei don Südslaven« opisal pričetke tiska pri Hi-vatih, Srbih (Črnogorcih), Slovencih in Bolgarih. Izčrpna Berkopčeva študija je opremljena s štirimi reprodukcijami, med katerimi se nahaja tudi naslovna stran Trubarjevega »Abecedariuma«, ki je bil tiskan v Tübingenu 1555. — Slavische Rundschau izdaja Slovanski institut v Pragi.
K. V.
Obzornik
Antonija Germekova — odšla je, rie da hi
hila dočakala izpolnitev svojih in jiaših želja .. .
Ko ji je pred dobrim pol letom legla pod ljubljansko ruSo sestra Marica Bartolova^ je s tužnim očesom pogledala v svet in vzdihnila: >->Morda je bolje, da je Sla . . .« Takoj nato se je opogumila: »Pa bi bila morda le ie dočakala, če bi ji bilo življenje malo podaljšano . . .«
Antonija Germekova je močno Uvela za svojo družino, z družino vred pa tudi za svoj- narod in njegovo zemljo. V Sv. Ivanu pri Trstu je hil njen dom. Tam je 22 let vodila otroški vrtec CMD, zadnja leta pred razpadom našega kulturnega življenja ji je Družba poverila nadzorstvo nad vsemi slovenskimi vrtci v mestu in okolici. Vse njeno družinsko življenje se je razvijalo v smislu aktivne narodne zavesti, Zc njen oče Nadlišek jc hil med prvimi narodnimi borci na Tržaškem.; soprog Anton Germek se je kot zadnji predsednik J.veze slovenskih učiteljskih društev v Julijski krajini vedno in na najvidnejših mestih potegoval za kulturne pravice svojega rodu; otroci so zvesto obiskovali slovenske učne zavode in bili delovni člani Sokola. Sama je imela vse sposobnosti, ki so bile našemu kulturnemu, razvoju tako nujno potrebne. Prirojen igralski talent jo je uvrstil med stebre Slovenskega dramatičnega dru.Hva v Trstu. Nastopala je kot igralka, režiserka, organizatorka in večkrat tudi kot prevajalka. Sokol in CM podružnica sta imeli v njej polnovredno moč. Kakor sestra Marica Bartolova je tudi Antonija Germekova imela pisateljski dar. »Zvončki« in »Novi rod« pa »Edinost« so objavili marsikateri njen prispevek v vezani ali nevezani besedi. S posebno spretnostjo je sestavljala priložnostne pesmi in sestave za odrske in društvene nastope.
Ko se je morala spričo novih razmer odpovedati tako širokemu delu ter zapustiti kraj, kateremu je bilo posvečeno njeno in ^jene družine življenje, je ostala v njenem srcu poleg globoke žalosti tudi živa iskra . . .
Z njeno smrtjo se nam obnavlja hvaležen in
trpek spomin na vse njene nekdanje sodelavke: sestro Marico, svakinjo Karlo Ponikvarjevo, pisateljico Antonijo Slovikovo, sodelavko Marijo Skrinjarjevo . .. Nič več jih ni, te?nna kopre.an zagrinja njih delo. Me, ki stojimo ob njihovem grobu, mislimo nanje s priznanjem in hvaležnostjo in z zavestjo, da moralnim in kulturnim vrednotam smrti ni . . .
Vodilni ženski glas. Predsednica Mednarodne ženske zveze živi v Bruslju. Zadnje dni svobode svoje domovine je v Glasniku Mednarodne ženske zveze opozorila včlanjene žene po vsem svetu na naloge sedanega časa. »V prvi vrsti mora biti vsaka, zena pripravljena in voljna doprinesti najskrajnejše žrtve, ki jih domovina pričakuje od vseh svojih članov, kadar je v sti-Rki_. Več kot petdesetlet smo se potegovale za enakopravnost z mošidmi; danes je nastopil trenutek, ko moramo sprejeti enakovreden del odgovornosti ...«
Število rojstev v Sovjetski zvezi nadkriljuje vse evropske rekorde. V lelii 1937. jc bilo 1,375.000 porodov.
Ženski listi na Ruskem prejemajo dopise od delavk in kmetic, starih in mladih, iz vseh krajev države. Iz teh pisem se zrcali notranja" sila in samoniklost nove sovjetske žene. Pesmi, povesti, reportaže. Razvija se nova vrsta narodne poezije, ki je po slogu amerikanizirana, po vsebini realistična in dinamična kakor doba strojev. Pa stari, pristni ruski epski slog dvigajo iz dosedanjega mraka in ga prepajajo z novim duhom. Stara Marija Krivopolcnova, ki je z dušo in telesom prirastla na svoj rodni kraj v okolici Arhangelska, se je pojavila kot prava umetnica. Dva in sedemdeset let je stara, pa hodi od vasi do vasi in prepeva narodne pesmi, ki so edinstvene po svoji lepoti. Povabili so jo tudi v mesta, kjer čudovito osvaja občinstvo s pravo prirodno uanetnostjo,
184
Javni dogodki doma in po svetu
DOMA:
Uredbo o novih brezmesnih dnevih smo dobili pri nas. Na podlagr te uredbe je v sredo, četrtek in petek prepovedana prodaja svežega g;oveje^a, telečjega in svinjskega mesa. Prepoved velja tndi za gostilne.
Obnova diplomatskega razmerja med SSSR in Jugoslavijo. V začetku julija je prišlo v Beograd oziroma Moskvo diplomatsko zastopstvo sovjetske Rusije in Jugoslavije. Sovjetsko poslaništvo v naši državi predstavlja poslanik Viktor Andrejevič Plotnikov, prvi jugoslovanski poslanik v Moskvi je pa dv. Milan Gavrilović.
PO SVETU:
Italija je 10. junija stopila na strani Nemčije v vojno. Že od vsega začetka se je omejila po večini na letalske alccije in na manjše napade z oklopnimi enotami na francoske in angleške kolonijske posesti.
Na Francoskem so se medtem z vso srditostjo nadaljevali boji. Zaradi velikanske premoči v mehaniziranem in motoriziranem orožju so Nemci nevdržno prodirali. Novi vrhovni poveljnik zavezniških čet, general Weygand, je imel premalo časa, da bi zgradil dovolj močno obrambno črto.
Nemci so po zavzetju zahodnih francoskih pristanišč ob Rokavskem prelivu svoje napore podvojili. Predsednik francoske vlade Reynaud je naslovil na Roosevelta pretresljivo prošnjo za takojšnjo pomoč v vojnem orožju. Zedinjene države so sicer obljubile, da bodo z vso močjo podprle zaveznike, dejansko je pa bila ta pomoč Šo daleč, ker USA še ni bila prav nič pripravljena na vojno.
Vojna na Norveškem ,se je medtem končala. Zavezniško poveljstvo je spoznalo, da so mu čete bolj potrebne drugod, in jih je umaknilo. Norveška vojska je položila orožje. Tudi v Franciji je šlo h kraju. Angleži so predlagali Franciji, naj bi se obe državi združili za čas vojne v eno državo, v francosko-angleško unijo. Reynaud je bil za predlog, nasprotniki, zlasti Lebrim in Pćtain. so pa bili v premoči. Reynaud je moral odstopiti, na čelo vlade je stopil 831etni maršal Petain, najvplivnejši član njegove vlade je pa Laval, znani zagovornik sodelovanja Francije in Italije. Njegova vlada, ki se je že prej preselila v Bordeaux, je takoj prosila Nemčijo za premirje. Za pogajanja je Hitler izbral gozd v Compiegnn, prav tisto zgodovinsko mesto, kjer je 22 let prej maršal Foch sprejel nemške parlamentarce.
Nemčija je zahtevala popolno kapitulacijo Francije. Pogoji so bili trdi, ker so bili sestavljeni v vpoštevanju nadaljevanja vojne 7 Anglijo, kakor pravi nemško uradno poročilo. Sovražnosti so se nehale šele, ko je francoska delegacija tudi z Italijo podpi.sala pogoje za premirje. To se je zgodilo 26. junija. Nemške
čete so zasedle vse ozemlje, ki se razprostira približno severno od črte Ženeva—Nantes, razen tega pa še vso zahodno obalo od mesta Toursa do Pirenejev, tako da je Nemčija prišla v' neposredni slik s Španijo.
Anglija je medtem, izjavila, da bo vojno sama nadaljevala do kraja. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi se je začela pripravljati na obrambo. Zlasti je bolela preprečiti, da se ne bi Nemčija in Italija okoj-istili z francosko vojno mornarico. V ta namen je zasegla vse ladje, ki so bile v njenih oporiščih. Prišlo je celo do krvavih spopadov. Angleži so več francoskih ladij ob severni afriški obali potopili, le nekaterim se je posrečilo zbežati v Toulon. Angleška ad-miraliteta je uradno ja-vdla, da je skoraj večina francoskega brodovja v njenih rokah.
Vojni dogodki na kopnem so za nekaj časa preneliali. Nemčija in Italija sta se začeli pripravljati za glavni naskok na Anglijo in na njeno kolonijsko posest.
Pozornost sveta se je v poslednjem času obrnila na evropski vzhod. Ruska diplomacija je vešče izrabila dogodke na zahodu in je z naglimi in energičnimi ukrepi znatno okrepila svoj strateški položaj. Baltiškim državam, ki so menda snovale tajno vojaško zvezo proti Rusiji, je Moskva poslala kratkoročen ultimat. Kmalu zatem je 20 sovjetskih divizij zasedlo Estonsko, Letonsko in Litvo. Zdaj je prišla na vrsto Romunija. Ta je po kratkem posvetovanju sprejela ^sovjetsko zahtevo o odstopitvi Besarabije in Bukovine, ki so ju ruske čete takoj zasedle.
V zvezi s temi dogodki je nastala v Romuniji velika kriza. Na krmilo so prišli člani Železne garde. Začelo se je preganjanje Židov, ztmanjepolitično se je pa Romunija popolnoma naslonila na os Rim—Berlin. Madžarska in Bolgarska sta hoteli izrabiti ugodno priložnost za uveljavljenje svojih revizion i stičnih teženj. Romunija se je obrnila na Nemčijo in Italijo za posredovanje.
PRI NAŠIH ZA MEJAMI:
Število porodov v Julijski krajini. Med letom 1958. in 1939. je rodnost v Julijski krajini narasla za 0'5% in število novorojencev ■poskočilo z 20.158 na 20.196.
Slovenska materinska praznovanja na Koroškem ostanejo še dalje prepovedana. Prepoved je deželni glavar objasnil zastopniku Slovenske prosvetne zveze s tem, da so letošnji materinski dan v Nemčiji praznovali skupno pod vodstvom 11 arodnosocialistične ženske zveze »N. S. Frauenschaft«.
Civilno mobilizacijo žensk so uvedli v Italiji po napovedi vojne Franciji. Vsa dela, ki so jili zmožne opravljati ženske, so sedaj na njihovih ramah. V zadnjem času so se na tramvajih po tržaških cestah začele pojavljati kot sprevodnice ženske, ki so se morale za to delo posebej izuriti.
185
Naš dom
IVajnulnegša oprema za izseliteT
Ker mnogi starši žele, da bi objavili seznam najnaijnejših predmetov, Iii naj jih pripravijo matere in otroci za primer evakuacije, navajamo najnujnejšo opremo, l^i naj jo imajo starši in otroci pripravljeno xx morebitno evakuacijo:
1.	Vsak naj ima pripravljeno najtoplejšo obleko in čevlje. Poleg tega pa naj pripravi še naslednje:
2.	Za matere, ki bodo šle z otroki: nahrbtnik, vreča ali kovčeg, 3 rjuhi, odeja, prazna slam-njača, rimski ali poletni plašč, predpasnik, 3 srajci, dvoje spodnjih hlač, 2 para nogavic, spalna srajca, žepni robci, 2 brisači, milo, glavnik, ščetka za zobe. Ščotka za obleko, ščetka za čevlje, copate, naglavna rnta, globok pločevinast krožnik, žlica, nož in vilice, emajliran lonček ali skodelica za pol litra, sukanec, ši-vanka, škarje, gumbi, družinska knjižica, hrana za dva dni (vse našteto naj bo zloženo v zgoraj omenjenem nahrbtniku, vreči ali kovčegu).
3.	Za predšolske otroke: nahrbtnik, vreča ali kovčeg, 2 i-juhi, odeja, prazna slamnjača, plašč, čepica, 2 srajci, dvoje spodnjih hlač, predpasnik, 2 para nogavic, spalna srajca, žepni robci,-2 brisači, milo, glavnik, ščetka. za zobe, ščetka za obleko, ščetka za čevlje, copate, globok pločevinast krožnik, žlica, emajliran lonček ali skodelica za pol litra, rojstni list, hrana za dva dni (vse našteto naj bo zloženo v zgoraj -omenjenem nahrbtniku, vreči ali kovčegu);
4.	Za šolske in ptwolske otroke:
a)	za dečke: nahrbtnik, vreča ali kovčeg, 2 rjuhi, odeja, prazna slamnjača, zimski ali poletni plašč, čepica, 2 srajci, dvoje spodnjih hlač, 2 para noga-vic, spalna srajca, žepni robci, 2 brisači, milo, glavnik, ščetka za zobe, ščetka za obleko, ščetka za čevlje, copate, globok pločevinast krožnik, žlica, nož in vilice, emajliran lonček ali skodelica za pol litra, rojstni list, prepis zadnjega šolskega spričevala, hrana za dva dni (vse našteto naj bo zloženo v zgoraj orhenjenem nahrbtniku, vreči ali kovčegu);
b)	za deklice: nahrbtnik, vreča ali kovčeg, 2 rjuhi, odeja, prazna slamnjača, poletni ali zimski plašč, volnena jopica, predpasnik, naglavna ruta, 2 srajci, dvoje spodnjih hlač, spalna srajca, 2 para nogavic, žepni robci, milo, glavnik, 2 brisači, ščetka za zobe, ščetka za obleko, ščetka za čevlje, copate, šivanka, sukanec, gumbi, škarje, globok pločevinast larožnik, žlica, nož in vilice, emajliran lonček ali skodelica za pol litra, prepis zadnjega šolskega spričevala, hrana za dva dni (vse. našteto naj bo zloženo v zgoraj omenjenem nahrbtniku, vreči ali kovčegu).
5. Za noseče matere velja isto kakor za ostale matere,, le zase naj izpolnijo osebno perilo,
Ici ga potrebujejo, za porod pa naj pripravijo sterilni trak, lizol in vato.
6". Za dojenčke: vsaj 12 plenic, povoji za popek, 5 do 6 srajčk, 3 jopice, steklenica, cucelj, čepica, nepremočljivo platno, vazelin.
7. Za bolne otroke velja isto kakor za zdrave. Poleg tega naj pa pripravijo še take slvari, ki jih najbolj nujno potrebujejo pri zdravljenju in recepte.
Vse, kar je tu napisano, tehta povprečno 5 do 8 kg in so da lepo zložiti v primemo velik nahrbtnik, vrečo ali kovčeg.
Zgoraj navedene stvari so najnujnejše. Lahko pa pripravite še druge reči, ki se vam zde potrebne, toda ne preobremenjujte se!
Prepise šolskih spričeval dobite brezplačno pri pristojnem šolskem upraviteljstvu.
Za vsa pojasnila se obračajte na krajevne odbore Jugoslovanske unije za zaščito otrok ali pa na občino.
Vsak nalu-btnik, vreča ali kovčeg naj bo na zunanji strani opremljen s točnim naslovom lastnika, razen tega naj si pa vsakdo napravi še seznam predmetov in opreme, ki jo ima v nahrbtniku, vreči ali kovčegu.
Jv.goslovans}ia unija za zaščito otrok.
Vrt T suliju
v juliju nadaljujemo dela meseca jainija: plevemo, okopujemo in zalivamo. Travo kosimo na. 14 dni. Sejerao endivijo, solato, listni in rožni kapus. Odcvele rožne cvete porežemo sproti. Vrtnice okuliramo na živo oko. Sadno drevje pinciramo, ga gnojimo in trebimo preobilni zarodek.
Kortenzija spada med najlepše pollesnate cvetlice, ki cvete po vrtovih v mesecu juliju. Hortenzija uspeva v vsaki zemlji; ljubi pa težko, s hranilnimi snovmi bogato zemljo. V takšni požene dosti več cvetnih kobuJjev. Cveti so veliki. Hortenzijo razmnožujemo največ s podtaknjen ci in z vkoreninj enimi stranskimi poganjki. Na vrtu sadimo hortenzije v polsenč-nate prostore, zavarovane pred mrzlimi vetrovi.
Spomladi pognojimo hortenzijam z roževino, razredčeno gnojnico in drugimi gnojili. Oe želimo, da imajo cvetovi modrikasto, zelenkasto ali vijoličasto barvo, zalivamo rastlino z močno razredčeno raztopino galuna ali zelene galice. Isti učinek dosežemo, ako sadimo hortenzijo v lesene zabojčke, zemlji pa primešamo nekaj železa vsebujoče prsti (barske zemlje).
Hortenzije potrebujejo za rast in cvetenje dosti vode in mnogo gnojila. Ce jim redno ne gnojimo, ne bodo cvetele.
186
čez zimo hranimo hortenzije v svet""!, suhi hleti, k^er ne zmrzuje. Ce pa pustimo čez zimo hortenzije na vrtu. moramo rastlino obdati s slamo ali listjem, čezenj pa poveznemo lesen zaboj. Spomladi moramo rastlino odlcriti, še preden požene liste in cvetno popke, da se zaradi vlage in toplote ne pokvarijo.
Hortenzije lahko gojimo Ludi kot lončnice. V ta namen sadimo podLaknjence v dobro vrtno prst, ki smo ji primešali dobro preperelega govejega gnoja. Če v februarju prenesemo hortenzije v toplo sobo, nam cveto že v maju. Tudi hortenzijam v Innčl^ih lahko z malenkostnim dodatkom galmia ali železa izpremenimo barvo.
Posebno primerna za gojenje v lončkih je vrsta »Mile Renee Gaillard«, ki dela velike cveto, združene v lepe okrogle- kepe. Pri tej vrsti tudi najlaže dosežemo izpremembo barve.
Spomladi iztrebimo vse pretesno skupaj stoječe in slabotne odganjke, da se morejo močnejše vejiee pravilno razviti. Tako dobimo lepe in pravilne grmiče hortenzij. '	Majda.
ZdraTje
KAVA, CAJ IN CELO KAKAO — STRUP
Domači rastlinski čaji in sadni sokovi so najbolj zdrave pijače
Med tople pijače prištevamo kavo, čaj, kakao in iz njega napravljeno čokolado. Vsi trije_ vsebujejo precej strupov, ki pospešujejo protin, revmatična in živčna bolehanja. Kava in čaj grejeta, razburjata in jemljeta spanje. Po skodelici kave ali čaja je v hladnih dnevih človeku prijetne je in bolj udobno, postane pa tudi bolj živaiien in veder. Ob kavi lažje prečujemo noči, alco jo to potrebno; prežencmo pa tudi utrujenost po telesnih in duševnih naporih.
Toda vedeti moramo, da so to učinki strupa, ki ga vsebujejo te pijače in ki ima pri vsaki posebno ime, dasi je pri vseh treh malodane enak. V kavi ga imenujejo kofein, v čaju tein in v kakau teobromin. Kakao je -milejši in redilnejši, ker vsebuje precej beljakovin in le malo teobroinina. Kako razburljiva sta kofein in tcin, opazimo pri otrocih, ki postanejo kmalu po zaiižitju kave ali čaja neniirni, hca jim rde in srce jim močneje utriplje . . . Res je, da kava vzbuja živahne misli in povzroča dobro razpoloženje kakor n. pr. tudi alkohol. Toda ob nezmernem uživanju kave se pojavljajo tudi zastrupljen] a, ki povzročajo glavobol, omotico, slabo spanje, srčne krče in motnje v delovanju ožilja. Zato poleg alkohola in tobaka prav gotovo tudi pretirano pitje prave in močne kave pospešuje naraščanje srčnih bolezni.
Posamezna skodelica kave ali čaja še ne na-pra\'i posebne škode. Tudi večje tovrstne pre-
stopke še vzdrži človeško telo, ako se ne ponavljajo redno vsak dan. Če pa postanejo taki prestopki dnevna navada, če pijo ljudje močno kavo zjutraj, opoldne in še zvečer, se sčasoma lahko vsekakor pojavijo trajne telesne in duševne okvare. Moški, pa često še ženske združujejo navadno vse troje: alkohol, tobak in kavo. Alkohol šibi srce, kofein in nikotin pa ga dražita in bičata.
Kdor se s svojim srcem tako nespametno igra, mu nekega dne prav lahko odpove. Mnogo je ljudi, med njimi so tudi duhovni velikani, M nočejo razumeti pogubne zveze med alkoholom. tobakom in kavo, dokler ji sami kot žrtev ne podležejo. Vendar je velika razlika zlasti med kavo in opojnimi pijačami. Zaradi kave človek ne zblazni in ne zaide na potepuška in druga kriva pota, ki so nevredna človeškega dostojanstva. Kava ni ljudski strup, le njeno trajno in pogosto uživanje škoduje zdravju. Kar velja za kavo, velja za mski in kitajski čaj. Kdor je živčno slaboten, razburljiv ali celo bolan, kdor nima v redu želodca, črevesja in srca, naj ne pije čaja in kave.
Za čaj in kavo imamo mnogo nadomestil. Žitna in sladna kava nimata nikakih kvarnih posledic, tudi če ju pijemo v večji meri; samo žitnih zm ne smemo premočno pražiti, ker povzroča sicer iz njih prirejena kava krvne navale v glavo in ne vpliva dobro na občutljiv želodec.
Želodova kava povzroča zaprtje, ker vsebuje strojno kislino ali tanin; zato jo dajemo proti driski in griži.
Iz posušenih rastlin in iz cvetja si prirejamo različne prijetno osvežujoče, pa tudi zdravilne pijače. Lipovo in bezgovo cvetje, kamilice, pomarančni cvet, jagodovi listi, borovnice in robidnice, pa celo posušeni jabolčni olupki nam dajejo okusne, prijetno dišeče in zdravj\i koristne čaje. Oslajeni in z limonovim sokom začinjeni prav lahko nadomeščajo ruski čaj.
Bolnikom z mrzlico ali vročico je treba posebno pazljivo pripravljati okrepčevalne in osvežujoče pijače. Vendar je treba velike zmerno.<;ti. Velikih količin in premrzlih pijač bolni ljudje ne prenašajo dobro. Mlačne pijače bolj gase žejo kakor mrzle. Ko se poloti bolnika mrzlica ali preden se začne potiti, pa mu damo piti vroče pijače. Preveč sladkorja viša vročino in ovira redno probavljanje, zato so za bolne ljudi bolj primerne manj sladke pijače. Tudi ngaja bolnemu organizmu povečini bolj med kakor navaden sladkor. Za težke bolnike, ki se v postelji težko dvignejo, je dobro, da pijejo iz posodice z vivčkom, ki je prav za to napravljena ali skozi ukrivljeno cevko. Za silo zadošča tudi navadna votla slamica.
Najzdravejše in najbolj osvežujoče vplivajo, na bolnike z vročinsko boleznijo brezalkoholni sadni sokola, pomešani z vodo: malinovec, ja-bolčnilc, pomarančni in limonov sok, ribezovec, bezgov sok i. dr. Dalje za\Telica svežega ali posušenega sadja, jogurt, kislo in sveže prekuhano mleko itd-
187
Kuhinja
Sadni kis
Pri nas je — zlasti na kmetih — 7a pripravljanje solate in za kisanje zelo razširjpnn uporaba takoimenovaiie esence, t. j. kisa, ki ga izdelujejo potom suhe destilacije lesa kot stranski pridelek. Ta z vodo razredčena esenca nam daje kis, ki je jako nezdrav zlasti tedaj, če je preoster.
Za kulio, pa tudi za vlaganje povrtniu: kumaric, paprik, gobic i. dr. je najbolj priporočljiv pravi vinski kis. Marsikatera gospoclinja pa še dandanes ne ve, da si skoraj iz vsakega tudi manjvrednega sadja, pa tudi iz sadnih tropin, olupkov in colo iz različnega, divje rastočega jagodičja lalnko napravimo dober in zdrav sadni kis. Ta kis nam ne služi samo za solato in okisanje jedil, temveč tudi za pripravljanje . vinskih omak in sploh v kuhinji za silo nadomešča vino. Ako mu primešamo primerno količino močnega vinskega kisa. pa ga uporabljamo lahko tudi za vlaganje sadja in zelenjave.
Kako pripravimo sadni kis. Ostanke oziroma olupke jabolk, hrušk, kutin in drugega sadja stresemo v prsten lonec ali v velik kozarcc, na-lijemo nanje prekuliane vroče vode, zavežemo 2 večkrat prebodenim papirjem in postavimo na srednje topel prostor za kake tri tedne. V tem času se je sadje že skisalo in kis je gotov. Precedimo ga skozi platneno lurpo, dodamo malo močnejšega vinskega ldsa, toliko da je dovolj kisel, in ga nalijemo v steklenice, ki jih dobro zamašimo in položimo v Met.
Kis napravimo seveda lahko tudi kar naravnost iz sadja. V primerno lončeno posodo, vrč, sodček ali velik kozarec narežemo jabolk, hrušk, lahko tudi sliv, češpelj ali natresemo kakega jagodičja in seveda tudi olupki, luščinc in ob-rezki so dobri. Paziti moramo samo, da ni vmes nič gnilega. To mešanico zalijemo s toplo vodo, tako da pokriva sadje. Dodamo pa tudi nekoliko močnega vinskega kisa. Lonec zavežemo s platneno krpo, postavimo vrhu ognjišča ali kam dmgam na toplo. Sadje in olupke lahko dode-vamo v posodo, kadar ga zopet kaj dobimo. Razume se, da je dobro tudi sadje, ki odpada; samo obrezati je treba vsa čr\'iva in nagrtita mesta. Sadje moramo vedno nanovo zalivati s toplo preliuhano vodo, kakor hitro smo ga kaj dodali. V par tednih se tekočina sldsa in dobimo mil in zdrav lds. Odlijemo ga, počakamo, da SG izčisti in sede gošča na dno, potem ga prccedimo, po potrebi primešamo še malo vinskega kisa, da se bolje ohrani, nakar ga vlijemo v steklenice, ki jih zamašimo in hranimo na hladu. Tako- si tekom poletja in jeseni lahko pripravimo sadnega kisa za vse leto.
Tudi iz grozdja, ki ni dozorelo ali iz neznatnih gi-ozdnih jagod lahko naredimo lds. Operemo ga, potem ko smo ga osmukali, stlačimo, pustimo na hladu do naslednjega dne, potem s stiskalnico iztisnemo sok, prilijemo mii nekaj
pravega vinskega kisa, dodamo še s toplo vodo ill žlico sladkorja razmešanega drožja — na 81 soka pol litra vinskega kisa in 5 dkg zdrobljenega in razmešanega drožja. Posodo postavimo nalalmo pokrito v toploto 50° G in pustimo lako 5—4 tedne .. . Kazume se, da je bolje, ako delamo kis iz dozorelega grozdja ali iz sadja, ki ga moramo v ta namen zdrobiti. Tudi iz zrelih lesnik, drohnic, divjih češenj, česmina, drnulj lahko napravimo sadni Vis.
Popolnoma napačno je mnenje, da dobimo tem boljši kis čim bolj kislo je sadje. Nasprotno! Sadje mora biti sladko in dozorelo, kajti čim več sladkorja vsebuje sadje, Lem močnejši je kis in narobe. Iz sadnega sladkorja pa ne nastane takoj kis, marveč se mora sladkor najprej izpremeniti v alkohol in šele iz alkohola se naredi ldsova kislina.
Ker potrebujejo kisovo bakterije ali kvasnice za svoj razvoj zraka, je neobhodno potrebno, da posode s sadjem ali sadnim sokom, namenjenim za kis, ne zamašimo, marveč odpitino samo nalahno pokrijemo, da ostane sadje oziroma sok v stalnem stiku z zunanjim zrakom.
Najlažje in najhitreje dobimo izvrsten sadni kis, ako postavimo zdrav sadjevec (sadni mošt) v narahlo pokriti posodi: v sodčku, glinastem loncu ali steklenem velikem kozarcu na toplo, a smo mu prej prilili kakega pol litra ali liter vinskega ali močnega sadnega kisa.
Za pripravljanje sadnega kisa pa tudi lahko uporabljamo sadne ali grozdne tropine, Id vsebujejo še nmogo sladkorja in drugih snovi in jih zato s pridom lahko porabimo za pridelek sadnega kisa. Tropine morajo biti sveže, najboljše so naravnost iz stiskalnice. Razdrobimo jih in jih v primerni posodi zalijemo z mlačno vodo, toliko da jih pokriva. Da ne splavajo k vrhu, jih obtežimo z desko in čistimi kamni, kakor n. pr. kislo zelje. Voda izsrka iz tropin sladkor in druge snovi in tekočina začne kmnhi vreti. Ko je čez nekaj dni glavno kipenje končano, tropine iztisnemo v stiskalnici ali skozi krpo, tekočino pa denemo kisati na topel prostor v odprti posodi. Ker je ta kis precej mil, mu dodamo na vsakih 20 litrov pol litra čistega špirita, ki povzroča močnejše proizvajanje kiso-vih glivic.
Ko je kis iz kakršnega koli sadja dozorel, ga ne smemo več puščati v odkriti' posodi; kajti kakor hitro je pod vplivom ocetnih ali kisovih glivic zmanjkalo alkohola, začno te glivice raz-lo-ajati tudi kisovo kislino samo, in kis se iz-premeni v ničvredno brozgo.
Tudi v malih mestnih gospodinjstvih je pripravljanje sadnega kisa doma lalika stvar. Treba samo misliti na tu že v začetku sadne letine, ko dozoreva sadje, ki se sveže ne ohrani dolgo in je zato poceni. Skozi vse poletje, pa tja do zime pa nam nudita goličava in gozd razno jagodičje, primerno za napravo kisa. Izkoristimo obilico darov, ki nam jih daje narava, skrbimo za bodočnost!
188
firadicija Jamči za kakovost!
Množica biserov in cela vrsta nasvetov sta spomin na mojo babico. Eden izmed teh nasvetov je: Pri zajtrku in južini skodelica Kneippove sladne kave — za zdravje!
Hneippova
SIADNA KAVA
Riž z zeleno papriko. Sesekljaj na drobno ali nastrgaj celo čebulo in jo zarumeni na polni žlici masti. Dodaj 5 očiščenih, poparjenih., na rezance zrezanih zelenih paprik, prilij malo vode in pari pokrito kakih 10 miniit. Potem dodaj četrt kg olupljenih, na rezine zrezanih. paradižnikov, četrt kg opranega iu osušenega i-iža, malo soli in toliko kostne juhe ali tople vode, da je 1'iž skoraj pokrit. Pokrita naj se jed pari do melikega. Potem nakupiči v plitvo skledo, posipaj dohro 7 nastrganim sirom in serviraj s solato.
Paradižnikova . juha. Sesekljaj drobno pol srednjevelike čebnle, manjšo korenino pctcr-.šilja, četrt srednjega gomolja, zelene, mal korenček in po okusu tudi strok česna. Zarumeni vse na olju, na kar priinešaj tri četrt kile zrelih, olupljenih, na rezine zrezanih paradižnikov. Pari pokrito do mehkega, potem, pretlači skozi sito in deni na rumeno prežg-a7ije iz olja ali masla in dveh žlic moke. Dodaj liinonnv olupek, 6 žlic vina ali polovico manj milega vinskega kisa; osoli in osladi s par žlicami sladkorja, dolij vode ali mleka, da jaha ne ho pregosta in zakuhaj na juho malo riža ali drobnih jajnin.
Krompirjeva juha po novem. Opraži na masti pol na tanke rczance zrezane čebule in srediijeveliko, na majhne rczance zrezano peso. Dodaj pol kg ostrganega, na kocke zrezanegn krompirja in zalij približno z litrom vode. Začini z lovurjevim lističem in stlačenim strokom česna in kuhaj okoli 20 minut. Ko je krompir mehak, nasti-gaj v juho že olupljeno surovo poso, dodaj sesekljanega zelenega peleršilja in nesi takoj na mizo, ne da hi še kaj vrelo'.
Novi krompir. Kakor vsako leto, smo ga tudi letos težko dočakali. V Švici so ga posebno ve-
seli. Tam računajo za dve osebi kilogram novega krompirja; saj jim je prava delikatesa. Posebno priljubljeni so drobni mladi krompirčki; debelejše porabijo drugače. Parijo jih v luk-njičavi, našim cedilnikom podobni posodi, samo da je s pokrovko dobro zaprta. Ta posoda stoji nad osoljenim kropom, v katerem je razen tega Se polna žlička Idmlja. Krompir se kropa ne sme dotikati, ampak se mehča samo v njegovi pari, kar traja 30—55 minut. K tako prirejenemu krompirju dajejo presno maslo, kravji sir, slanino, kislo mleko, redkvice ali nastrgan sir ter kot pijačo belo kavo ali lahko rdeče vino.
Nadevani paradižniki. Za vsako osebo približno po dva srcdnjevelika paradižnika operi, prereži vsakega navzkriž, toda ne popolnoma, da se četrtine še drže na spodnji strani. Zmešaj-, sesekljane čebule, zelenega peteršilja, česna, popra, soli ter prav malo drobtin in naloži nadev v posamezne zareze paradižnikov, ki jih potem zloži v kozo drugega poleg drugega ter jih poli) z mrzlim oljem. Pari jih pokrite v pečici dobre pol ure. Medtem parkrat kozo potresi, da se paradižniki ne bodo prijeli dna, z zajemalko pa.zajemaj iz koze tekočino in jo polivaj na paradižnike. Zadnje četrt ure skuhaj na slani vodi riž — za vsako osebo 2—5 pesti; ko je dovolj kuhan, ga odcedi in stresi na velik krožnik. Posipaj ga z nastrganim parmezano-rim sirom, naloži ob kraju nadevane paradižnike, riž pa oblij % omako, ki se je od paradižnikov natekla.
Mast, ki je postala žarka, popravim, ako jo denem v posodo, pridenem par celih, neolup-Ijcnih jabolk in jo precvrem. Jabolka namreč vsrkajo ves vonj in okus po žarkosti. Ko začno jabolka rumeniti, postavi posodo z mastjo
189
na hind. Neltoliio ohlajeno precedi v porcelanasto ali stekleno posodo, nikoli pa ne v isti ■ lonec nazaj, kjer si imela prej mast; žarki okus se je nann-eć zalezel v lončevino in bi ga oddajala prečiščeni masti. Mast hrani na hladnem temnem prostoru, a jo po možnosti kmalu porabi.
2arko maslo stresi v vodo, ki jo potem po-ćasi segrevaj, da zaftne vreti; vre naj približno pol ure. Nato ga postavi z vodo vred na hlad, najbolje na led, da se maslo strdi, voda pa ostane pod njim. Poberi ga iz vode, nato ga iznova precvri, da 5e ostala voda izhlapi, nakar ga spravi v čisto posodo.
Nektar. Olupi ätiri prav sladke pomaranče; odstrani tndi vso belo kožico, razdeli pomaranče na krlilje in nalij nanje četrt litra dobrega belega vina. Tako naj stoji v poliriti posodi pol dne. Nato precedi tekočino v posodo za bovlo, prideni pol kg sladkorja, prilij lahkega rdečega in belega vina ter fino vloženega jabolčnika — vsakega tri četrt litra. Premešaj parkrat in serviraj v vinskih čašah.
Ocvrt nadevan telečji jezik. Skuhaj dva telečja jezika v juhi ali na vodi do mehkega; olupi ju in zreži na lepe poševne koščke, debele približno pol prsta. Koščke pri goltancu, ki so bolj neenake )memi, porabi za ra^u juho. Polovico telečjih ali malo govejih možgan blanširaj, t. j. položi jih za trenutek v krop, oblij jih nato z mjzlo vodo in potegni kožico z njih. Sesekljaj jih in prepraži na presnem maslu s pe-teršiljem, osoli in pičlo opoprij. Ko se dovolj ohlade, primešaj drobno jajce in namazi s tem nadevom jezikove rezine. Stisni po dve in dve skupaj, povaljaj jili v moki, jajcu in drobtinah in jih. ocvri na masti. Služi kot uvodna jed in kot lahka večerja.
Zeljnate klobasice v omaki. Večje liste zelj-nate glave operi, potolči rebra ali jih nekoliko izreži, nakar jih popari s slanini, nekoliko oki-sanim kropom in odcedi. Ze prej pripravi scka-nico iz 20 dkg govejega kuhanega mesa, 20 dkg sveže svinjine in 5 dicg prekajene slanine. Primešaj 1 jajce, osoli in opopraj. Na vsak zeljnat list položi polno žlico pripravljenega nadeva, znvij, napravi obliko klobasice, ki jo poveži z nitjo. Ko so vse gotove, razbeli v kozi masti, ter par rezin prekajene slanine in klobasice na njej rumeno zapeci. Potem jih poberi v drugo posodo, na mast v kozi pa stresi pol žlice moke, ko se začne pičlo rumeniti, dodaj šc sesekljano čebulo in ko se zarumeni še dva olupljena ter zrezana paradižnika ali paradižnikove mezgo. Zalij malo z juho, razniešaj in provri, potem pa '/.loži klobasice nazaj v kozo in jih pari pokrite na mali vročini kake tri četrt ure. . Omako lahko izboljšaš še s kislo smelano.
Francoska onieleta z gnjatjo. Razmotaj 5-6 rumenjakov, primešaj 6 žlic smetane, malo soli iu tri žlice moke. Primešaj šc sneg šesterih beljakov in speci iz tega testa za vsako osebo po eno rahlo omeleto. Ko je omeleta spodaj že ru-
mena, zgoraj pa še mehka, jo potresi na gosto s sesekljano gnjatjo, zapogni jo od obeh strani, da pokriješ nadev in polagaj vse po vrsti v namazan pekač. Ko si z vsemi omeletanii gotova, jih pokapaj povrhu z raztopljenim presnim maslom, poli) z dvema raztepenima, nekoliko osoljenima jajcema in postavi pekač za toliko časa v pečico, da jajca povrhu zakrknejo. Jed postavi v isti posodi na mizo in jo serviraj s solato, dušenim grahom ali s špinačo.
Ribezov sok s kuhanim sladkorjem. Operi ribez, počakaj, da se malo osuši, potem ga oskuBi z grozdov; stlači ali zmelji in pusti tako do naslednjega dne. Potem ga precedi skozi platneno lupo in skuhaj med tem časom tudi slaÄor. Na vsak liter soka računaj 1 kg sladkorja in pol litra vodo; vre naj tako dolgo prav počasi, da se potegne nit, ko kane sladkor od žlice. Med kuhanjem z vrha pobiraj nesnago in pene. Šele ko se sladkor potegne, prilij ribezov sok, ki se je medlem umiril in je sedla morebitna usedlina na dno. Zato treba sok previdno odlivati. Oboje sknpaj naj vre četrt ure odtlej, ko je začelo vreti. Nalij še vroč ribezovec v segrete stoklenice; vrhu vsakega vlij žličko ruma ali poldrugo žličko žganja. Ko se ohladi, zamaši steldenice, zapečati jih ter postavi v kleti pokonci v pesek.
Dober borovničev sok, ki je prav trpežen. (Na željo naročnice.) Z novo kuhalnico stlači 61 svežih, izbranih, opranih in na soncu toliko osušenih borovnic (črnic), da niso, preveč mokre. Pi-ilij jim 41 prekuhane ohlajene vode ter primešaj 8 dkg vinske (srežove) kisline v prahu. Nalahno pokrij posodo s krpo in postavi za dva dni v shrambo. Nato priveži čisto platneno zmočeno in ožeto krpo-na stol, ki si ga poveznila na mizo tako, da vsak ogel krpe pritrdiš na eno nogo stola. Pod krpo postavi skledo in vlivaj borovnice s sokom vred na Itrpo. Pre-cejati se mora počasi, da sok ne bo gost. Pri tem nič ne stiskamo. Na vsak liter preoejenega soka vzamemo 1 kg sladkorja in sok ene limone. Da se sladkor hitreje raztopi, tekočino večkrat premešamo. Ko je raztopina popolnoma enakomerna, jo iznova precedimo skozi krpo, nakar jo nalijemo v steklenice, ki jih zavežemo samo s krpico brez zamaškov. Na ta način prirejen borovničeveo ima to prednost, da ga ni treba kuhati in ohrani zato vse dragocene snovi neizprenienjene, a se vseeno ne pokvari. Li-monov sok primešamo samo zaradi boljšega okusa, zato tudi lahko odpade.
Malinovec. Na 3 kg izbranih malin vlij 21 prekuhane ohlajene vode, primešaj še 4 dkg vinske kisline v prahu (Weinsteinsäure) in naj stoji nalahno s krpo pokrito 24 ur. Nato precedi skozi krpo na ta način, da privežeš zmočeno in ožeto krpo za vse štiri ogle na noge obrnjenega kuhinjskega stola in počasi precejaš tvarino, ne da hi stiskala. Na vsak liter soka dodaj 80 dkg do 1 kg sladkorja; naj stoji na-lalmo pokrito 3—3 dni, vmes večkrat premešaj, da se sladkor stopi. Potem nalij v steklenice, zaveži jih samo s krpico in jili hrani na hladu.
190
Vidi se mu, da je
kar očaran!
Ničesar ni, kar ti ženi tako povzdignilo čar kakor sveža barva njene kože! Najlepša frizura in najelegantnejša ofileka sta brez pomena, če ni Vaša koza dovolj negovana! NIVEA oluranja kožo zdravo in odporno in s tem dviga očarljivost Vaše osebe. Samo NIVEA vsebuje EÜCERIT, izvrstno sredstvo za okrepCevanje kože. Ce redno uporabljate NIVEO, se bo tudi Vaša koža pomladila.
Praktična naTodila
Stekleno posodo umivamo v mlačni vodi, v kateri smo raztopili malo horaksa. Ce je stekle-nina mastna, jo umivamo v topli milnici z bo-ralcsom, nakar jo v .čisti mlačni vodi dobro izplaknemo.
Kalne steklenice in kozarce očistimo s kisom in soljo. Steklo postane svetlo in čisto kakor novo.
Jodove madeže iz belega perila spraviš, ako jih zdrgneš z gostim krompirjevim škrobom, nakar postanejo madeži vijoličasti; nato jih izperemo z vodo. Oe madeži niso izginili pri prvem snaženju, ponovimo postopanje. — Ali: Operi iiitro' madeže v salmijakovem cvetu, pomešanem z vodo, nakar izperi v milnici in naposled še v čisti vodi.
Obleke šoloobiskujočib otrok so na komolcih kaj hitro raztrgane. Zato je dobro, da še novhu pri sij cm o narobe z nevidnimi vbodi in istobarv-nim .sukancem na vsa ona mesta, ki so hitro oguljena, krpe iz enakega ali vsaj podobnega blaga. To velja zlasti za vsakdanjo obleko tudi o počitnicah pri igri. Pri pletetiili jopičih in žcmperjili porabimo kot podlago stare nogavice. A' tudi nove nogavice posebno za dečke lahko podložimo zlasti na kolenih z enakobar^^limi
deli starih nogavic. Trpežnost se na ta način zelo poveča.
Volneno blago lepo opereš z razredčenim amonijakom. Na osminko litra amonijaka vlij 4 litre vroče vode. V tem namakaj 24 ur blago, ki ga hočeš oprati. Nato ga zmencaj, operi v mlačni vodi ter izperi končno do čistega. Ne da bi ga ožemala, ga obesi in naravnaj, da dobi pravo obliko in se odteče; potem še precej vlažnega zlikaj narobe.
Temno volneno madežasto blago pa čisti z zavrelico kvilajeve skorje, ki jo dobiš v drogeriji. 5 dkg te skorje namoči čez noč v litni mrzle vode. Naslednjega dne prekuhaj in od-cedi. Tekočino stepaj, da se speni in s tem s pomočjo ščetke očisti najprej madeže. Da ne prezreš katerega izmed njih, jih obšij z belo nitko potem, ko si skrtačila vso obleko. Preostali tekočini prilij mlačne vode in čisti obleko na deski s krtačo, ki jo pomakaj v raztopino kvilajeve skorje. Krtači vedno v isti smeri kakor tečejo niti. Naposled splakni s čisto vodo, obesi v senco na prepih in vlažno zlikaj.
• Kvilajevo skorjo posuši in jo shrani, ker jo ponovno lahkö \iporabljaš.
Baržunasle ovratnike na suknjah osnažimo mastnih in tudi drugih madežev, ako jih proti vlaknom drgnemo s prerezano čebulo, ki jo je treba večkrat obnoviti. Ko so se umazana mesta
191
posušila, jih natohe potegnemo prclco vročega železa, l;er baržuna ne smemo na lice likati. Tudi z mešanico vode in salmijata lepo očistimo suknene in baržunaste ovratnike.
Madeže sadja v belem perilu potresi po možnosti takoj s soljo, ki jo malo ovlaži. Potem jih zclrgni z limouovim sokom ali jih izpcri v vročem mleku. Ali namakaj madeže v kislem mleku in jih potem izperi v šjuritu. Se sveže madeže povečini lahko hitro izpereš v' močni milnici, posebno če si jih prej nekaj časa namakala v kislem mleku. Tudi voda, v kateri sc je kuhal fižol, je dobra za izpiranje sadnih madežev.
Mazilo za parkete. Doma lahko napravimo za^parket dobro mazilo, ki je izdatneje in precej cenejše kakor kupljeno. 60 dkg voska raztopi v fi{) dkg terpentine po obedu na zaprtem štedilniku, ko ne gori več, kajti terpentin se hitro vname. Potem odstrani, in ko se ohladi, primešaj 11 bencina, tako naj stoji pokrito čez noč; naslednje jutro pa dodaj še 11 gosto tekočega parafina in dobro zmešaj.
Pletene stole snaži po možnosti na prostem na terasi ali dvorišču. Najprej s ki-po in ščeLko odstrani prah. Polem jih o'drgni s pomočjo melike ščetke. ki jo pomakaj v gorko milnico, kateri si primešala nekoliko salmijaka. Oplakni s čisto vodo in hitro posuši na prepihu. Plele-nine, ki so ponnnenele in zarjavele, odrgni z vodo, ki si ji primešala nekoliko vodikovega dvokisa. Najlepše jih prenoviš, ako jih najprej osnažiš in posušiš, potom pa lakii-aš z rjavim špirito-v-im lakom.
Okviri pri oknih sčasoma razpadejo, ker jim škodujejo sneg, mraz, dež tor sonce. Veščaki. trdijo, da se ti okvirji■ dolgo časa ohranijo, ako jih vsaj enkrat na leto namažemo s kuhanim lanenim oljem. Pri tem je treba paziti, da ne kane kaka kapljica na stoMo, ki ga je težko osnažiti. INajbolje je, da se poslužujemo za tnko pleskanje ozke zobne ščetke.
Špranje med deščicami parketov zelo kvarijo lepoto tal. Zamašimo jih s steklarskim kle-jom. Klej razmehčamo z nekoliko toplo vode; nato s pomočjo noža zamažemo špranje, zgladimo in zbrišemo.
Proti ščurkom je najzanesljivejše sredst\-o zeleni strup (schweinfuttersko zelenilo). Dobiš ga v lekarni ali drogeriji, toda samo na pismeno zdravniško ^ovoljenje. Zmešaj ga z rženo moko, vsakega polovico, in pridani za vabo še malo sladkorja v prahu. Ponovno dobro premešaj in natresi povsod, koder lazijo ščurki. V par dneh bodo vsi poginili. Postopanje treba od časa do časa ponovili, ker jc mogoče, da se je kaj ščurkov zavleklo v luknje in jih strup ni dosegel. Od strupa omamljeni mrčes Lreba pomesti na kup in ga vreči na ogenj. — Ako
potrosiš zeleni strup na slanino, preženeš z njim tudi miši in podgane. Ker je zelenilo hud strup, ki ga brez zdravniškega nakazila sploh ne dobimo, treba velike previdnosti pred otroki, psi in mačkami. Najbolje je, da tiste dni sploh ne pridejo v kuliinjo.
Bolhači v suši zelo napadajo mlade setve in uničujejo zlasti kapusnice. Poškropi jih večkrat z dvoodstotno mešanico tobačnega izvlečka, t. j. na 6 litrov vzemi približno osmino litra tobačnega izvlečka. Ak.o potreseš grede s sajami, cestnim prahom, s pepelom od drv ali od smotk in cigaret, tudi preženeš bolhače.
Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za 10 din zbirko preizkušenih receptov, Id jih je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navj-dne močnate jedi do najfinejše torto, razno pccivo za vse priliie, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle! To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol svela. Kuhajte po teh receptih in vsa družina bo 7 vaŠo kuho zadovoljna. Nakažite 10 dinariev na račun Poštne hraniluicc št. 14.259 šljite v znamkah na spodnji našlo vam knjižico poštnine prosto. D zerit, Zidani most It. I2.
:zid(
pa po-p o šljem
rij Mi-
Ali že Teš ?
Da težko pohištvo z lahkoto premikamo, ako položimo pod noge pohištva veliko močno in mehko krpo?
Da pokanje izsušenih parketov kmalu preneha, če jih pridno mažemo s parketnim vošči-loni?
Da sledove muh spravimo 7 okvirjev in kovin, ako jih podrgnemo po umazanih delih z zmesjo cigaretnoga pepela in petroleja?
Da slab vonj po barvi in apnu preženemo ix sobe, ako večkrat vanjo postavimo posodo vrelega kisa?
Da nunenkaste zastore osvežiš in jih zopet pobarvaš z močnim lipovim čajem?
Da fine čipke lepo zlikaš, ako jih pokriješ s polo svilenega papirja in likaš preko njega? • Da moramo povoščeno platno snažiti saino z mlekom, nikoli pa ne z vodo?
Da se ogli preprog no vihajo, nko prišijemo narobe na oglih v i.<;ti obliki iz drugega blaga trikotne žepke in vtaknemo vanjo enake obliko lepenke?
192
s škarjami po STetu
Finska poitenost
Ce pride tüjiwr na:Finsko, ^ lahko popolnoma brez . skrbi, da bi ga kdo oljradel. ali celo 0ropa];-če stanuje v mestu, mti ni .treba zaradi vaniosti zaklepati vrat. Menda bo inana. anekdota o finskem .poltenju kar rešniftna; Finec najde na' tleh bankovec-, pritrdi gi z žeh-. Ijičkom na bližnje drevo, da bi ga tisti, ki ga je bil izgubil, bolje videl in laie našel. .Bankovec ; visi veö mesecev na drevesu, doklej ^uča^no nč. • pride mimo drevesa človek, ki ga j6 nefcij me-gecćv, pr?) jzgTjbil, in ga mifne-duše spet opravi v žep. ■ (^.ewyprh Sunday Times., Kewyork) .
Zdravilo za btroiko paralizo
V nekem švicarskem mestu, so poklicali" mladega zdravnik?, da bi pregledal bolnega otroka. Otrok }« toiil, ■ da ga boli grlo j zdravnik je mislil,^ da -gie ia lalAo vnetje, zjato mu-je .zapisal dozo "kalijevega klorata in odšel.
Zdravnikova Juialita-.je bila pa napaćn-a.^Po . hekaj dneh šo še pokarali simptomi otročke paralize. Toda zdravnik, pisal ae fe Konta, je opa-zli, da je doza kalijev^a klorata^ čeprav z^o-> jnaihna, 'zadržala razvoj'bolezni. Tisti čas se ' je bila po 5vici razpasla epidemija otroške pa-■ ralazei Zdravnik Konta je imel dovolj p^ožna-• .sli, da j«, praktično pireizkusil novo vrsto xdrav-Ijenja. Tri in trideset otrok, ki so zboleli za to boleznijo in ki jih je zdravil dr. Konta, je ozdra-. velo Narobe so pa malone vsi otroci, zdravljeni po Švicarskih bolnišnicah, umrli ali pa ostaji pohabljeni.
Skupaj s francoskim zdravnikoin" dr. IDćba-som je dr. Konta delal praktične poskuse z opi-';cama. Opicam je^ vbrizgal mikrobe otroške paralize, potlej jih je pa -zdravil s kalijevim kloratom. - Vse opice, ki jih je takp" zdravil, so se pozdravile. Ge bo ta postopek tudi v.nadalje pokazala tako' izvrstne uspehie, bomo šmeli slučajnostni izum dr. Konte prištevati k izredno važnim od-kntjerft naših d;^, (Popular Science, Newyork)
lüt^sk« stavke
Tudi kilajski- delavci pogosto stavkajo," toda' za' razliko od svojih evropskih tor rarišev" so Kitajci vse bolj', iznajdljivi kakor Evropci. Tako so pred kratkim stavkali delavci, prometnih vozil , v Šanghaju. šoferji avtomobilov iu avtobusov so "pa prav talco vozili popotnike, samo voznine niso hoteli sprejemati. Kajpak je lo zbudilo pri ljudeh dosti veselosti in odobravanja. Vse drugače jedilo a lastniki vozil; ti so' ..•morali ugo.diti zahtevam delavcev, da so se izognili ogromnim stroškom, Id bi jih bili imeli, će bi šlo takšno' rwzaRtonjknnje« v nedogled.
(NewyörJi Siinday TirneSyl:^Bvryork)
" ^ ' . . ■ Pred ftekaj leti je šef pro-umemosv . dajnega oddelka nekega v^ »mehllanla ' __Iikega ameriškega podjetja • v^lel.vsem•svojim:pomočni-' •	kom, naj '.s^ prijavijo new-
jorškemu -gledališkeinu ravnatelju Jblmu B. Ad-' .nu. Adna je bil šef najel, da bimaučil njegove
prodajalce, kako s'e morajo smehljati. • Aden je " ^^se pregledal, jim zapbveda^ naj se smehljajo, jih pograjal, :jim razložil .njihove največje napake m jih/naposled čisto ."zmedel. Mnogi od . t€h ljudi so živeli v v^ri, da ;se znajo sriiehlj^ti, toda Men jih,<je prepričal, da je^^ smehljaj pogoHo podoben spakovanju. Veliko; razliko med- iskrenim'in navideznim vljudnostnim smeh-, ijanjan opazimo predvsem v očehr če še; človek od srCfi .nasmehne. • se smejejo iiidi njegove oö, ^e pa s^o posnema smehljaj, ostanejo oči toge in. neprijazne.
. . Po dveh te&aih-vaje so prodajalci odšli iz te »Idinike za smehljaj«- vešči pravega smehljaja. ,V naslednjih treh mesecih se je povćčala prodaja, v njjh podjelgu za 15%, in- podjetjfe^ je prepričano, da, se ima 'za ta' u^eh . zahvaliti predvsem svojim v . smehljanju izšolanim nameščencem; Trgovci, igralci in. politiki imajo ; mnogo več uspeha, če se znajo iskreno in naravno smehljati. ^" (Fact Digest^ Ne\vyork) ;
1» II	^ Tibet je te dni prispelo
JlarilO 'postno angleško odposlan-za boga sty o z .-nalogo, da bi poklonilo darila Velike Britamje tibetskemu dalaj-laim. Darovalci niso poza,bili, da je tibe^ki bog Že' otrok, in so. zato izbrali' tudi prmema .darila. .— , i^čke,'
Mžili daLij-lama bo dobil otroški avtomobilček s pogonom, na .noge,' kakršnega imajo otroci po vsem svetu radi. Razen tega veliko stoječo uro, okrašeno s pisanimi slikami in s. pojočim ptičem; ta ptič poje. vsake Četrt ure. Prav gotovo bo mali- bö^ vesel tudi s pisanimi ^ kamni okiralene lajn.«, ki jo bd lahko,- sam navijal in ki zna zaigrati' deset p&smi. Mali dalaj-lama bd bržkone kakor vsak .ditigi o^ok-njegovih iet imel z i^ačami veliko • veselje bo ob njih za nekaj ur pozabil, da je pra.v bog...	(W&ltwocke^ Curih)
Modema
v bogati vasi Hinju pod Rtfijem ima; skoraj vsak ; Talka mladina mladenič kolo, vskko deHe pa .šivalni stroj,, T^Iaoge -matere naroče kar na dom učitelje liarmonik, da bi njih otroke naučil igranja na to glasbilo. V IJinju imajo na »promena-.di« nalepljene lepake, kjer siromašnejši 'mladeniči naspol za Salo, naapol žarćs v stihih napadajo bogatejše tekmece ,pri dekleti}\.
Y-P-^/itifea, Beograd)
Ali ste pozorno prebrali to šterilko »Ženskega sreta«?
Odgovorite po svojem najboljSem prepričanju na spodnja vpraSanja, toda nikar se ne dajte zapeljati, da bi prej pogledali odgovore na koncu te strani.
Pri vsakem vpraSanju, ki veste nanj odgovor, podmite krogec v Taietku vrste s svinčnikom ali črnilom. Ko boste priSli do konca, boste Mele po razmerju med črnimi in belimi, krogci, ah ste nai list. brali zelo pozorno, raztresena ali pa celo povrSno.
O 1. O 2. O 3.
O	4.
o	5.
o	6.
o	7.
O	8.
O	9.
O	10.
O 11.
O 12. O 13. O 14. O 15. O 16. O 17.
O 18. O 19, O 20.
Kje ste srečali staro ženico s Krasa, Id je štela avtomobile? Kaj nam iaže slika na pr\i strani te' Številke?
Katera velika pisateljica je morala letos bežati iz šroje domovine pred vojno viliro?
Kakšno sliko lahko obesite nad podolgovat divan ob steni? Ali veste, kakšne nogavice so najnovejša raoda?
Kakšno je krstno ime glavne junakinje našega romana, gpspe Hjeldove? S kakšnimi barvami se letos krasijo temnomodre obleke? Ali nosimo poleti ročne torbice v rokah? Ali sta se Tony in Kyra dobila?
Katere mišice okrepi telovadna vaja, ko z nogo nihate nad stolovim na-slanjalom?
Kaj je odgovoril Voltaire leta 1727. Angležem, ko so ga hoteli v Londonu napasti?	' . Koliko otrok se je rodilo leta 1937. v SSSR? ■ Kako preprečimo pokanje parketov? Za katero bolezen je dobra želodova kava?
Na kaj moramo posebno paziti v krajih, kjer se razvija tujski promet? Iz kakšnega blaga so sešite Jetos kopalne obleke?
. Katero stvar so v newyorskih modnih hišah uporabili kot ornament za najmodernejšo potiskano svilo?
Katera bi bila v primeru izselitve najnujnejša oprema za matere z otroki? Kako spravimo jodove madeže iz belega perila? Kakšne novosti ste op^K v tej številki »Ženskega sveta«?
OdgoTorl
-oriEjBtđ UBIIS BtopEz 'DTETlBjd mij^s efnpBzpaid
op 8/T -J»« igSl -fls '-SSI -iil -«s =nm:t<I 'X 'OZ — 'TeT "■nS/^r — -JST 'flS ST — 'SZT '^S Yr — 'OST '-tis '9T —-'ISX •■tis '/j: W'dans — oB![B;[ bpD ui fej «BAira r/gj; -Jlg ■f.j. — 3} Ijy :06T -^S 'ff — 'n^ozqo 'HS rf — 'EST -tlS 'H — :6ZT—8ZT -tlS 'Ol -r-	9a as sjap adarj -La—^a '^IS '6 — 'ia 'itS S — 'SgX—+91 '-HS 'L ^ 'minoi.
'nioppfH Tidsoo -m—991 '-ns '9 — ■anüfiqnfi z; otnsiđ onpoM iggi: -Jig — -iCRs aAjiisxit -zw isouisniQ -.yjx .••«S > — "ZtT '«S '£ — 'S« 'HS T — 'Sni ^N ^£91—ESI '^S T '
^ In če hočete zdaj sebi in nam storiti veliko uslugo, vzemite dopisnico in označite s Števil- ■ kami, kaj Vam je bilo najbolj všeč, kaj manj in kaj Vam sploh ni vgajalo. Na primer: St. i. 10, 1, IS, 16 so mi bile najbolj vSeč. St. 11, 8, 2, 6, so mi bile manj všeč, St. 4, 9, S, mi sploh niso bile vieč. To delo Vas bo stalo prav malo truda in časa, nam bo pa pomagalo, da Vam bomo mogli list Se bolj pribliiati in ga urejevati Se bolj po Vašem okusu.