Leto LXXVI., št. 11 Mtnin* plačana ▼ gotorUL PogtgebtUir bar bezatoJt. Prds — Cena i.— L UREDNIŠTVO. UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK: LJUBLJANA, PUCCINLJEVA UL. 5 TELEFON ST. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26. PONEDCIJSKA IZDAJA „J1IIRAM Anhaltend sdiweres Ringen an der sudlichen OstSront In Tamopol eingedrungenes Sowjet-Regiment vernichtet — So-wjetische Durchbruchsversuche bei Newel unter blutigen Feind-veriusten abgeschlagen — An den italienischen Fronten Feind- angriiie z tisam mentf ebroehen IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJSKA IZDAJA >JUTRA«. MESEČNA NAROČNINA ZNAŠA 3 URE. NENAKOCENI ROKOPISI SE NE VRAČAJO Aus dem FuhrCrhauptquartier, 12. Marz. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Zvvischen Unterem Dnjepr unđ Tamopol halt das scbwere Kinjen mit starken sovvjetisehen Kriiften an. Zahlreiohe fcind-liche Angriffe vvurden abgewiesen, Vcr-suehe bolschevvistischer Angriffsspitzen. siidvvestiicb Uman den Bug zu iiberschrei-ten, vereitelt. Ein in Tarnopol eingedrungenes feindliches Regiment vvurde in har-ten Strassenkampfen vernirhtet. Unter dem Befehl des Generals der Artilkrie Hell haben sich in den erbitterten Ab-wehrkampfen die moselKindische 34. In-fanteriedivision unter Fiihrun«? des Gene-ralleutnants Hochbaum. di«' uiirttember-Sisch-badische 198. Infantertedivislon unter Fuhmng; des OeneraIIentnants von Horn und dre wfirttembrriri*:.eh-badische 4. Gebirgsdivision unter Fiihrune; des Ge-neralmajors Rraun be«onders he\v'ihrt. Nordvvestlirh Nevvcl \varfcn die Sow-jets neue VerbUnde in den Kamnf und setzten ibre von Panzrrn v.ntcrstiitzten Durchbruchsversuche fort. Sle v.urden nach Absehuss von 33 Panzorn unter boben blutirron Verlnsten nbceschTaeren. In diesen Kampfen bat sich das nord-dentsehe FiisM'Pr-"Ppir'ment C? nnter Ffih-runs: d^s Onprstlr':<™?n's «.;cr Reserve Zieirler besonde.s I erv« : • Aucb nordostlieh Ostrovv, bei Pleskau und an der Na nva front be ha u p to ten un-sere Truppen ihre Stellungen gegen den an zahlreiohen Stellen verbissen angrei-ft-nden Feind. An den italienischen Fronten verstarkte der Fcind seinc Stosstrupptatigkeit. Siid-westlirh und siidlich Cisterna souie im Abschnitt nordlich Cassino brachen ortli-che von starker Artillerie unterstiit/te feindliche Anprriffe in unserem Abvvehr-fruer zusammen. Schlaehtflugzeuge erziclten Treffer in den Hafenanlagen von Anzio und beseha-digten ein feindliches Transportsehiff von 2P00 BKT sch\ver. Nordamerikanjsche Bcmberverbande eriffcn am 11. Mlirz die Stadte Padua, Florenz und Toulon an. In heftisren Luft-kampfen und durch Marineflak verlorder Fefnd bei diesen Angriffen 30 Flugzeuge, davon 11 durch italienisehe Jager. Im Schutz geschlossener Bevvolkung vvarfen nordamerikanisehe Terrorbomber am Vormittar des 11. Marz Bomben im Kaum von Munster. Die entstandenen Sohaden sind srering. Einige feindliche Storflugzeuge gTiffen in der letzten Nacht Orte in VVestdeutsch-Inncl an. Flakartillerie vernichtete drei dieser FI'Tjr^cuge. Nemško gospodarstvo Ra jugovzhodu Državni gospodarski minister Funk na zborovanju družbe »Jugovzhodna Evropa« na Dunaiu Dunaja 11. marca Na povabilo državnega namestnika Raklurja von Schirach-a je govoril v petek v okvirju zborovanja dm/he »Ju-gcvzhc.dna E\ropa« d*ža\Tp gospodarski minister Walter Funk pred zastopniki stranke in države. <>b(.rožene sile m gospodarstva, kakor tud: pred zastopniki prijateljskih držav, predvsem jugovzhodne Evrope, o predmetu »nom-ško gosji odarstvn in jugovzhod« Državni namestnik von Schirach. ki je pozdravil ministra Funfca, pokrovitelja družbe »Jugovzhod/m Evropa«, v imenu drža\ne^a okrožja Dunaj, je orisal cilje in naloge družbe ter pri tem pofcazaj na zvez»> v skupnem delu države z južnovzhrxmimi državami Gc&podarski minister Funk je \ svojem jjo-veru najprej trdil, da je varstvo- evropskega nvljenjskega in gos-po-darskcaa prostora le tedaj možno, če se v vojni delo in proizvodnja z vsemi nos!cd;cami zastavita za zvišanje gospodarskega vojnega potenciala, istočasno pa uvaja in stabilizira v Evropi po gotovih skupnih načrtih in r-o prejšnjem pripoznanju določenih osno\ in metod novi onsrv.darski red. »Mnomcj:ri temna tega vzpona zvišanja pro-'/vt^lnic. S povečanjem, preusmeritvijo in premestitvijo krajev proizvodnje in s stalno zdboijsanJmi metodami izkoriščanja dela in tehnike postaja naša cboroži-tvena industrija vedno večja in mogočnejša, naša orožja iz dneva v dan boljša in udarnejša. Surovine so nam sredi tretjega \ojnega leta tako čvrsto zagotovljene in proizvodnja surovin je tako velika, kakor še v nobeni dobi te vojne. PoJeg tega imamo še danes mnogo delovnih rezerv m nam je odprta možnost, da na zasedenih ozemljih mobiliziramo potrebno število de-lovnh sil. Nemško gospodarsko vodstvo je doseglo s temeljito preobrazbo gospodarskega mišljenja in gospodar, odgovornosti slabitnost vseh gospodarskih postopkov, ki so koristili tudi onim deželam, ki stoje z Nemčijo v gospodarskih odnosih. To velja v velk; meri za jugovzhodne cvTorv4ce države. Z okrepitvijo tamkajšnieca Gospodarstva je naraščala sposobnost sprejemanja nem:kega blaaa. Tako je nastala razvijajoča se blagovna izmenjava, ki je interese obeh delov v celoti zado-vo'jeva'a. To nemško zadržanje napram gospodarsk:m interesom južnovzhodn-h dežel je le-tem dovoljevalo, da so uredile svoje politične in socialne probleme ter izvedle za dalinio bodočnost namenjen snored procvita države Razdobje gospodarskega skupnega delovanja Nemčije z Jugovzhodom ne predstavlja ničesar novega, temveč pomeni le nadaljevanje in poglobitev pred\ojnega razvoja Zanimiv je v tem razvoju pogled na blagovno bilanco med Vemč'jr: in državami Jugovzhoda Tz te razvidimc. da je presežek nem. ških dobav napram nemškim nakupom z vsakim letom vojne vedno večji, pn čemur moramo omeniti, da so cene blaga držav Jugovzhoda bolj narasle kakor cene blaga nemškega izvora. Večkrat moti celotno sliko, da navaja medsebojna plačilna bilanca poleg pošiljk bla£a tudi vrsto izvršenih del. katerih vzrok je iskati v vojnih razmerah Ce pa se tem za Nemčijo podanim plačilnim dolžroMim v trenutku in bržkone tudi za dobo trajanj ne nudi prl'ka za izravnavo plač'lne bilance naj pač juzno-vzhcdne države mislijo na to. da nemška država, ki je pove7anfl z njihovo usodo, jamči ra to, da bo ta presežek nr vojni krt 7 dobavami najboljšega blaga. Pri presoji klirinških presežkerv pač ne smemo prezreti dejstva, da vidimo to vojno za dobro Evrope. Za to voj no žrtvuje Nemčija najboljše sinove in uvaja največje gospodarske, socialne in tehnične no vosti. Dežele Jugovzhoda morajo imeti razumevanje tudi za politiko cen. ki jo zasleduje nem ška država Čle bodo namreč dobave in služnosti južno vzhodnih držav postale dražje, potem bo morala Velika Nemčija, da doseže ravo\esje, zvišati ceno svojega blaga ali pa kako drugače ukrepati Notranja in zunanja gospodarska politika Velike Nemčije, posebno pa popolna stabilizacija cen nudita tudi drugim državam jamstvo. k; jih čuva ter jim daie dobro podlago za sposobno gospodarstvo Če je skupno delo med Nemčijo ;n južnovzhodnimi državami vzdržalo svoj ognjeni krst v najtežjih vojnih razmerah, ni prav nobenega dvoma, da bo to sodelovanje še po vojni. Tudi Nemčija polaga veliko \ažno>t na to, da bi poglobi'a dobre trgovske zveze, ki jih je začela v državah Jugovzhoda. Tako se bo stvoril kontinentalni ev-ropsk; tržni in valutni red Po vojni ne bo govora o konstrukcijah, kakor jih predlagata Kevnejev in \\Tiitejev načrt, temveč o ustvaritvi življenjske in gospodarske podlage, ki je zgrajena na osnovali in metodah, ki so se v vojni po&ebno obnesle. Naravna gospodarska skupnost med Veliko Nemčijo in jugovzhodnimi državami bo ostala po želji Nemčije tudi v časih mirnega mednarodnega sodelovanja zaokrožena celota fn naj ne pomeni ločitve kontinentalnega evropskega področja od ostalih dežel, ki razpolagajo z raznimi dobrnamj sveta. Nasprotno bo □stvaritev ožjih in p!odono>nejšib gospodarskih odnosov ena najvažnejših nalog v vojni. Krožni tek svetovnega gospodarstva pa je tako dolgo nemogoč, dokler se ne bo Evropa z vsemi silami in možnostmi zopet uveljavila Poizkusi sovražnikove propagande vedno znova in znova motiti to jasno sodelovanje južnovzhod-nih drŽav z Nemci io ter jim dokazati, da od teh gospodarskih zvez nimajo nikakih koristi, ne bodo imeli nobenega uspeha, kajti gola dejstva potrjujejo preveč jasno nasprotno. Ne sovražne sile. temveč Nemčija je sanirala Jugovzhod Naši sovražniki naj nam imenujejo 7e en gospodarski predel, ki so ga osvojili, ki je podvržen posledicam vojne tako kakor kontinentalna Evropa in katerega niso le očuvali pred pretresljaji vojne, temveč celo zaznamuje napredek na gospodarskem procvitu Evropsko gosr>odarstvo> bodočnosti bo imelo za podlago zasebno premoženje, zasebno pobudo, tekmovanje v proizvodnji in zdrav ter pravičen interes za izmenjavo blaga. »Narod, ki stoji v viharju«, je končal državni gospodarski minister Funk svoja izvajanja, »postane moOan Nemogoče se je izogniti borbi proti viharju s tem. da zapremo okmee z namenom, da ne slišimo viharja. Kdor tako mi^Ii. ne spoznava zgodovinske veličine ure. v kateri se bori Evropa za največje dobrine. Ali bomo zmagali :n rešili evropsko kulturo ali na bo zmagal boljševiški kolhoz nad življenjsko močnim prostim kmetom n delovni suženj nad odgovornosti polnim ustvarjaj oči m človekom, kateremu je delo etos. Potem bi padel ta stari kont:nent. ki je ustvaril največje življenjske in kultune dobrine, v noč barbarstva. Jugovzhoda Evrcre ne bedo rešili angleški bankirji in severoarnericki žitni borzijanci pred to črno usodo, kajti odločitev p usodi Evrope bo padla v vojni Nemčije z boljševizmom. Jasneje kakor kdaj spoznavamo danes, da stoje 'zgledi za končno zmago na naš" strani« K ostavki turškega poslanika v Londonu Ankara, 12. marca. Na mesto odstoprv-šega turškega veleposlanika v Londonu. Orbaya, bo imenovan turški vele-poslanik v Italiii. Unavdin. ki že dalje časa biva v Carigradu. O vzrokih ostavke Orbava niso znane nobene bližnje podrobnosti. Tudi Belorosi so zgraMB za orožje Berlin, 11. marca. Stalinova slepilna politika je# doživela nov polom. Na njegovo poigravanje z demokratizacijo sovjetskih republik mu je podal beloruski narod odgovor, ki ne dopušča nikakesa dvoma o njegovem stališču napram siren-skim glasovom iz Kremlja. Beloruski narod je prepričan, da ie povratek boljse-vikov istoveten z nadaljevanjem onega krvavega režima, pod katerim je toliko trpel v času 23Ietne boljševiške strahovlade. Sovjetski stotnik Kapor. ki je prebegnil, je objavil, da je Moskva že vse pripravila za popolno iztrebljenje beloruskega naroda in je bilo v tem pogledu že izdano primerno tajno pove!ie. Beloruski narod je sledil zgledu Estonske in Latvije ter zagrabil za orožje, da najprej očisti svo^o domovino tolp. ki kot moskovski plačanci plenijo mirne kmetske vasi, jih poženi-"*. n:ibovo prebivalstvo pa morijo ali odvlnčijo. Vsi moški letnikov 1903—1917 in 1921— 1924 so bili pozvani, naj se prijuvijo k beloruskemu domobranstvu. čkrS v Astifis svari pred konsamizracfii Milan, 11 marca. Škof v Astiju je opozoril v pastirskem pismu javnost na svetovno nevarnost boljševizma. Boljševizem namerava, tako se bere med drugim v tem pismu izpodkopati socialni red evropskih narodov in uničiti temelj vse krščanske kulture. Pri boljševizmu ne gre morda za kako zavajanje človelia. temveč za popolnoma novi svetovni nadzor docela materi jalistične narave, ki poizkuša z ognjem in mečem in s satansko podzemeljsko propagando uničiti krščanstvo kot svojega glavnega sovražnika. Na prerazlične načine poizkuša prodreti komunistična propaganda v družino, v vzgojo in v celotno javno življenje. Boljševizem hoče ustvariti novo človeštvo, v katerem na i bo zgolj proletarijat, ki ga bo brez razlike popolnoma obvladala država. V njem naj vlada zgolj zakon tehnike in ne duha, vse dobrine, ki so temeli krščanstva, pa naj bodo izbrisane. Končno apelira škof na odgovornost duhovščine ki na i z zglednim življenjem in zadržanjem daje narodu primer moči in resničnosti krščanskega nauka. Sven Kedin svari švedski narod Stockholm. 11. marca. Znameniti švedski raziskovalec Sven Hcdin piše v listu »Dags-posten« med drugim, da vlada v teh tako zelo resnih časih med švedskim narodom prava poplava zmot in nepoznanja o resničnem svetovnem položaju in njegovih možnih poslcd:cah za bodočnost Švedske. Ves narod je postal žrtev prave kaki epidemiji slične nalczljivosti. ki je mnot?r? hujša in nevarnejša za njegovo zdravje in blaginjo, kakor pa m? davica. kolera ali kuga. To je namreč duševna epdemija, ki zatemnjujc razum š\edskega naroda in uspava njegovo zmožnost za samostojno mišljenje. Sovjetska zahteva Finski ni nič drugega kakor zahteva po kapitulaciji na milost in nemilost. Naravna posledica takšnega razvoja bi bila popolna bolj ševi:zaci ia v kratkem času in popoln razpad finske države za vse čase Prizadevanja, ki jih prikazuje gotov del švedskega tiska, so nerazumljiva. Le-ta so namreč perverzna in brezvestna napram Finski ter izdajalska napram Švedski, švedski tisk se v svojem opravičevanju ne more niti sklicevati na namen, da hoče ščititi švedsko varnost m bodočnost, temveč si prav s tem prizadeva, da bi pognal Švedsko v naročje An?loameričanov in boljševikov. Takšno barantanje z bodočnostjo Švedske pa lahko drago stane Švedsko. Bolj še viška strahovlada v Španiji Madrid, 11. marca. V Španiji je izšla 270 strani debela knjiga o boIj>ev:šk; strahov'adi v Španiji, v kateri so po predgovoru pravosodnega ministra zbram uradni podatki o zločinih, ki so jih povzročili boljševiška vlada in njeni organizatorji v letih 1936—1939. Knjiga dokazuje med drugim na podlagi prilog in potrdil, da si ie bivši sovjctsk- španski minister Prieto pustil nakazati na mehi.;ko banko 129 milijonov frankov in na newyorško banko 145 milijonov frankov. Bivši ministrsk: predsednik Ncgrin si je pustil nakazati na Eurobanko v Mehiki 370 milijonov, bi"ši minister Otero na Chase banko. Crcdit Lvona.s, Banque Commercial. Drevfuss a. Co. in Eurobanko 851 milijonov frankov. sovjet^KO-Snan-ski politik Olona na Euro-banko. Paribas :n Drevfuss 475 milijonov frankov, bivši nrnister Albornoz na Chase banko 125 m:hicwv frankov, bivši ministri Gordon. Ordax in R. Med-dez na Midland banko v Londonu in Eurobanko v Mehiki 952 milijonov frankov, pri Čemer gre izključno pa naropano špamko narodno premoženje. Na podlagi številnih dokumentov so opisani mnežestveni umori izvršeni po komunistih« slepilni procesi Čeke. mnežestveno ropanje zasebne in državne lastnine ter verska preganjanja. Obenem so navedena imena vseh kolovodij in organizacij, ki so sodelovali pri teh zločinih. v Egiptu Madtid, 11. marca. »Alžir trpi danes zaradi prehranjevalne krize, ki je pristojne oblasti ne morejo rešiti Delavci in uradništvo imajo v preskrbovanju z živili velike težkoče«. poroča dopisnik lista »Ya« iz Alžira, ki pristavlja, da proizvaja severna Afrika dovolj krušnega žita za prebivalstvo, vendar pa ga večmo porabijo zaaedbene vojske in črna borza Kruh je v Alžiru črn in racioniran za domače prebivalstvo, Američani na £a imajo na pretek in lepe be-"ega. V barih RAFe utegnete dobiti najlepše obložene kruhke, slaščice in pecivo. Težki boji na Jugu vzhodnega bojišča Sovjetski polk, ki je vdrl v Tarnopol, uničen — Sovjetski poizkusi prcdrra pri Nevelfu odbiti s krvavimi izgubami za sovražnika — Sovražnikovi napadi na italijanskih bojišah propadli Ftthrerjev glavni stan, 12. marca, DNB Vrhovno pcAcljaii^tv^ oboražo bili odbiti, poizkusi bolj&^višUih napadalnih čet, da bi južnozapadno od 1'nianja prekoračili Bug, pa izjalovljeni. Sovražni polk, ki je vdrl v Tarnupt>l, je bil v huiiih pouličnih bojih uničen. Pod poffejjstvom topniškega grnerala liella so se v ojroičc. nih obrambnih bojih {»osebno otilik-tva.l mozclska S4. pehotna divizija poti poveljstvom g-eneralne^a poročnika Hoehbemna, ^r.en tursko-namenska ms. pehot na divizija pod poveljstvom generalnega p:»rofnika von H orna in virtenborško-bauenska 4. planinska divizija pod poveljstvom generalnega majorja Brauna. Sevemozapadno od Nevolja so bili poslani v boj novi sovjetski oddelki, ki so nadaljevali poizkuse prodora podprte x oklopniki. Po sestrelitvi 33 oklepnikov so bih odbiti z velikimi krvavimi i/.^uliami. V teh bojih se je posebno odHkoval si-verr.o-nemški 68. strelski polk p;>d povelstvom rezervnega podpolkovn ka 7 e-1- ja,. Tudi se verno vzhodu o od Osnova pri ISkovu in na narviikem bojiftču so zadržale nase čete svoje i>ostojanke proti **c*-vražniku, zagrizeno napadajočvinu na številnih mestih. Na i.a'M.iii.vviii bojISčih je sovražnik o jači! delovanje svojih udarnih oddelkov. Južnozapadno in južno od (.'isteme in v odseku severno od Cass-.na so propadli v na-švm obrambnem ognju krajevni sovražnikov i nu^uii. podprti z močnim topništvom. Bojna letala so desegla zadetke na pristaniški napravah Anzij i in težko poškodovala sovražnikovo prevozno ladjj z •J-000 br:. s>ever:toamerlAki bombnlski oddelki so 11. marca na^iadli mesta Padovo, Florenco ta Toulon. V srdit di lelalskdi bojih in od mor. nari&kcga protiletalskega topništva Je bilo med temi napodi srsireljeuikh 30 sovražnikovih letal, izmed teh 11 od italijanskih, lovcev. V zasmili strnjenih oblakov so dopoldne 11.man a vrgli severnoameriški strahovahu bombniki bombe >u področje Ministra. Po-vzročvna škinla je majhna. Nekaj sovražnikovih nnvi'nih letal j© napadlo v pretekli tt#fl| kraje v zapadni Nemčiji. Prot.lt lalsko t p:nštvo je uničilo tri teh klal. PoSožaf na vzhodnem fespšča Berlin. 11. marca. V ospredju v?eh bojev na vzhodnem bojišču je &e vedno ve-leakcija generala Zukova na južnem krilu, podvzeta z naravnost množestveno uporabo sil. Sef sovjetskega generalnega Staiba, ki je prevzel na mestu »obolelega. Batutina vrhovno poveljništvo, je sestavil vozni red, ki po vsej svoji zasnovi In izvedbi jasno kaže dosedanje delovanje Zukova in ki je že po prvih dneh znčel kazati očitne zamude. Po začetnih u-ne-hih, ki so bili usojeni tudi prednikom novega vrhovnega poveljnika v tem odseku, se je tempo boljševiškega napredovanja bistveio zmanjšal, kar se pač mora ne nazadnje pripisovati silovitim nemškim protinapadom. Zaukazana osvojitev Proskurova je še prav tako dvomna kakor Tarncpoija, in vendar naj bi prav ti dve postojanki bili izhodišče za naiav-Ijeno odločilno orperacjo. S svojim uspešnim odporom je bilo omogočeno armadam nemškega južnega bojišča, da so v glavnem _ izvedle svoje pokrete tako, da danes že lahko smatramo kot odstranjeno nevarnost od rezanj a in uničenja pomembnih delov nemške vojske, števila ujetnikov in plena, ki jih trobi Moskva, pa označujejo pristojni vojaški krogi kot čist proizvod fantazije. Nova množestvena ofenziva na južnem krilu je stala boljševike; kar se more ugotoviti po petih dneh najtežjih bojev, naravnost ogromne krvave izgub-?, katere jim je v glavnem prizadelo nemško avtomatsko orožje, predvsem takozvane »električne strojne puške«, ter odlično osredotočeni ogenj nemških baterij in metalcev. jene zapore, ki so bile po obrežnem načrtu postavljene ra vseh žariščih sovjet-skega bojišča in k; rn7brerr.eniujejo ob'fimbrio borbo nemških čet ter ščitijo ukrepe nemškega poveljntiftva, V 170000!-njevanju teh zapornih pnsov so se Nemci na v~eh boiiščih izkazali kot ne^nomi prvaki in je zasluga nemških pionirjev, i ■ so nemške pohodne kolone in komore zavarovane, boljševiški oddelki pa prihajajo iz pekla v pekel. Nzv terorističen napad na zapadlo Nemčijo Berlin. 12. mnrra. O napadu severoame— ! riških bombniSkih oddelkov na severno-j zipadno nemško obmejno ozemlie dopol-; dne 11. marca javljajo, da so bile bombe ! zaradi slabega vremena ponovno vržene • na slepo srečo in so povzročile v glavnem I razdejanja v stanovanjskih okrajih sever-nozapadnih nemških mest. Ogrcnrino razdejanje v Londonu SioukhrJm. 12. marca. »\'cws Chronicle« poToča, da so nenrici letalski napadi na an-c!e:ko prcst(,;nico povzročili vc!:ka razdejanja, T.nndo dve minut znese na mesec pet ur! 2. Ne zatemn. z zastor sobe prezgrn-ai in ne nehaj z zatemnitvijo prepozno. Morda sye zunaj že sonce, tvoja soba pa ^e Se vedno zatemnjen-, in grori v njej žareča. 3. Vsa dela, k. zantevajo dobro iuč- pisanje, oranje. Šivanje itd-, oprav pri du^v-ni razjvetlavi zato pa se pri večernem kramlj. uju zadovolji s S.bkejgo lućjoi 4 ^ko moias opravljati tuaa zvečer dela, k! zahtevajo dobre luč, uporablja i namizne »vet lke Z majhno žarnico cV~bro razsvjtl š delovni prostor Pri tem pa ne poz bi ugas.t: stropne svetilke. 5 V stranskih prostorih, t. j. v nrecl-sobi kopalnici, shramb, in v stran šču zamenjaj močnejše žarnice s š bke^irai. 6 V spaln ci uporabljaj le svetirko na nočn; omarici Istotako up-rabi j j v ko-palu ci le svetilko pri ogledalu iako je mont.rana) m ne uporabljaj nwčnejs h stropnih žarnic. 7. S svetilke odstran: barvam stekla ki pcžro mno?o svetlobe (koLkcr to ne nasprotuje zatemnitvenim zahtevam) Za vojne čase so barvana stekla luksus 8. Obriši prah s svetrlk n ž rnic; pomn:. da prasne žarnice in prašna stekla dajo za eno tretjino slabše razsvetljavo. 9. Pomni, da bela b'rva dobro reflektira **etl'bo in s tem mnogo deprinaža k razsvetljavi sobe Zato uporabljaj bele zavese in ble namizne prte. 10 z dobro porazdel tv jo dela tudi varen ješ 9 tokom Opr vke izven hiše opravi po možnosti prot: večeru v polmraku. Ravnaj se po navedenih načelih m aspe.i na koncu meseca ne bo iz-etaf! II. V g&spođinfstvu 1 Priprav, najprej vse per lo za likanje, potem šele prični 1 k ti. Likaj po možnosti brez pavze s čimer mnogo prihraniš na elektr.čnem toku. 2. Izklopi 1 kaln k, četudi le za kratek čas prenehaš likati {ako pozvoni h:šni zvo-cec, pokliče telefon, pogledaš za otroci Itd.). 3. Proti koncu likanja izklopi L'k lmk pravočasno ter • preostalo toploto t iikal-n.ku zlikaj lahko perilo. 4. Ne likaj brez potrebe vsega pec.la. kakor n pr. brisač, rjuh, lahkega trikotažnega perila itd Kuhanje. 5 Pr. kuhanju na električne plošče uporabljaj le Knce s popolnoma ravnam dnom 6. Uporabljaj le t: ke lonce, ki ima jo enak ali pa večji premer kakor plošča, nikakor pa ne lonca z manjšm premerim. 7. Najprej pripravi jedila, postavi lonce na ploščo n sele potem vključi elešctričn; tok. 8. Pok rij takoj lonec s pokrivalom in po nepotrebnem ne odkrivaj loncev zaradi kontrole. Pri električnem kuhanju je taka kontrola le proti koncu potrebna. 9. Preklopi pravočasno ploščo na najmanjšo stopnjo in pravočasno tud izkiopi. Z ostankom toplote v plošč- se jed dokončno skuha. 10 Pri kuhanju krompirja ali ze.'enjave nalij samo za dva prsta vode. To kuhanje popolnoma zadostuje Pri ostalih je-d lih nalij tol ko vode, kolikor je to neobhodno potrebno. 11. Po kuhanju poglej, če je štedilnik v resnici odključen. Razno. 12. V električnem loncu segrej le toliko vode in na t--ko temperaturo, kolike* le res neobhodno potrebno- i?. Pri električnem bojlerju vzemi raje prho, k* porabi komaj eno petino vode normalne ka±ne kopeli. 14. Ne devaj gorkih jedil v hladilno omaro, temveč jih pusti, da se prej ohiade I 15 Vrat hlad Ine omare ne puSC? j odpr- j tih, odpri jih po potrebi m to le kratek čas. 16 Grelne blazine, kremenčaste svetilke td., uporabljaj le v pr meru bolezni. KI. Pri radijskem aparatu 1. Odklopi radijski aparat* ako ga nihče ne posluša 2. Pomni, da radio porabi enako toka, naj igra glasno ali potiho, zato ne nastavi rćdo »na tho«, ako ga ne maraš poslušati, temveč ga izklopi. Vedi, da radijski aparat porabi toliko toka kakor srednje ve lika žarnica, zato je varčevanje na mestu. Deset zapovedi o vedenju v zakloniščih 1. Ohranite mir in red! Z. Vsak naj bo pripravljen, da pomaga drugim. i-i. Kajenje je prepovedano. 4. Vedno je treba imeti obzir do mater s majhnimi otroki, do starejših invbolehmh kupa Svojo tobačno zalogo najrajši za- ! oseb* menjajo za kakšno izdatno živilo. Tistim, i °- ****** m** J*"**1« v »»klouiice, ki s cigaretami verižijo. je pa v svarilo ! Otroške vozičke pustite zunaj zaklo- prva sodba, ki je bila v taki zadev; izre- ! ni^ca* 7. Vsakdo naj ima pripravljeno lepno c pred ju pretiskane znamke Ljubljanske pokrajine. VeKka serija se prodaja nad 3000 lir, mala frankovna serija pa pu 650 do 700 lir. Kdor nujno ne potrebuje denarja za nabavo živil ali drugih potreb-ščin. ne sili s svojo serijo v prodajo, ker je izven meja Ljubljanske pokrajine mogoče dobiti znatno višje cene. Nekadilci, ki jih je sicer v Ljubljani malo, imajo srečo s svojimi majhnimi zakladi ki jih kopičijo od nakupa do na- Zdravniški pregled slovenskih domobrancev Vm prostovoljci ki so se vpisal' za vstop v S'ovensko domobranstvo, s do sedaj še niso pregledam od zdravn: kc kom sije se pc tej poti poz vajo, da se v izogb oosled'c neizostavno predstavijo zdravniški komisiji Slov domobranstva dne 13. t m. ob 0 v Srednji tehn'-ćni Sofi zaradi zdravniškega Dregleda Poveljstvo slovenskega domobranstva. Gregor Je ptičke oženil Nekaj drofsnlfs novic iz naše kronike Ljubljana. 11. marca. Najprej seveda besedo o vremenu, saj je danes godova! znamenit kmečki patron, sam papež Gregor Veliki Obeta se nam usodna pomlad, snes je izginil, zdaj pa zdaj nas prijazno pogleduje sonce. Ozrač.ie je polno pomladnih slutenj. Sicer se letos ni zgodilo, da bi pred sv. Gregorjem cvetele breskve, a to tudi ne bi bilo dobro, kaiti star kmečki rek prnvi Ce breskve pred sv Gregorjem cveto trije župani eno pojedo in se štirje tovorniki za eno stepo Štirideset mučenikov nam ie s krasnim sončnim vremenom sicer zagotovilo, da bomo zdaj imeli 40 jasnih dni Vendar moramo upoštevati še Jstrc:c ztvi živi v svojih ametntnah. Slovenci se v teh dneh s ponosom spominjamo stoletnice rojstva nagega prvega velikega pripovednika. Jurčiča slovenski narod ve no rad in z ljubeznijo preb ra. Vodstvo Zimske pomoči to dobro ve. Do dobra se za eda kulturnoga pomena, ki ga je in bo vedno imel Jurčič v nn&em narodu. Zato je med dobitke knjižne tombole uvrščen tudi Jurčičev roman »Cvet in sad«. Roman je vestno in vence priredil profesor France Jese novec. Uvod jie napisal marljivi in široko razgledani esejist in kulturni urednik »Jutra« Božidar Borko Ilustriral je »Cvet in sad« nmetniJt profesor S^ša ^a"tel. Tako bo Jurri^evo pisateljsko pos'^nst^o snova potrjeno in to v tako lepi obliki, kot jo nedvomno zasluži. vremenske reke, ki so zvezani z godom sv. Gregorja Ce na dan sv. Gregorja vleče, bo vetrovno do sv. Jurja; če pa deži. bo dobro leto in bodo vse miši poginile. Pričenja se pomladna setev O sv. Gregorju najvišji ■ gorjanec na drvo potrka (orje). Dolenjci pravijo o sv. Gregorju: Kmei dolgo ni ivo orje. klobuk postrani nosi, pa staro ženo kruha prosi. Ptički se ženijo o sv Gregorju in lisjak gre pred duri: če je slabo vreme, ne g^e več nazaj; če ie pa lepo. gre za -14 dni domu. Toda zime se oo Gregorjevem nikdo vec ne ustraši. Lahko da še zaviia krivec ali da pade sneg vendar po sv. Gregorju od vsakega vetra sneg kopni. Med-em. ko smo se v Ljubljani in okolici iznebili poslednjih lis snega, so na Dolenjskem pred nekaj dnevi dobili nov sneg. ki ie obležal prav na debelo in ga zdaj pobira toplo marčno vreme Po dolenjskih njivah in goricah se razvija delo. vsepovsod se trudijo, da bi tudi letos poskrbeli za vsakdanji kruh in za krepčilni požirek dobre dolenjske kaplje. Ljubljana trguje Ljubljana pridno trguje. Pomladni čas zahteva najrazličnejših nakupov. Treba se je obleči aH vsaj dati obleko v popravilo, po vseh možnostih je trebo izpopolniti omaro Pa za živila je treba poskrbeti. In za semena. Zlasti se ljubi j an-ki vrtninarji zanimajo za semenski krompir. Trdno upajo da bodo oblastva poskrbela, da bo semenski kromoir pravočasno in v zadostni meri dobavljen Med ostalo kupčijo so 5e nadalje v čena te dni pred ljubljanskim sodiSčem. Mladenič iz Kozarij je v začetku februarja prodal tihotapcu pri Bakru 1900 cigaret »Morava« za 1900 lir. Prodajalec in kupec sta s prodajo in nakupom cigaret brez tobačnih nakaznic zakrivila prestopek m prekršek, ker je zabranjeno kopičenje tobačnih izdelkov in navijanje cen tem izdelkom V preiskavi sta oba gladko priznala kupčijo. Pri razpravi je bil kupec obsojen na 10 dni strogega zapora in 700 lir denarne kazni. Državni tožilec je prijavil priziv zaradi prenizko odmeriene kazni. Prodajalec ni prišel Dred sodnika in ie bila razprava proti ni^nnu irločena. Ljubljančani in potrošnja vina Nedavno smo objavili zanimive številke, koliko je Ljubljana v zadniih letih potrošila vina. Vsekakor je potrošnja že v mirnih časih prav velika, v voinih letih pa stopnjema narašča. Toda silno so narasle tudi cene Ta in oni birt si je lansko iesen ob ugodnih razmerah napolnil klet. saj je vino natoči! r>o nizkih cenah, zdaj pa se vino v Ljubljani splošno prodaja po 25 do 30 lir in Se čez Ker je vino v današnjih razmerah važno hranilo, ki so ga potrebni zlasti delovni in bolehni ljudje, lahko razumemo, da je marsikdo osorčen. ko vidi. kako lahko popivalo različni prekrrpčevalci. ki jim ni ničesar predrago, sai zaslužijo na črni borzi. nv*d-tem ko si povprečen Ljubljančan, ki živi od skromnem povprečnega zaslužka, ne more Dri voščit i takega pribolvka. Vsa Liubliana bo zatorej pozdravila nove ob!a=rtvene ukrepe, po katerih bodo zaloge vina pravično razde-Hene in po primernih cenah doctopne tKiim. ki so vina v resnici potrebni Ljubljana ima — kljub na^rotnim trditvam — še vedno precejšnje zslose vina. ki oa se bodn no Driza-devanju naSih oblastev v kratkem se iz-rH-roolnile Razumljivo ie tpdaj. da Liub-l.ianča-ni z veliko pozorno^jo pričikuiejo skoT-aisnie ureditve v nogledu preskrbe in potrošni p dobrega vina. svetilko. S. Ne pozabite zakloniščne prtljage. 9. Odredbam redlteljske službe se mora vsi: kdo brezpogojno pokoriti. Kdor'se zoper-stavlja, bo zapoden iz zaklonišča, oziroma kaznovan. 10. Pravilno vedenje vsakega posameznika varuje občestvo pred škodo. Knjige In denar zast^f! Zbirko knjig in nekaj t.socakov Do podarila mnogim srečnikom knjižna ttrnco^ Zimske pomoči. Uredniki urejujejo in p*>-pravljajo, tiskarne tiskajo, denar pa je že pripravljen. Zato se boste vsi udeležili vse-narodne knjižne tombole in s tem pomagali sebi in beguncem. Filmski p?egls$ Kmetje, vaščani! Poiščite staro železo in ga izročite sirup-n&stl za blagor vas samih in za blagor vašega bližnjega I D-2Ž, sones, oblaki Đbflašnfa nedelja je bila taka. kakršnih smo v marcu vajeni. Spremenljiva, skorajda razposajena z vremenom Ponoči je deževalo. Potem nam je pognalo krasno jutro vse dopoldne nas je božalo že prijetno toplo sonce, hribovi+a okolica se je razkazovala z vsem i svojimi prirodnim! čari. Ljubljanske ulice so oživele, posebno, ko ie po njih korakala domobranska godba s častnim vodom, ki sta bila udeležena pri proslavi dneva junakov Popoldne pa so se nakcoičili sivi oblaki in nagajal je veter. Kljub temu smo bili-z nedeljo zadovoljni. Predstave so zaradi žalnega dne izostale, zato ie bilo tem več Ljubljančanov v prirodi. Umrli sta gospe Mariia Ostriš in Helena Ermanova. Pokopani bosta obe v ponedeljek popoldne in sicer prva ob 15., dru^a pa ob 16. Pokojnima blag spomin, žahjjočim naše iskreno sožalle' NcoojSnji sisiffanjčm koncert v vel i Ivi unior.sk i dvorani so bo pričel točno ob 19. uri. na kar še prtv posebno opozarjamo p- n. občinstvo ter prosimo, da zasede svoja mesta pred 7. uro. Koncert p iredi Zveza godben'ikov, pod vodstvom dirigenta Ferda Herzogn m s sodelovanjem so^ra-nistke Valeiije Heyb~love ter violini t'.:e Jelke Staničeve. Spored nocojšnjega koncerta je najslelnji: 1. Sibeli^s: F^nlan "ija — ^nifonična slika; 2. Skerjanc: tri pesmi za sopran s spremi je vm jem orkestra: Beli obl'iiki, Počitek pod goro^ Vizija. Poe gdč. Valerija Hevbalova; 3. Bruch: Koncert za violino in orkester v g-molu Solistka gdč. Jelka Staničeva, Po lcra'kem cd m oni 4. Debussv. Me?a suita in 5 Wagner: pred-i-^ra k opeii ^Mojrtii pevci Nornbcrgk'«. Pretprodajo vstopnic v knjigami Glasbene Matice kjer se dobi tuc'i polrobm spored simfoničnega koncerta. Tednik isjti kot piejšnji teden, ker za-ra^i pomote v ekspertu novi te.mk še ni dospel. Union: »Pravica mladine« (Terra). Snov za ta ftlm je sicer povsefea po odrski komediji, nastal pa je prav k.epak p. obem-ski film, ki obravnava odnos p. z—p .lenega očeta do svoje dnižme. Otco Wcr-nicke, znan epizodist nr.SLopa tu prvič v glavni vlogi. Igra Jružinsk;ga pog.a.a:ja, ki živi ecLnno le za. kupčijo, za k..ne, do-čim popolnoma zancm^rva svojo rc*-Loi ,o. Otroci .loa'afšćajo brez cčeio^ega aki^st.a, \'sak po svoje. Temu mora nujno slediti konflikt, ko je oče prisiljen zaradi bciezni posvetiti se malo več domačemu krv^u. 1 Saj izrve šele sedaj in se to le sl^č^no j ua njegov sin ne studia veterina*s_va, kai' ; je bila očetova želja, temveč me .ločino, da j je hčerka že zaročena itJ. Oče se čuti tuj-j ca v domači hiši, katedro a.\pustL in se zateče, kljub zdravniški prepove .i, zop t k delu, med svoje ljubljene konjičke. Ko s? vrne njegov najstai'ejSi sin iz Južne Amerike, kjer si je sam ustvaril k; njsko trgovino, je premosteno na,?p.rotstvo med gj-neracijami in oče najde zcj ct p<-t v krog s."oje ro:lb:nc, katero je p.:č ljubil po s\To-je. — Film vsebuje p.av krepke psiho oš'.:e momente. Dočim je spoč.tka konUast mod robino hi njenim pogl.va. jena malce preoster, se ta osli ina pozneje bbiaj&. Kilm zabava glelalca, čeprav ni vaakdb Israjdt ljubitelj konj, saj obravnava s. loš^n živ ljsnjski problem: razmerje staidev do s.o-jih otrok. Naniestu tedr.iiia teče p:*ed spo-redom knlturm film »Zlata poroka na. Solnogrr.škem <.<. M::iica: »Jonaasn« (Bava*r»iaj. Filmska komedija s The o Lingencm v glavni m dvojni vlegi. Naalov in Thco Lingcn cb:>-tat sicer mnogo, so tucV mesta v filmu, kjer se občinstvo smeje posrečenim dbsni-slekom, a celota vendar ni ■ tisto, 1 ar bi človek pričakoval. Res. da »Jolisam« n"ma drugega namena kot zab.-vati, vendar je snov prežfoka, humor, kelikor g*, je, mestoma prisiljen in komika glavnega igralca, denimo roko na srce. že precej enol čni Domisiek ^nemega filma s speakerjem«. kjer piipoveduje sluga grofu s\'0'e dož.v ljajc, je posiečcn in do3:.ij originalen, tod'i sto: ija žal predelga. Včasih pač izg'ed \ kak film v rokopisu prav deher, a ko je gotov, je presenećen producent, igralci in — občinstvo. Sloga: Film 3>Uso-2ar tolče vse r kor.le. saj gie predvajanje že v četrti ted n. Vsah, fet mu je mnr usoda Slovencev, ho s podpisom r?n proti fcomzm lstični spomenici pehazal, đa cbs&ta nr.?n$.ne ođpađn.tee, hcmuttistZZr.s č'nce. PROMOCIJA Za doktorja prava je bil p-omoviran ni tukajšnji univerzi gosp. F;-a'iko Lenait iz Ljubljane. Čestitamo! »»♦♦♦♦♦»»♦♦»♦♦♦»♦♦♦>*♦♦»»»♦♦♦♦»•»»»»♦♦♦♦♦♦♦♦ DI^ŽAVKO GLEDALIŠČE D K A M Al Ponedeljek, 13. marca: ;-::prto. K-inrich von Klci-t: »Jtazbiii vrč«. Vesela igra Prevede! .Tank.: Moder. O^ebe: \vulter. sodni svetnik — VI. Skrbmtak, Adam, vaški sodnik — Ce; ir. Pisar — Peček. Marta — P. Juvanova Eva. njena hči — V. Juvanova, Vid, kme* — Korošec. Rupreht. njegov sin — Nakerst. Bri-gita — Kraljeva, služabnik — Verdonik, Liza dekla — Pu pljeva. Meta. dck'n — Vei\ionikova Birič — Pfeifer. Rezi er: prof. Se?t. Sceni: a. Gerlovičeva. Kostumi; J. Vilfanova. OPER A: Ponedeljek. 13. marca: zaprto. Prihodnji teden bo premiera Ftier-trr-jeve opere »Gorenj.-ki slavceJc*. Opera ima tri dejanja, ki se godijo leta 1830. v okolici Bleda. Libreto je napisale Lulza Pesjakova Osebe: Majda, vdova — Zn-me;ič-Kovičeva. Minka. njena hči — Viđali jeva, Franjo — Ldpuiček, Chansonette. pevski učitelj — Janko, Nincn. njegova soproga — Kržetova, CnanSSOnetovl učenki — Baukartova in Sancinova, Štrukelj, oskrbnik — Betetto, Pajdelj. njegov p? - . — Banovec Lovro. študent — Dolničar, Krčmar — Gregor in. S"^l — Pianeckj, Dl rigent: Samo Hubad. Režiser: F. PreUh, Koreograf; ing. Golov in. Scena: Ing. E. Fraiiz. Kostumi: J. Vilfanova. 0::^:;n:ska skupina Jadranska Primarji RADIO LJUBLJANA PONEDELJEK, 13. MAROA 7.00—7.10: Poročila v nemočni. 7.i0 do 9.00: Jutranji pozii-av: vmes od 7.30 do 7.40: poroila v slovenščini. 0.00—9 10: Poročila v nrmSčini. 9.10—9.20: Kornčnoa, proT'e.1 spareda (nem. in EiOV.)1 nato koračnica. 12.00—12.30: Opoldanski konce t. 12-30-12.45: Poročra v nem Cta in s'■<-venSemii 12.45—14.00: Koncert MaV>ga orfcestra, voh Albej-t Dcrmclj. 14.00 ^0 14 TO: Poročila v nc" 8č3 i. 14JO 1 1 o Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: PoročiJa v nemščini in slovenščini« 17.15—18 00: Pi-arma paša — zab_va bo Vaša! 18.4.5 do 19.00: »fiegtive besede c: Fran Lipah. — Gledališke zgodb-. 19.C0 19.30: Kvartet Muinček«. 19.30—19 45: Pv<:o;i.'a v slovenščini, napoved spore'.a. 19.45 20.00: Glasbena medlgra. 20.00—20.15: Porodila v nemššmi 20.15—21.00: Drobni nor 21 00—22.00: Skladbe slavnih Bktadateljev. 22.00—22.10: Poročna v nemščini. J2J.0 do 23.00: Prav t5ho pada mrak. Umrla nam je naša ljuba mama, stara mama, sestra in teta, gospa HELENA m Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek 13. marca ob 4 pcp. z 2ai, iz kapelice sv. Frančiška, na pokopališče pri Sv Križu. Ljubljana, 12. marca 1944. ŽALUJOČI OSTALI iT yr- ■• n F* Gledališki in glasbeni teden Nj vi alternaciji v O^eri — SlmSoti'čfu koncert — Mladinske skladbe na produkciji Glasbene Mat ce Altemacife vloo niso napačna reč So sicer nekateri razlogi, k b1 govor 1 proti njim To da te zas nčujeio drug* razlc-ai. k; so tehmej-ši močneiš; 'n k; so tako evidentni da ne kaže o nj h nodrobneie razpravljati Zaenkrat se uvaiaio alternacije fcamo v Oper: Toda rud: v Dmmi ne b* bile brez haska Pričeti je tre ba Marsikatera alternaciia bi bi1^ nemara v prd rud^ — gleda1'k: blasajm Nai b^ bi! ta vzrok — ultima ratio? . Sm*sel altcmacn se ie razodel in upraviči: ob znanih u«ne*nih prezasedbah v »M ^ odi j ah srca«. »>Snegnročk « in delne tud* v »Prod-in neve«*^« Seda i ie *led;la »Ta RoVieme« Mi m' je bi'a Valerija Hevbalova. ^\use^ta na Manja M'ejnikova O V Hevbalov- vemo že do bro da je derasb \*sem orem:m nalouam. ki «x> ji bile ;n ki ii še bodo zaupane Nien v;soki umetnostn- notencia' ie temu nai/anesijivejše zagotovilo M mi n- mosla b;H za njene spo sobno^t: kak "na nrrb'cmat'čna zade\ ščina Te melrto se ie pripravila in tenkočume razčle nila ter nreteh^nla vse j?'a«;o^-ne ter igralske izrazne odtenke Sva'no ie odnela slcvečo arijo male Mirni, pa tudi vse dnj«e same — in dvo-sneve Ves čas pa se ie utrnjala prt-d nam' tudi Mim'jna podoba Ksenija V:da;iieve Za nhniva primera se vsi!jute sams dc seb Mo 1 rebiti se V: dal jeva 6 svojim tožeče liričnm sopranom, s svojo neposredne rm!;no naravno prenro<.to^tio bolj približuje vzoru nesrečne male Mirni. Mania Mlejnikova ie na opcnvh tleh vse stransko unornbna Doslei m dcživela se no bene«a niti naimani'^esa odrskega »brodolo ma« Kar so ii naVžMi ie dobro :zpel;a!a Mu se rta f ni mogla delati noben'h preglavic Učinkovito ie od ne'a ^Icveč^ Musettin raz po sajeno«tn' montmar^rsk- spev Ob njen- Mu setti se nehote snomn^o one ki io ie kreira la M Polainarieva Primarno prirodna, na »roT^ko neposredna je bila Musetta M Polaj-naijcve. Skrajno rafinirana ter razumsko pre- računana na muhavost m elegance ie Musetta M Mcinikove Obe kreaciji se skladne dopolnjujeta V odl"čni formi so bil? tuo*i vsi šržrie »mu ketirii« L;pu:čkov Rudo'f. Jankom Marcel. Domičarjev Schaunard in Lup^ev Collin. pri (lruž:l se jim ie tud: D Znrttnov BenoTt ter Mcndor Znatno so povzd;gnili.s Drzade\m?m »odelovanjem umetnostno stopnjo sobotne al-*ernacM^'e predstave Dih neke intimnost- ie prehajal z odra na orkester ki ga ie spretno tsmerial dr Šv^ra od tod na na občinstvo, ki ie v tem vzdušju radodarno ;zražaic sode uioč:m svoie priznanje, nekaterim tudi pr xlnrtem odru. Glasbena de!avnn*t Ljubljane se manifesti-ra tud' na koncertnem torišču. V penedeliek smo prisostvovali šestemu simfon;čnemu kon certn v velk. umorni dvoran. D rgira ]e D M Sijanec ki ima posebno srečko roko pn zh^n skadb ki niso slučajnostno nametane šifančev posebno razv;t čut za umetnostne in slogovno dopolnjevanje skladb odloča o njihovi raznoredbi Naiprei nas je povedel v Mozartm*a »Jupitrova« g'asbena temat'čno od l:čno izpeljana viJavia. kjer ^e ne moreš sicer nežnemu rokokojske snuiočemu Mozartovemu gemiu dovolj račudif Prevzema te neka praznična spevnost. k- označuie predv^rr drug 'kciie so b te 'zbraer slovenske mladin ke klavirske sklidbe. ki st jih izvaiali gojenci kl a verskega od deka prof Zorke Bra dačeve M se1 smotrnega izvaianja naš^b kla virskih mlad nskih skladb na produkciji Ma tične glasbene šole je nedvomno zelo korstna n posrečena, pa tudi priporočljiva spričo p:od ne rasti ki jo cnažamn v razvese'iivem razvo iu naše mladinske klavirske Fteratnre Pobuda je rodila prepričljiv uspeh, za kar gre zasluga prof Bradačevi. pa tud' nadarjenim 'zvajal kam. ki so se z ljubeznijo in vnemo prpravile za nastop Številne obČinstvc je upoštevalo vse nelahke ckclisčme ki je e njimi povezan takšen nastop in je našemu glasbenemu nara -čaju prisrčno ploskalo Ljubko in pogumno tu pa tam tudi neko '"ko platno in zbegane so se drug za drugim vrstili na odru. Prav vsi so pokazali lepe za četne uspehe, ki ne morejo nri skrbm g'asben' vzgoji n lastni prizadevnost' nikdar *zostati Prav zares So se posta vi i s svojim otroško nežnim ljubeznivim izvajanjem Andreia Petelin. AI en č: ca Gegala Tita Kamcnr*ek Jo^c* Privšek. Tanja Štrukelj VJadka Sedlbauer Na da Rolih in Alenka Svetina Njihovo vnema-joco je glasbeno fantazijo so razživljale ljub- ke mlad nske tk.'adbe. ki so nh napisali z gk> bokim razumevanjem otročke dule Pavč č. Šantej. ?;ker;anc. 0;*tcrc in Koporc Vse te skladbe so namerne za pouk v nižjih razrc^li V drugi skupin: nastopajočih se epaža polen uspešnih začetnih korakov že neka ročna spretnost. '.zvežbf.noM ter sgurnrst v nastopu To velja za Metko Potoćr.'kcvo Zoru Potočnikom vo. Irene Kun^tovo. zelo nadarjeno Lidijo Neubergerjevc. Olgo Jimn kwo E M-itcllče-vo. ki je izvaja'a Sivičcvo noočno »Bo^čno uspavanko« ter mično humorni »M kijev god« !n končno Dir jo K.arnov-'kevo. ki je «vojo naloga; v gladkem oodaianju M;be-čičeve lež>e skladbe »Iz Ccibana« dobro opravi'a Poleg žc-omenjenih dveh skladb so izvajale zanimiv Adamičev »Fokstrot« s »Kolom« Rflmovže\ za pouk ze!c porabn: 7 stavek iz »»Su te za klavir«, Tcmčevo zelo posrečene »Babica pripoveduje« ter razgibano »Predico« Prcmr!<7\' globoko izraženo .G-ivoto« n »Pclko« ?ker 'ančevo tehtno do:etc sk'adSc »Za^'ba'ka«. »Otcžncst« in »Mala koračnica« in Osrcr'ev značilne svoiski skladbi »Va!ček'< in »Mala koračnica«. V tretjo skup:no bi mogli uvrstit" gpjeofce« ki so jim bile odkazane težje skladbe Tako k Beatrice Skerjančeva izpričala mnogo zdrn vega glasbenega čuta Sonja Lchpamerjeva ,e svojo skladbe lepo odignla Miriano Turelo-vo odlikuje neko toplo uživetje. smse! za 'epo nodajanje in oblikovanje čisrih tonov Mara Fakinova kaže soldnost in mirnost v igri. Pra va mala umetnica oa je že 5 prejšnjih produfc cij dobro znana M rjam M'klavčičeva Lan* je organizirala Glasbena Matica večer slovenskih mladinskih sklad, k' so jih tedaj izvajali skladatelji sami oziroma glasbeni vzgo iitelji Nekateri so bili mnenja da so nosa mezne skladbe pretežke za one. ki sc jim orav za prav namenjene Pomen torkove nrodukcue na ie v dokazu da se vse težkoče lahko pre mesti jo če sta podani dve postavk' Smotrna vzgojna prizadevanja ožarjena z ljubeznijo cV glasbenega naraščaja Vzporedna postavka p-* ie plemenita vnema, dealno sodelovanje ;n g!*§ben- zanos mladine same Obe postavki *ta bili Izkazani, zato je bil tudi uspeh siguren. Vdani v voljo božjo sporočamo vsem znancem in prijateljem, da je "Bog po kratki bolezni odpoklical v bcljSp življenje našo ljubljeno mamo, staro mamo, sestro, tete ln taščo, gospo MARIJO OJSTRIŠ raj. VESEL Na božjo njivo 30 spremimo v ponedeljek, 13. marca ob pol 3. popoldne — iz kapelice 1 sv. Nikolaja na 2a!ah — k Sv. Kr^žu. Ljubljana, 11. marca 1944. Žalujoče rodbine: ojstkiš, šarabon, volk in \t:sel MALI OGLAS? ZLOŽLJIVE STOLE za vrt in zaKkmisče, kakor tudi vsakovrsten rezan in te»-*n les, iob te v skladišču zadruge »Ma^i« v živinozdravn ški ulici 'za Cukramo). KONJSKO SENO prodam večjo količino, znotraj bloka. Pismene ponudbe na ogl. odd. *Slov. naroda« pod »Cena po dogovoru«. ■um Stev. II •SLOVENSKI NAROD«. po^eđerjek, 18. »ura 1M4 Stran 3 Tri dol pomočnik telo vaj skega šoSerja Brezuspešen lov za ubežniki — Na cesti badoljevskega umika — Mwl bšajalai Bivši pr.silni niobiliziranec, Ki g stu »n je moral tam z nest. Umi st-čuim tolovajem, op.suje v j>~*c dni svojega »službovanja«. Njego moral /. lej; Ij.idoljevske vojske, umnosti in br< zglavost: komu po stopnji svoje morale so si bili diametralno si nasprotujočim ti) objemu ne j, l.ikrat v septembru skeni. Mobiliziran sem bil v Novem mestu v ; petek, 10. septembr in bil se isti dar. do- | deljen v neko tolovajsko edinico, k je bila nameščena v Bršljinu. Tcda ostal sem tu le dva dneva. V nedeljo zjutraj me je »tovariš komandant« poklcal n mi povečal, da sem določen z- pomočnika nekemu šoferju tovornega av.t:mob la. »Tovariš so-fer* se je res kmalu iglaail, Dejal ;.e. rta bova debila avtomobil v Novem mestu, in skupaj sva šla tj na komun st-čno »av*.o-komanlo«. šofer je bil star partijec Pokazal je komandantu avto komande neki fc-st č ,n ta mu je takoj napis i nakaznico »na en avtomob U. Oba sva dobila Lu-ti skupno prepustnico preko vseh blokov*. Ukraden arto Poiskala sva delavnico nekega nm-ome-šk g mehan ka kjer naj bi na u čakal nakazani avtomob 1. Toda veza tam ni več b!!o. Ma o poprej se je odpeljal z njim neki bataljonsk pclitičn komisar in rekli so nama, da se bo vrnil šele zvečer. Odpr--v la sva se nazaj na avtokornando. kar jc zagledal šofer pred poslopjem CkrajuflgJ n če'stva velik tovom avtomobil znanke Alfa Romeo Motor voza e bil že vžgan š fer mi je rekel: »ftkocl hitro za men.»j!t Zavihtel se je na voz. jaz za nj m. in no-kaj sekuni kasneje sva že drvela proti kraju kjer sva se m lal zglasiti. Med vožnjo mi je Šofer samo m nvogrede omenil, da n sva »ničesar zagrešila, saj se vozijo sedaj itak sami zabušanti«. Pred V ndiSerjevo gostilno je šofer asti-vil. Tu sta naju že čakala nek. bataoon-sk komandant in njegov političn. komisar z dvanajstimi obe roženimi tolovaj1. Kasneje med vožnjo sem izvedel, di vozimo •*ko-misi'o-, ki hoče pregledati um kajocs se Italijane, ker se je govor lo- ca se je med nje pomešalo mnogo ubežnikov z tolrvaj-skih oddelkov. Te naj bi i komisija* poiskala in j.h privedla nazaj. Iz Novega m^fa rrrst: K:žev|fii N: vožnjo smo krenil: takoj. B 1 e lep jesen alti dan. Sonce je b lo še prav poletne in obetalo se je še napiej lepo Vrarne. Avto je požiral kilometer za kilometrom. Vse povsod smo srcčavali komun.st čne terence, ki so se oborožili z italijanskim orožjem, kakor je kdo vedel m znal Srečevali pa smo tudi rna-go kmečkih vozov, ki so bil n tovorieni z »itali anskim p'e-nom«- Ljudje so kradl vse, kar se je di-lo naložiti in ockoeljat'. Ko smo v Straži k.enT čez most na levi bre^ Krkp je cesta postajala vedno siab-ŠSL Vozač je moral zm n sati brzino vendar smo prav kmalu prišlj do idiličnega gradu Soteske. Danes je zažgan in razrušen, takrat pa je bil še cel. Z; gradom smo voz li po znani romant čn soteski Krka e od cheh strani stisnjena v tesno dolin "co obdano vse naokrog od starih Se sk ro nedotaknjenih gozdov Zelena barva Krke in gozdov sta se piav lepo ujemali. Eni višin, čru£i ve£o Cesta je postajala vedno slabša. B la je to ona cesta po kater: se »hrabri« bajo-Ijevcj poldrugo leto sploh n so upali voziti. Popravili so jo šele prejšnji dan, da so se lahko po njej umikali z avtomobili n vozovi. Od tolova ev skopan1 jarki so bil: samo zas lno zasuti s kamenjem, tako da je bila vožnj- preko njih prav tvegana Toda srečn: smo prevozil.. Na Dvoru je * komandant« povpraševal v neki gostilni, če so videli kaj »belogardistov* ali »dezerter-jev«. Komandant n komisar sta pila viao, mi drugi p vodo. Dobre četrt ure smo s'a. li, potem pa nas je avtomobil ponovno prepeljal preko mosta v hrib. Le z največjo težavo smo lezli po strmem in dolgem klancu navzgor. Veda v hladilniku e ra-vrela in komaj komaj smo prilezli na vrh. V vasi ca vrhu smo morali ostat', da smo zamenjali vodo Komandant in komisar sta spet spraševala ljudi, če so prejšnji dan. k: so šli italijanski vojaki tam mimo. Videl' med njimi kaj Slovencev aH sploh civilistov. To spraševanje se je potem nadaljevalo v vsakem kr. ju katerega smo pas rali. Čudno se nam je zdelo, da smo v tej in tudi v nadaljnjih vaseh videti največ ženske. Pojasnili so nam, da so šli možje prot: Kočevju lovit Italijanske kenje, katerih je baje tam vse črno. Tudi del žensk n otrok je odšel nabirat stvari, ki so j h italijanski vojaki pustil: med potjo Par dn: nato so vse moške iz ten vas; nasilno mobil-zirali in jih nagnali med tolovaje. Svojevrstno tovarištvo med kc-iTLitnisti ln bađ^Sjevci Ko sva s šoferjem menjavala vedo. sem «i pošteno opekel prste pri odpiranju vodnega rezervoarja. Na vsem avtomobilu n~mreč ni b lo niti najenostavnejšega ->ro-i-ja. tako da si je bilo treba vedno pomagati le z rokami Čim sva bila gotova. 3m0 spet nadaljevali vožnjo. Malo ravnine, še m lo hr.ba, potem pa ;e šlo skoraj do Kočevja navzdol. OviraJj so nas samo jarki preko ceste, katere so pred meseci 'zkopal; tolovaji in katere so Italijani prejšnj: dar le p:vršno zasuli. Zato je bila vožnja Se dal e precej počasna. Ob cesti smo srečavali vedno več odvržene al! zapuščene italijanske vojaške Februarska „Dabra knjiga" prinaša ent-a prvih romanov znanega norveškem pisatelja JOHANA DOJEMA ERIK EVII Roman obravnava zgodbo mladega severnjaka, ki se trdovratno bori z usodo. Lepo so v knujrf pri! wnl fer».ii in ljudje evropskega severa. Knjiga se dobf v apra*i rJntra« v Narodni tfskam» fn v vseh Un"«rnrnah- — Broširana velja 13 lir, vezana pa 23 Ur. a je badoljevskl zlom zalotil v Novem me-drugimi vred prott »vojl volji h komunl- ujoeem čl nku zanimivo epizodo iz prvih va dozivrtja pričajo o skoro neverjetni de-np drug. stran, pa o prav tako veliki ite-m^tičn.n tolovajskih komandantov. Tirft »boji enak., zato ni čudno, da so se kljub jem ln nazorom lahko znašli v bratskem pri nas, temveč tudi kasneje na Frimor- opreme vseh vrst. Tako so bili badoljev-ski Izdajalci sam Izdani od svoj:h novo- p: črnih *zavezn:k:v«. „Vzcrci stražniki** Tolovajskih eddelkov samih pa nismo sreča vali. Le tu in tam smo naleteli med zapuščen m materialom na fant če. ki aaj bi mend stražill a -so ne le 1 u:em .z jko-1 ce dopuščali, da Je vsak odnesel, kar se jrm je dopadlo. temveč so tudi zase izbirali Mpomine« vsak po svojem okusu. V del som ^stražnika«, kako je razh jal IrAgo-cens merilno napr vo z nekega topa »**r spravljal leče v svoj Sep. Zopet dru?i si »e iz jermenja topovpke opreme — ken e ^o bil ljuuje že prej odgnali — izrezoval pas in je pokvaril zato par kompMn h 'jsaie-nih vpreg. Dva »stražnika« sta se zab vala s tem. da sta metala po hr bu navz ol pL-alne s;roje ki so bili naloženi na rekom avtom bilu :n tekmov la, kdo bo 'r-sel stroj da' e n ga bolj razbil. Spet *»e-k} drugi fante se e hotei naučiti šofirat-Vozil je še skoro nov kamion po cesti. Ko je zagledal naš avto. se je ustrašil in f!;^>-č:l z voza. ki je nato brez voznik zrirvei cb skale na cest: n se razbil. K" so roio-va .-k odde'ki čez nar dni s pr silnim: ,no-bU zlranci pričeli zbirati »vojni plen« je b -la ogromna večina že neporabna ali že c -sto uničena. žaSastssa slika v KzSevju Pozno popoldne smo pripeli v Ko^ev.e Straža nas je ustavila a ko je zag!c.1ala naš tke bataljonskega kom ndanta. se e takoj zopet umaknila in nas pustila v mesto Pripravljen sem bil na žalostno sli.-;o saj sem bil par dn popre; ob baioljevsKem razsulu v Novem mestu. Tod pogled v Kočevju je bil še bolj žalosten. Na ulicah je bilo v:detl razmeroma malo 1 udi. Neka,-ter med nj mi ro b li pijani, da so se kar c potekal . Nekateri so bili veseli ali ^o *e vsaj del li vesele, večina pa je bila žalostna in tiha. Ustav U smo se prrd šolsk'm pcslop;em, kjer so nalagali municijo na kam'one. Ne- kega tole v j a. Id ;e pri tem pomagal, sem vprašal, kaj to pomen'. Odvrnil mi je, oa je municija namenjena za »gorenjsko **ri gade«, ki bo napaila postojanko vaških str ž na Turjaku. Ko smo se ustavili pred šolo so vsi izstop li in nekam odšli, jaz .n šofer pa sva morala še preskrbet bencin za nadalnjo vožnjo. Morala sva najprej na 3 komando mest «. Tu nama je dal ne?ci dolgi, suh človek, menda sam »kom ndant mesta« nakazrLc- za bencin. Z njo sva Sla potem do barak pri b všem Sokolskom domu. Sprejel naju je ?dežurni«. k: je bil 2e vidno p jan. N točil nama je še enkrat koliko bencina, koi kor nama ga je bilo nakazanega, pri tem pa je vezno ponavl al, da je treba nak znice za vsako kapljico n da brez nje ne da nič. Prav takrat je bil v SokoLskem domu ^miting«. Sil li so tudi naju. naj greva nanj, a ker š^fer kot star partjec ai Sel. sem se z njim vred tudi jaz izmuznil. Prav nič radoveden n sem bil, saj sem bil »mitinga c sit ie iz Novega mesta- poleg tega pa sem bil tudi res pešteno utrujen. Ub?žnlk:v ni »'kjer Drugo jutro je komandant ukazal, da nadaljujemo :sk nje ubežnikov v smer proti Knežji Lipi. veniar tud. ta dan 8*-:->:no naleteli nikjer na badrl evce, med ka-♦ ^r mj naj bi se ubežn ki skrivali. Le med L: vol dom n Knežjo Lipo je v nekem gazdu ob studencu taborilo kakih 500 ltalijsn-skih vojakov. Vračal: so se iz Ogu!:na v Italjo. Komunisti so Jih poslali po dal:š poti čez DMensko namesto po veliko krao-ši na Delnice in Sušak. Bili so popola>ma razorožen: in !zropan\ Pravi izdani izia-j-V.ei! Koman lant in komisar sta hod !a nekaj č sa med njimi sem in tja, a Se J -ma men nihče n;. zdel sumljiv, da bi b 1 ubežnik. Vrni!! smo se v Kočevje kjer smo spet prenočili, naslednji dan pa smo se odpe: a-1 nazaj v Nove mesto. 2e pri tem prvem oprav iiu kot prisilan mobilizirauec sem d'-b 1 porazne vtise o organ.z cijski >spo-sobnesei« tolovajskega vodstva. V naslednjih tedn h, kar sem jih še prebil med tolovaji, dokler n sem bil rešen, sem doživel še hujše d: kaze že v zločinsko brez-vestno=t prehajajoče nesposobnosti, brez-glavosti in zanikrnost:. Ce bi te teple *amo komuniste, bi b "la to le zaslužena kazen, tcda pahnile so brez smisla v pogubo tuci t seče nesrečnežev. ki so bili enako kakor jaz pr:ti svoji volji s silo od vlečeni v tolova sito službo. i': Al 4f9 9 Prinesli smo Že dva odlomka iz doinpneMlMniL knjige vlrdani socializem«. Pisec knljge, nemški gozdarski strckovnjnk Kari Albrecht je bil že eno leto v sovjetski državni službi, ko se je leta 19-5 sestal v .Moskvi peti komunistični me.lnarodni kongres. Prid: !je:i je bil na kongresu nemški komunistični defegaciji in se je udeleževal vsega kongresnega dela. Bil je takrat Se vnet komunist, vendar so se v njem zaceli pojavljati že prvi dvomi v »odrešilnost« komunizma, kakor se mu je kazal v bcljševiški praksi. Čeprav je bil kongres »svetoven« in so bili vsi narodi svečano proglašeni za enakopravne, so imeli odločilno besedo na njeni i?ključno zaupniki boljševiške vlado. Obveljalo jo samo to, kar so oni predlagali, čeravno so seveda znali večkrat ustvariti videz, kakor da prihaja Iniciativa od te ali one inozemske delegacije. Na osnovi svojih takratnih in kasnejših opazovanj odkriva AJbrecktt v svoji knjijri zanimiva ozadja raznih sklepov na kongresih kominterne. Med drugim pripoveduje: ljedclskh pridelkov. zl"sti žita da bi se tako cJajšala osvojitev teh trgov za sov jetsko ž to. Vodstvr komunistične stranke SSSR. iz Čegar članov je istočasno sestavljena sov-* tal - vlada, je dejansko zasledovalo posebne namene, ko je prired lo ta kongres n še druge si.čne mednarodne sestanke. Prijatelji v vodstvu stranke so mi pezneje odkrito pojasnili pravo ozadje teh kongre sov. Gospodarstvo Sovjetske unije ;e bilo hudo na tleh. Organ zacija prodaje kmetijskih pridelkov, k so jih izželi iz kmetov, na inozemskem trgu se prsv tako ni hotela posrečiti, kakor ne predaje lesa. oaite ter drugih surovin, polfabrikatov in izdelkov Zunanji svet takrat o kaki trgov ni s Sovjetsko unijo ni hotel mnogo slišati. Te-r u je bilo trebs odpomeči, kajti boljševiki 32 za nakup strojev za svojo novo industrijo nujno :n za vsako ceno morali dobiti inoze iske devize. Da bi se izvrtala Suknja v te' bojketni fronti, so morali izkor.stiti lahkoverne pristaše tuj h komun stičnih s.rank. Na teh kongresih so jih hujskali. naj z revolucionarnimi dejanji v sveji domovini nastopijo proti »kap talistom« in njihovim vladam. Cilj. ki so ga pri tem z"sledovali, je bil ta, da bi se gospodarstvo teh držav s stavkami, upor , čezmer nimi mezdnimi zahtevami in podobnim oslabilo in po mežnosti ohromilo. Naročene stavke za reševanje sovjetskih financ Pri tem so postopal' po podrobno izdelanih načrtih. Delegate posameznih držav so razdelili v posamezne strokovne skupine n. pr. za obdelavo kovin, poljedelstvo, lesna industrija, industr ja nafte, rudarstvo V* V teh sekcijah so uprizarjali sovjetski govornik] nebrzdano hujsk3gko propagando in naposled je bilo »soglasno« sklenje no. i a bodo delegati \t te ali one države takoj po povratku v domovino brez oklevanja Izvršili določeno jim nalogo. Nobeden izmed inozemskih delegatov ni slutil, kako bo bile le hude gosoodarske skrbi boljšev škega režima v Sovjetski uniji vzrok, da je vodstvo kominteme s pomočjo poslušne komunistične stranke v dotični državi zasnovalo stavke v gozdnem gospodarstvu Finske, Švedske. Kanade, Poljske in drugih konkurenčnih držav v pogledu izvoza lesa. S temi stavkami naj b se zaustavilo delo v tamošnjih gozdovih in les ni", industrijah in tako onemogočil izvoz. C'ij teh akcij je bil izzvati pomanjkanje lesa v državah, k' so navezane na uvoz lesa. k?.kor so n. pr. Anglija, Francija. Amerka, Nizozemska itd. Zaradi pomanjkanja uvoza lesa iz drugih držav naj bi se premagal odpor uvoznikov prof uvažanju ^vjetskesra lesa ln naj b- se trg prizadete d-*- - odprl uvozu iz Sovjetske unije. Nobeden izmed delegatov tudi n! vedel, da sc st --kr farmarjev v Amerlt', upori črncev na p'ant?zah. stavka koscev ln poljedelskih delavcev na Poljskem, v Rumuniij ki eo bile sprožene od sfanatiziramh agentov kominteme. Imele edhV cHj, Izzvati na svetovnem trgu pomanjkanje po- ev?3£s2uh delavcev Prav tako tudi stavke in sabotaže, ce-sm selne mezdne zahteve v rudarstvu, v lesni, Drpirni in raznih drugih industrijah, ki jih je odred lo vedstvo kominteme, absolutno niso b le v interesu delavstva v teh gospodarskih panogah. To hujskanje je z-viral?- vselej iz zelo prozaične želje sovjetskih vlastodržcev v Uremiju, da bi se ustvaril? ugodna konjunktura za boljšev*-ški izvoz. Ne da bi se zavedali teh špekv. lativnih ciljev, so tisoči in desett sči inozemskih delavcev vodli domnevno gosp*.»-darsko eksistenčno borbo preti podjetn kom in prišli v hude konfTkte z vladami svo f*i držav. Nastale so milijonske izgube n-zpadu mezd za delavce same. ofrrcmne ne--mravljive škode za gospodarstvo nj hove dom "vine. Dosežen pa je bil cilj sovjetskih voditeljev: ce^ industrije so bile za d"ljso do*-*' izpodrinjene s svetovnih trgov kot »nezane",lyv doba-'-itelii«. poslednji »žalu-joč: ostali« pa so bili vselej delavci dotič nlh držav. Demagoški strankarski bogovi Sovjetske unije so bi! skrajno zadovoljni da jim je uspelo na kongresih kominteme in strokovnih oreran:zac j napraviti iz inozemsk.b đelavsk'h korinnistOv zveste, slepo se pokoravajoče kužke. ki so bolje, kakor vsako ^rugo sredstvo ter brez velikih stroškov p^„or OSrfi ^ p-bodii Sovietov na mednarodna tržišča. S to taktiko se je Moskvi posrećio vsiliti svoje pogoje mnog m državam, ki trpe na prmanjkaniu surovin. Z čiem?go5ko pretkanestjo ie potem podpirala kominterna stavkovne fonde po vsem svetu s skromnimi ulemki velikanskih izkupičkov, ki jih je na ta način pospravila Mcskva. . . Naivni ar rasfaj^tski O vsem tem večina inozemsk h delegatov na kongresih kominteme ni imela pojma. Prebrisani, skrbno izbrani, po večini jez-kovno naobraženi. torej agitacijsko zelo u:~~-abni delegati sovjetske komunistične stranke, so imeli nalog, naj se drže previdno v ozadju. Po večini žadovsk" sovjet skl voditelji posameznih strokovnih sekci; so imeli s spretnm vodstvom razprav napeljati inozemske delegate na to, da sc sam predlagali čim bolj divje predlogr glede botažf1 nroti industriji lastne dr zave. proti lastnemu r. rednemu gospodar stvu ne da bi bili delegati pr tem opazi1 dn so zgolj bedne marionete Kremi ja. Jaz sam takrat pravtako se nisem imei nobenega pojma o tem sramotnem izkoriščanju inozemskih komunistov, ki si — razen nekaterih, ki so se bili že na mile«t Ja nemilost zapisali boljše viškim mogotcem — niso mogli nit: predstavljati, da so po vseh umetnostih marksistične demagogije in ra- f-niranesti marksistično-ž dovske dialektike le slepo orožje sovjetske politike. Sam sem bil enakega mnenja, k-ker vsi drugi. Vs« smo bili trdno prepr čani. da v^e to, kar se nam je povedalo in kar smo vide';, odgovarja resn čn:m dejstvom in da so vsi sklepi usmerjeni le v dobro in ra boljšo bodočnost delovnega ljudstva vsega sveta n še posebej naših držav. Potetnfe'nive vasi za inozemce Prav tako spretno, kakor zased-njo kongresov in posvetovanja sekcij so bile organizirane tudi druge of čelne prireditve za inozemske delavske delegate, k naj bi loke zale »veliki uspehe sccialistICne uredi*-ve« Sovjetske unije. Delegate so v malh skupinah vodili po celi vrsti prdjet j. visokih, fi 1 in znanstvenih zavodov, ki so bili posebej prirejeni za razkazovanje nozem-skim gestom. V posebnih, za iiiozemske obiske dolečenh vzornih podjetjih, kakor n. pr. v -zavedu za deloc, so delegatom tudi res pokazali najmodernejše ureditve za zaščito delavcev pred obiatn ml nezgodam] s trditvjo. da so vsi obrati v Sovjetski uniji opremljeni s takimi v- mostnim* napravami. Seveda so pri tem zamolčali, da so bile te naprave šele pravkar uvožene iz Nemčije ali Amerike z edinim name-rom. bhifirat' z njimi inozemske obiskovalce. Nameščene so bile le v obratili, določenih za obisk inozemcev, :'n že v teh mnogokrat samo tako t'olgo, dokler *u;ia odposlanstva niso zapustila Sovjetske unije. Tuje delegate so peljali tudi v nekatere novozgrajene delavske stanovanjske h;še. v katerih pa so stan rvali privilegirani ftgf»frt!l GPTT a svojimi družinami, ki so ob prihodu cbskovalcev nastopali kot delavci, inženjeri! ali tehniki, da bi pokazali, k^ko vclikcpcte'mo skrbi Sovjetska unija za de-1 vska stanovanja. Vodili so jih v otroške vrtce, v katerih so bili oskrbovani otroci višjih strankinih, državnih in strokovnih funkcionarjev za časa peklicne ods:t_nosti staršev v varstvu zaščitnih sester in zdravnikov. Seveda so tudi te otroke predstavljali nr.ivmm obiskovalcem kot delavske otroke. Delegat-, se bili nastanjen; v najbolji h m:skovsk:h hotelih, tcda str go lečtno od domačega prebivalstva. Hrano so dobivali v kremc'jski jedilnic:, kjer so se v va >k-danjCJB življenju hranili samo ljudski ko-m:sa'ji, njihovi namestniki, ter malo ^t,4 v lo vojakov ln ur'dnikov na na }v ■; h p: loža jih. Tudi tu je bila zunanja rpi ?ma, ki so jo nudili in o:-carskim delegatom naravnost fantastična, hrana pa taka, da pretežna večina dcVgatov gotovo 3e m-kdar v življer.'u r.i -Tr.eia prilike, u.k*jati se tako izrednim ui tkom. Eadovoljs^vo tako sijajno regeščemh r..: eiin-v je bilo tako veliko, da nihče od njih ni resn > po-Skušal d orma ti. Kako ^I-»-fic in kukano hrano imajo domači sot'jetsk. delave: . Jaz sam sem bil v dobi petega kongresa kcminteriie že približno leto d:ii v Sovjetski uniji. Zato nisem bi ve5 talto docela naiven, kakor pretežni del povabljenih de-la\-skih delegatov iz drugih drŽav, 8e takrat sem nekatere nemške tovariše orozo-lil na to. da ni vse zlato, kar se v Sovjetski uniji dozdevno sveti. Todi navdušeni ljudje v deželi svojih s"nj neradi t'.cživ-ijajo razčaianja. Tu i i |az sem š*.- z v,so energijo zapiral porajajoče se dvome in kritične pomisleke. Samcm-i sebi sem očital malodušnost. Saj v kratk h leLih po končani državljanski vojni še ni bilo mogoče doseči in uresnčiti vsea ciljev svetovnega preletariata, sem dop«>vedovai sam sebi. MioiogO bridkosti in razočaranj bi si ti prihranil, če si ne bi takrat v prvih letih svojega bivanja v ^domovini delovnega ljudstva« tako z vso silo pruad v-il v'ratl samega sebe. Prve pođuiornk® O padmam:cali je razmišljal že Leonardo da Vinci — Prvi napad s podmornica je bil L 1775 v newyorški luk} Kin moderne« U-Boo t — Sodobna moderna podmornica Zgodovina rx)d*mornice je 2e precej dolga, vendar je bila prva pedmornica, sp<~-s:-bna za p?ovbo in vojskovanje er zan*1? Ijiva, narejena še.i» pred 5*» \zV leta io-JS. O podvodnih č «inih e razmišljal že un.-verzalni genij Leonardo da Vinci. Rsal je načrte za podmornice. Se\tda je vprašanje, ali bi bilo mog "če njegove načrte uresničiti. Podmoirko je bilo mogoče sestaviti, ko se je tehnika primemo razvila. Poskuse s podmornicami so pa delali vendar že v 18. stoletju, že pred fiancosko revolucijo. V Ameriki se je izkazal s svojim modelom p:°uer je ponudil 1.1S50 svoj medel pcdrnorn:ce vla-d Sch'esv/ig-Holsteina. Vlada je sicer sprejela njegovo ponudbo, a izumitelj je Imel smole-. Po nekaj uspešnih poskusih se je njegova podmornica potopila v kiclski lu-ki. Vlada ni hotela več financirat Baucr-jevega načrta. Kljub temu izumitelj ni obupal. Odšel je v Rusijo in skušal zbuditi tam razumevanje za svoj izum. Vendar njegova podmornica n: bila še tako popolna, da bi se megli za njo navdušiti. Največja napaka Fultontve in Bauerjeve podmornice je bila, da še ni bilo primernega pogona. Podmornica je lahko plavala le, če so jo poganjali z nogam*. Barerjevo podmornico so pozneje dvignili iz vode v kielskj luki in se jo shranili v berlinskem mornarskem muzeju. Streljanje brez smodnika Nova japonska iznajdba Trdovratno se ponavlja vest, da se je Japoncem posrečilo konstruirati strelno orožje, ki prav nič ne zaostaja za orožjem običajna streliva. O podrobnostih konstrukcije je znano le to, da daje inic al no 3ilo za izmetavanje projektUov bencinski motor. Ideja mehaničnega strelnega orožja ai nova. SBe pred 15 leti so nekje konstruirali mehan čni top, ki je streljal g po močjo aredobežne sile. Krogle so se polagale na prav naglo se vrtečo ploščo in so do ne'-.aj obračaj"h odletavale z velikanske br-:n<-' skozi luknjo na cbedu. S tem mehaničnim načinom se je posrečilo na 50 korakov prestreliti 2 cm debelo oklopno ploščo. Velika prednost mehaničnega strelnega orožja je v tem, da deluje nevidno in neslišno ter da si posamezni streli lahko slede v skoraj poljubno kratkih presledkih. KONJSKE SILE Odjemalec v mesariji: Vi gotovo izdelujete klobase in salame s stroji na pogon, kalne? Mesar: Zakaj tc misVte? Odjemalec* No. ker imajo vaše klobase duh po — konjskih silah ... »St O VPV5T1 MARO D«f ponekapitana«, ki vladata eno leto, vsak šest mesecev. Menjanje kapitanov spremljajo vselej velike tradicionalne slovesnosti. Vlada ima dva tajnika, enega za notranje zadeve in finance, drugega za zunanje posle. Zanimivo je, da ima Italija tu svojega konzula, a San Marino ima v Rimu generalnega konzula, odpravnika poslov v raznih evropskih in ameriških državah, v Vatikanu pa celo kar ambasadorja. Kujejo tudi lasten denar, a papirnati je italijanski. Od tu še brž skok na pošto, da razveselim sinka s kako novo serijo, nato pa še okrepčat si dušo in telo v staroznano >gTOtto«, gostilno, posrečeno urejeno v naravni votlini. Tu pozabi Peter na vse diplomate, na pljučnico in angino, na vojsko, na sebe, sploh na vse, samo smehlja se, objema zajetno steklenico znamenitega se-ravallskega muškata in me neprestano vprašuje, če ima res pred seboj na mizi krožnik tako lepo belo in rdeče progastega pršuta in belega kruha in ali ni vse to le kaka fata morgana. Kar ločiti se ne more od teh dobrot in še za popotnjo si vzame s seboj, ko ga vlečem na vlak, kamor prideva prav v zadnjem trenutku. Vlak je že zopet poln, ko se spuščamo navzdol po strmini in se poslavljamo od te idilične državice, ki je kljub svoji majhnosti in morda prav zaradi nje prebHa vse viharje časov in se še danes ponaša z na- SG-letnici smrti Ivana šubica Spominu organizatorja našega obrtnega Šolstva Pred dvajsetimi leti, 12. marca 1924. je umrl ravnatelj Ivan bubic. organizator nagega obrtnega šolstva. Ivan Šubic je izšel :z znamenitega rodu r»-ljanskih Sub'cev. Rodi! se je 12. oktobra 1856 kot sin podobarja in sl'karja Janeza Subica ter je bil bratranec slikarjev Janeza in Jurija Subica. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, nakar se je posveti stud:ju filozofije na Dunaju, jn sicer naravoslovnim vedam. Ko je diplomiral, je nastopil službo v Mahrovi trgovski šoli v Liubljan:. Pozneje je postal profesor na Ijub'janski realki, od koder je prestopil na gimnazijo. L. 1888 je bila v Liubljan j ustanovljena državna strokovna šota za obdelovanje lesa. Su-bic je postal vedja tega zavoda, ki je bil začetek na.;-e«a. zdaj tako dobro razvitega obrt-_ zi i nega šolstva Pod Šubičevim vodstvom se je in više, sila drzno se vije in previja in Pro- j za obdelavo lesa lepo razvila Prizadeval dira skozi zemeljsko naročje, dokler po sil- 51 JC z dru2'mi javnmn delavci, ptedvs-m z 1 nem ovinku utrujeno ne obstane le malo pod vrhom. >>Tako, pa smo v tej nenevtralni nevtralnosti.« okrene Peter svetovno diplomacijo, Hribarjem, da bi L j ubijana dubila obrtno šolo, ki je bila potem res tudi ustanovljena L i911 Zgodovina našega chrtnega 90tst\a ie najtesneje zvezana z imenom Ivana >nb"ca. ko stopava po lepi aleji in nato po strmih j Smemo celo trditi, da bi se naše obrti-, šolstvo 1 nc rnzviio tako lepo v sorazmerno kratki dobi j :n «^ bi ne bilo niti >e zdaj ta*-;o * izv i*a. če b: ne meli Subica Šubičeve zasluge obrtno ulicah navltreber. Povsod kipi življenje. Na levi grade nov silos, malo v.še izgleda, da pripravljajo park. Mesto je staro, vendar se povsod dvigajo krasne nove vile z bazeni in celo tenišči. še iz srednjega veka ga obdaja močno obzidje s tremi vrati, prav na grebenu, prerino se strmina pre-vrže v prepad, pa ga varuje še troje utrdb. Namenila sva se na drugo izmed teh, ker leži najviše. Čuvaj nama kaže pot navzgor po kamenitih stopn:cah, mostičih in mostovžih, kjer so razpostavljeni topovi in mežnarji: plen iz svetovne vojne. Na vrhnji ploščadi obstaneva kot očarana, kajti Monte Titano, na katerem leži mesto, se strmo dviga v višino 749 m v oddaljenosti komaj 17 km od morja in pogled nama plava od obzorja do obzorja. Pod nama leži razprostrta vsa krasna obal, vse tam od Ancone, preko Pesara in svetovnih letovišč Riccione in Rimini, tja proti Ravenni. Kako je krasno to modro morje, posejano Z jadrnicami z belimi in rumenimi jadri, obrobljeno s svetlo črto zlatega peska! Kaj more biti res, da je ona temna črta tam v daljavi že obala Dalmacije ? In kako prijazni so ti grički tu pod nami, prav kakor bi jih od doma prinesla s seboj. Zadaj za nama se pa že dvigajo temne oblike slikovitega Apenina. posejanega z gozdiči (machiami), razklanega po hudournikih, pokritega s kepicami slikovitih oblačkov. Kar gledala in gledala bi in pozabila na vse drugo, a mudi se in Petru tudi mrzel veter, ki brije tod okoli, ni kaj po duši. Od stare ženičice si kupi rastlinico, ki da ozdravi vse bolezni tega sveta, saj revež tarna, da bo od tega vetra dobil še pljučnico, prav gotovo pa angino. Mimo prve trdnjave, ki jo trenotno popravljajo in ki je nekoč služila za jetnišnico ("neki deček mi je dejal, da je včasih, če ni bilo jetnikov, kdo sedel »kar tako«, ker je to bolj >vieklo-r turiste, na je menda hotel naviha-nec le mene malo »povleci«, ker sem pač turist), hitiva v glavno izmed tnkajšrjih petero cerkva, posvečeno sv. Marinu, ustanovitelja republike. Legenda pravi, da je šolstvo f o splošno priznane. Ivan 5ubic se je živo zanimal tudi za cbrtno-nadaljevalno šolstvo, kar sprevichmo že iz tega, da je leta 1903 kot nadzornik obrtno na-datjevalnjh :ol predlagal šolskemu odboru uvedbo dnevnega pouka za vajence Dotlej so-namreč vajenci obiskovali obrtno nadaljevalne šole odnosno tečaje ie zvečer po delu in ob Inedeljah. Izkazalo se je, da 6o bili preutrujeni za pouk in zaradi tega šola tudi ni imela primernega uspeha. Pomisliti moramo, da je tedaj marsikje trajalo delo v obrtnh dc'avnicah po 11 in še več ur. Šubičev predlog bi morala odo-; briti deželna vlada, preden bi ga šolski odbor I lahko sprejel. Vlada ga pa ni odobrila zarad' . pritožbe neke obrtniške zadruge Toda Šubic i je vztrajal pri svojih prizadevanjih in posre-• čilo se mu je. da je bil uveden dnevni pouk I na obrtnc-nadaljevalni sofi \ Postojni Ta šov i la je uvedla prva v državi dnevni pouk za { vajence med de!ovn:m časom. V Ljub-jani je j bil dnevni pouk za vajence po Šub cevem j predlogu uveden šele jeseni 1. 1909. a še tedaj ; je bilo treba premagati velike težave, da je ; bila končno uresničena lepa zamisel To je pa } samo en primer, s kasno ljubeznijo se 'C Ivan . Šubic za\zema! za naše obrtno šolstvo Ivan Šubic je b:l strokovnjak v najboljšem t pomenu besede, kar je dekazal tud: s svojimi j strokovnimi spisi, predvsem s knjigo o elektriki in z razpravo o ljubi lanskem vodovodu (»GcTenjska kotlina in Ijub^jansk: vodovod«, Letopis Slovenske matice). L. 1931 je bil na tehniški srednji šoli v Ljubljani lepo nočaščen spomin Ivana Subica. Ob priliki velike jubileine razstave na soli k> odkrili v veži šolskega poslopja bronasto plaketo v spomin ustanovitelju in prvemu ravnatelju šole. Zato je prav. da se zaslužnega moža spomnimo tudi ob dvajsetletnici njegove smrti-ko tudi mnogo laže presodimo njegovo de!o po gadovih ne lc v šolstvu samem, temveč tudi no napredku naše obrt; ;n industrije Razmerje msi gospodinjo in pcnsc&ilco Razmerje med gospodinjo in pomočnico je še vedno kočij va zadeva. Položaj dekleta, ki v svojem poklicu v eni in isti družini mogoče že delj časa vestno izvršuje svoje dolžnosti, a jo gosnodinja Kljub temu smatra v hiši le za nekako potrebno zlo, ni posebno zavidanja vreden. Zastarel in napačen je nazor še mars'katere današnje gospodinje, ki se zna s sicer občudovanja vredno rutino obnašati proti svoji pomočnici hladno in odklonilno, v trdnem piepri-čanju, da le na ta način obvaruje svojo i avtoriteto. Na deželi, kjer niso stanov mj- j ske razmere tako utesnjene, kakor v mestu j in je delokrog služkinje bolj obširen in raznovrsten, je položaj obeh lažji. Ni izključeno, da je prav to dejstvo vzrok, da ostane na deželi posel navadno po več lit pri hiši, se popolnoma uživi in udomači v hišne razmere in da je tudi gospodinji laže ohraniti potrebno avtoriteto. V mestu v tesnih stanovanjih, kjer sta si gospodinja in pomočnica od jutra do večera cako rekoč druga drugi na poti, je razmerje med njima skoro vedno napeto. Pomočnica si oddahne, čim odide gospodinja iz hiše, a ob nedeljah popoldne, ko ima pomočnica prosto, si gospodinja n5č manj ne oddahne, da je končno vsaj eno popoldne sama s svojimi v svojem domu. se lahko prosto giblje in pogovarja s svojimi, ne da bi imela občutek, da tuj človek na vsako nje- no kretnjo in besedo pazi in prisluškuje. E>a, ta občutek obstoja! Vsaka družina ima svoje zadeve, katerih ne obravnava rada vpričo tujega človeka. Prav tako jih ima tudi služkinja, ki jih navadno zna bolje prikrivat! pred gospodinjo, kakor gospodinja svoje pred njo. Današnji gospodinji je pač ideal »ki senca* iz pretekle dobe. Tedaj je bilo mnogo deklet, ki so nastopile službo v kaki družini s 15. do 16. leti, izuć'le in izobrazile so se tam in ostale tam do eventuelne možitve ali do smrti. Marsikdaj je domača hčerka, ko se je cmožila, dobila nekako z balo vred tudi zvesto pomočnico s sabo v novo gospodinjstvo, pomočnico, ki jo je še ket deteta negovala in pestovala. Take pomočnice, ki so nastopile v zgodnji mladosti službo v kaki rodbini, so prišla, kakor še današnja dekleta, popolnoma nevešča in neuka za svoje delo, ki jih je čakalo v gosposk' hiši. Toda prišla so z izrazito željo naučiti se čimprej, bile so prežete s čutom dolžnosti, poštenosti, vestnosti in spoštovanja do svoje delodajalke m njene družine. Počasi so se naučile in izobrazile in čestokrat prekosile v marsikaterem gospod miskem delu svojo gooodinjo. Takim služkinjam ni bilo treba prikrivati družinskih razmer in težav, čutile so se člana družine, toda kljub temu so ostale diskret- ne; v spoštljivi distanci, čeprav srčno vdane in zveste. Dandanes je to vse drugače. Ze ob nastopu v službo si stojita dva drug proti drugemu nezaupna individuja nasproti: Gospodinja in pomočnica, Pred vsem velja to za mesto. Večina današnjih deklet pride v mesto manj iz veselja do gosposkega dela, kakor iz pričakovanja, da bo mnogo zasluzila, se po mestno oblačila in nosila, se izognila težkemu kmečkemu delu na polju in pri živini. To pričakovanje je pri večini deklet izrazitejše, kakor pa potrebne sposobnosti in vrline, ki jih pričakuje mestna gospodinja od svoje pomočnice. Komaj je dekle z dežele par tednov v gosposki službi v mestu, komaj jo je naučila gospodinja ravnati z omelom. že ji uhaja misel od dela. da si bo dala ostrici lase, če ni prišla že ostrižena v službo. kakšen si bo kupila klobuk, s kom pojde v nedeljo na sprehod in kakšna bo kaj na-daljna zabava. Služba, delo. dolžnost je postranska zadeva, ki malokaterega dekleta 1 resno okupira. Tako se prične preseljevanje iz službe v , službo, od gospodinje do gospodinje. Po osem do deset služb na leto, kajti gospodinjska pomočnica je danes edina, ki si po mili volji prebira gospodinje in neomejeno zapušča službe, kakor hitro ji kaj ne >pašc<£. In gospodinja ? Čeprav se tudi današnja gospodinja zaradi družabnih razmer v marsičem razlikuje od nekdanje gospodinje, je v marsičem mnogo bolj popustiiiva proti svoji pomočnici, vendar se med obema razmerje č'm dalje bolj poostruje. v nepriliko prvi in škodo drugi. —f. Zakaj nimajo letala skupnih padal? Normalna padala za spuščanje posameznikov so zdaj že tako dovršen reševalni pripomoček, da v odločilnem trenutku le redko kdaj katero odpove. Laiku se le čudno zdi, zakaj se ne delajo tudi padala, ki bi v primeru nesreče lahko varno ponesla na tla celo letalo s posadko vred. 2ele si nekakšnega univerzalnega zračnega reševalnega čolna, kakršne imajo ladje. Vzrok, da zračni promet še ne pozna takega reševalnega pripomočka, so zgolj veliki stroški. Orjaško padalo, ki bi moglo zadrževati padanje celega letala, bi namreč skoraj prav toliko veljalo, kakor samo letalo. Izdatki za tako veliko padalo pa bi bili nesmiseln1, ker njega sigurnost ne bi mogla biti večja, nogo je sigurnost malih padal za posameznika. Obkcrej se prehude ptice Ah ste se kdaj vprašali, obkorej se budijo »kavalirčki« prirode in pomladi ? Du-reau de la Malle je sklenil opazovati od blizu ljubke krilatce. Zato je hodil spat ob sedmih in je vstajal o polnoči. In kaj ;e dognal? Zelenček za ž gol i ob pol dveh z njim vred ali pa vsaj do dveh zjutraj se oglasi ščinkavec. Med 2. n 3. uro asažvrgo-lita kalin in penica. Potlej pridejo na vrsto prepelica, brinovka, taščica. Ob štirih ubere kos svoj najlepši napev. k mu filavćek primakne nekaj srčkanih not. Vi bec in sinica počakata, da udari pet iia vaakem zvoniku, nakar stresata perje in sadcebe* tata veselo popevko. Kad^r je že povsem jasno ter mravlje odhajajo na svoje ju i r no romanje, jame škrjanec drol>oleti. Novcsti na domačem knjižnem trgu Oglarjev sin Tomažič Jože: »Oglarjev sin«. Pripovedka. Samozaložba. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Slike narisal Jože Beranek. Nov dragocen donesek na področju naše m!ad:nske književnosti. Jože Tomsžič nam odpira z »Oglarjcvim sinoma svoj očarljiv svet pohorskih gozdov in romantične podravske prirode. Mladina bo z napetim pričakovanjem sledila težkim preizkušnjam oglarjevega sna od večletnega sožitja z materjo jn medvedom v medvedji j a iti i pa do dramatičnega, uspešnega rc?o-vanja mlade kraljične. Z užitkom bo brala o izredni naklonjenost usode, k; je je ob koncu deležen hrabr oglarjev sin, kc ga povzdigne kralj do kraljevskega sijaja pole« sebe. Jože Tomažič pripoveduje lahkotno, prijetno, toplo Njegov pripovedni jezik je klen in sočen, slog preprost zelo rad uporablja nekatere regionalna svoiske, zanimive izraze iz pohorskega narečja. Obenem uvodoma hvalevredno f^z^anja mlade bralce s posebnostmi oglarskega dela :n življenja. Ilustrator Jože Beranek zelo smisel no. učinkovito pcm«zoruje Tomažičevo pripovedovanje Njegovi zasnutki se ntr izgubljajo ali zabrisujejo v stran ki. nebistveni pozornosti, temveč težijo k smotrnemu poudarku zapleta in raznleta živahno pihane prpovedke. Kakor »Drvarka Marja«. »Dravska roža«, »Pohorske pravljice« in druga že jz^šla Tomažičeva dela tako bo prav gotovo tudi njegov- »Ogljarjev sin« pritegnil braleevo pozornost ter zanimanje in poglobil ljubezen do lepe mladinske knjige S svojim dosedanjim mr.rlj:vim pisateljskim delom zasluži Jože Tomažič upo"te\anje vsega mladega, pa tudi nemlade^a čitajočega cb-č nstva. Nevssrna cinha Med raznoteri mrčes, ki je posebno zoprn, spada zlasti ljudožrska muha iz Gvajane. »Lucilia hominivorax« se loti celo človeka in ga utegne spraviti pod rušo. Žuželka je na zunaj prav čedna in živo popisana. Dolga je 9 mm. glava ji je debela, zlatorumena in puhasta. Oprsje se sveti v višnjevih in purpurnih odsevih kakor trebuh, krila so prosojna in malo zadimljena. Ožilje je črno kakor tudi noge. Pripeti se. da pride živalca v usta ali v nosnice ljudem, katerim čistota ni glavna skrb. Tam zleze ja.ičeca m ko se ta spremenijo v ličinke nastanejo v žrtvi motnje ki utegnejo povzročiti smrt. Zdravljenje ima redkokdaj uspeh. Ogrci so nepro-sojno beli, 14 do 15 mm dolgi in razdeljeni na 11 odsekov. V ustih imajo prav ostre rožene čeljusti. Bivajo v notranjosti nosne dupline in čelnih votlin ter grizejo, sekajo, drobijo Včasih se prerijejo do zrkla ter okužijo treni In ice. V usta pridejo, oglodajo in obžro dlesne kakor tudi vhod v grlo. tako da pretvorijo te dele v gnilo gmoto, smrdljivo kaše. »Lucilia« ni le človeška zajedalka, kajti spravi se nadenj b#Ij izjemoma, kakor napada sploh vsako živo bitje, ki stalno živ: v ne-nr.gi. V. M. Vojne mornarice svetovnih sil. ki stra/;jo po neskončnih oceanih, ne bodo zaradi te^a niti najmanj prikrajšane. Njihove oklcpnice in druge enote bedo kljub temu nemoteno rezale zelene valove mokrih travnikov in ?-e bodo. če bo kazala notreba. neusmiljeno .spopadale med seboj. Moja oklopnica pa se b:tk ne bo udeležila Svojo moč bo uveljavljala drugod, v varnejših in ožjih vodah. Moj prja'eli, ki se je bil pred kratkim poročil z lepo edinko boaate^a primorskega trgovca, me je povabil, naj ca čimrrcj ohiščem. Nisem se dal drugič povabiti. Zlasti zato ne, fcer je "el po svetu glas. da se njegova brhka žena z njim dolgočasi. Sedela sva pied boljšo kavarno na merski obali, obrnjena proti morju. Bil sem ves zamaknjen v čudovito sliko, ki se je nudila mojim očem. vajenim enoličnih gričev tn nezdrave, lene megle. Zaliv je bil posejan z ljub- fc kimi jadrnicami jn sonce se je zardelo pripravljalo, da utone v njegovem mokrem objemu. »Čez nekaj minut.« je povzel moi priiatelj n pogledal na uro »boš lahko vde' na;o okiOp-nico*. So'utno sem ga pogledal Odkar se je bil vpregel v srečni zakonski jarem, se je bil vidno spremenil. Bil je potlačen in bolj molčeč kakor pa svoje dni in cč; so mu zmeraj mrzlično begale po palmovem drevoredu Že sem bofei pripomn:ti ,da me njegova žena ne- primerno bolj zanima kakor pa nevem kak:Tia oklopnica. ko je začel — čas:h je bil pomorski častnik — z vso vnemo razkladati svojo teorijo »Da. povem ti. prava oklopnica. Seveda. č'o-vck. ki živ med hrib' in ni tako velUc. da bi pogledal čez. nc more razumet vprašanj iror-ja « Prižgal si je novo cigareto in spoznal sem. da mora človek će h^če sanv c'acfk(. me- red ro pelina -'n dru- dico pokusi ti. prej oorrt' gh grenkob. »Ve«, k-jkšne SO oklonnice? Po čem se raziskujejo od druoih vojnih iad j? Ne veš? Oklopnica ie n. pr. lahk^ manjša od kr-žarke. ima pa debelejše oVene. je bo'j široka mrv or. bolje oborožena -n zarad- tega seveda počasnejša. Nekitere ima in tako močne oklepe da jim niri s torredi ne more« do z vtga Z nt'-mi se ne more merit nobena l^dia ;n gorjč mu. kopar vzame na piko .. « Spet ie krado-ma posedal po obali »Naša,« je tiše nada'ie val. »je prava sodobna oklopnica silna in nepremaglj:va. Bolj široka je kakoT dolga :n svoji konstrukciji primerno težka Kadar plava mimo. jo vsi s strahom po-gleduje'o; valovi se lorr'jo pene Kljub svojemu obsegu oa se zmerai noiav- ne pričakovano Nehote sem nog'edal jy za livu. Obzorie je bilo še zmerai jasno Sonce se je bilo že dotaknilo v nieornnh žarkih sc lesketajoče gladine, a bele jadrnice so počas" drsele pror' r.r^^r^ćv Ničesar m bile videti, kar bi bilo stra^n-" oklcpn:c-" oodobno Moj prijatelj pa je nemoteno nadaljeval. »Nepričakovano se pojav- in skeraj zmeraj sovražno Takoj začne bruhat' svoi srd. in 6i-cer v najhujših oblikafa . .« Globoko k vzdib-n'l n obfnoHnrrl Jaz na sem nrepia>eno pogledal nc nekererh n3 no! nnrušeroh stavbah ki so s.c kopate v zlatu ^oslednj'h «r-nčnh žarkov. Že nrei sem bil opazil ru:ev:ne vendar jim n;sem posvečal posebne nozomrsb. ker sem bi! prepričan, da so nastale v davnh ča-s:h. Vroče mi je postajalo Žele' sem »j po-jasn:I. toda ni mi pusti! do besede. »Nemogoče jo je obvladati, premagati Zmeraj je zmagovita, zrrera! prva začne sovražnost in zmerai zadnja konča Niena mora veljati, ne glede na -kodo. kj jo i svojim na stopi povzroč Poizkusili smo s posredovanji, s prošnjami, z grožniami. a zaman Prav za prav je zmerai huj£e Moja žena je snrva po-kaza'a občudovanja vredno hladnokrvnost in zgledne mirnost, sča-oma pa so sta'no si sledeči napadi začelT vznemirjat tud njo V poslednjem času se je močn^ spremenila Bolj molčeča je. zamišljena, ž:včna in malokdaj doma. Rajši se umakne v okoPco. kjer -e vsaj nekaj ur izven dosega njenih napadov Pred kratkim o prilik- nenavadnega hudega napada, sva sklenMa da pobegneva v neznane Ra zumes5 Nekam kier nafu ne bi n^hče po^na in kjer bi tud1 mklvr. nikopar ne oozn3la Brez sledu, kar čez noč! Toda. kaj hoče?, zanio ie težje Kar Čez noč zamistifi lastno mater . Pa očeta ima tud' nikaj in hišo in opomine na efet^«^- dr? Zat,.. *tv^ estala Jaz pa čutim, da ne morem več. Da ne morem, ra- zume^? če bom še vztra;al na tej izgubljen postojanki, me bo v najkrajšem času konec ...« Zmeraj bolj vroče mi fe posta ialo. SepRV So bile z morja že potegnile prve hladne večerne sane. jn ^am ori sebi sem sk!en:l. da bom ponoč; neopaženo izginil iz tega kraja. »Nekega dne pa* je še tiše nadaljeval trpin, »bom izginil. Brez sledu Prav jo. da so na zemJj- še nekateri mirni otoki, brez -judo-žrcev in drugih škodljivcev. Pa tud ženske =o tam. brez ..« Krčevito me je prijel za komolec »Ze gre,« je šepnil. »Ze gre. O. blaženi mir, kako kratkotrajen s; bil.. Le kje ie .noja žena . .• Naglo bem se ozrl po zalivu, ki ga ie že objemal mrak. da bi zasledil silhueto strašne oklopnice. a ničesar podobnega nisem zapazil na morski gladin i On na se me ie drža! ka kor klop in strmel oo obali »ZapazMa naju ;e že gre sem. ..« Prestrašeno sem pogleda! v srcer njegovih 'zbuljenih oči m za^e-ia; orja ško ženo ki se nama je z veličastp'm kora-kom bt'žala Postalo m" ie nerazumljivo ?e "♦Tat sem pogleda! po morju -r pa *e.n:*če in z:dano je bilo tako. da je bilo v marsičem podobno modern'm mestom V Aleksandriji so b'la vel ka blagovna skladišča, med njimi tudi žitnee AIcksandH-ja jc posredovala trgovino med Arabijo in Indijo, med Vzhodom in Zahodom. Tam je b:lo tedaj središče trgovine tedanjega civTzirane ga sveta Rije je imela Aleksandrija tudi številna industrijska podjetja, ki so na b:la seveda v tehničnem pf^ledu precej različna od dandanašnjih tovarn. Hg:nt je bila že cd začetka civilizacije najpomembnejša kmetijska dežela, kjer **o prideloval! zlasti mnoge žita. Naravni pogoji za poljedelstvo sp bili zelo ugodni. Nil jc gnojil m namakal zemljo in pridelovaleem se ni bilo triba nikdar bati ujm. Eg'pt ne pozna toče in slane Prkielek žita je bil v glavnem odvisen od nilskih poplav. Včasih so nastopila »suha« leta. ko ie N'1 prcrmlo napojil in pognojil zemljo, -'cer pa je zemlja dajala vselej približno enake količ'nc pridelkov in ž^to jc bilo rud' vselej dobre kakovosti. V času Aleksandra Velikega ic prevladovala v Kgiptu centralistična gospodarska podtika Žito so z name-nem zadrževal? in kup'čili v Egiptu, da je bila dežela dobro preskrbljena z živežem za vsak primer ter neodvisna od uvoza. Egipčanski kmet f>e/ ie zavedal svojega po> mena. zanimive so pritožbe kmetov, ohranjene na OStanKlh papirusov Kmetje so se tedaj nrav tako pritoževali. kakor se pritožujejo dandanes v nekaterih deželah. Zahteval' so priznanje za svoja stremljenja in naj jih ne ovirajo pr njihovem delu. da bodo lahko plačevali davke Kmet je b'l samozavesten kot davkoplačevalec ter se je zavedal, da obstoj veega prebivalstva in države zavisi v glavnem od njegovega pridelka. Vojne bi ne bile mogoče, ker bi ne bilo mogoče vzdrževati vojaštva, če bi polja ne rodila dovolj žita Tudi trgovine bi ne bilo brez kmečkega dela. V tisth časih so kmetje še plačeval davek v naravi. V novejšem času so pri raziskovanju starih papirusov, ki so jih začel; izkopavati v večjih količjnah. ugotovili marsikaj zanimivega o gospodarskih razmerah y starem veku Egipčani kmetje so davek plačevali z žitom, kar je bilo pač najenostavneje, kajr*. Če bi plačevali z denariem. bi morali žito se prej prodati, :n sicer državi, ki je imela v rokah žitno trgovino. Država je kupce vala z ž: tom na debelo in ga izvažala iz Aleksandri je po morju. Marsikaj zanimivega zvemo o plačevanju davkov z žitom v Egiptu iz papirusov. Ko so žito poželi, so na spravili na srenjske skednje, ki jih je vzdrževala država. Mlatili fn premerih so žito in ga tečno vknjižili pod nadzorstvom uradnika za vsakega pridelovalca Pridelovale jc smel prevzet- žito in ga svobodno uporabljati šele, ko je plačal davek V vsaki vas: je bila državna žitnica pod po^cbmm nadzorstvom uradni;tva. Čim ie bilo žito omluče-BO in vknjlzeno. 90 ga shrandi v skupn žitnici. Z:tc vse vasi je bilo pomešano kar je b:lc mogoče, ker je v Egiptu v splošnem enak pridelek ter ni razlike glede na pc-amezna posestva, v Egipčanske žitnice so b"lc nck:-k?ne banke, ki so hran le namestu vrednostnih papirjev l to. Lastntfd bančnih računov so bili kmetje. Na račun žita so lahko plačevali svoje dolgove nrav ta- žito odvažali z ladjami, ki so bile vedno pripravljene za prevoz, v Aleksandri jc Tudi ladje so bile po več:n» državna last. vendar jc bilo tudi nekaj zasebni! 1 a stn ? ko v -pre vozn ;kov. Ž do je veljalo že v starem veku za najpomembneje živež. Če govorimo o zgodovini kruha, bi smel: reči. da so vse jed* iz žita v resnici kruh. Vedeti moramo, da se je človek hranil z ž:tcm. ko Se m poznal mletja. V začetku iz žita kakoi kruh. Kruh je baje nastal tako, da je človek po-pekel na ognjišču gosto žitno kašo. Čira je čiovek iznađe! testo, je iznašel tudi kruh Tudi prv kruh je bil še presen. V starem voku se niso poznali kvašenega kruha. Ni dognano, kdaj je človek začel uporabljati kvas. vendar domnevajo, da je kruh v pravem pomenu besede star že ekrog 2000 let. Presni kruh je težko prebavljiv, mnogo manj okusen in sta-rejš: zelo trd. Z dodatkom kvasa postane kruh rahel in mno«o laže prebavljiv. Kvas povzroči v testu kipenje; pn kipenju nastajajo plin oglj'kove kisline in alkohola. Tako postane testo luknjičavo. kruh pa rahel. Egipčani niso le imeh prvi žitnic, temveč tudi pekarne. Njihov kruh pa seveda se ni bil podoben dandanašnjemu. Od Egipčanov so *>e naučili peči kruh Grki. Rimljani so začcl: peči kruh v drugem stoletju po Kr Latinski narodi so najbrž že od začetka cenili in pekli pretežno beli kmh. medtem ko so germanski narod-i čislal bolj ržen in ječmenov kruh. \ Negujte svoje oči! O očeh se po pravici trdi. da so ogledalo duše. Posebno važne so zdrave in lepe oči za ženo, kajti od njih zav,si v visoki meri lepota obraza. Ker pa so oči tudi eden najvažnejših organov človeškega telesa, je težko razumeti, da se negovanje tega organa tako zanemarja. Posledica je, da ima toliko ljudi očesne katarje, ki sicer napadajo kožo, ki pa naposled vendarle lahko poškodujejo tudi same oči. r ' t bi b do, če bi si vsak človek vsaj enkrat na dan izpral oči z vlažno vato, ali s posebno stekleno posod'co. ki vanjo vliješ malo hladne vode, nato pa dodaš še noževo konico borove kisline. To posodico za umivanje oči dob š v sleherni lekarni, prav tako tudi borovo kislino. Umivanje je preprosto. Nagn-š glavo in vliješ tekočino najnrej v eno oko. nato obrneš glavo, da se bo tekočna razlezla po očesu. 6ele potem storiš enako z drug'm očesom. Vsako drugo sredstvo, ki se ti tu in tam priporoča v ta namen, je sumljivo In ga raje ne uporabljaj. Lahki očesni katarji se zdrave z galu- novo raztopino (noževa konica galuna se vzame na žlico vode). Opaža se tudi, da imajo zlasti žene katar trepalnic. Za zdravljenje se uporabljajo razna mazila. Zdravniki predpisujejo z največjim uspehom kremo Noviform. r>e tudi to ne pomaga, je tedaj treba seči po zdravljenju z višinskim solncem itd. Če zanemarimo katar trepalnic, nastane lepotna napaka, ki ženske oči znatno kazi. trepalnice izpadeio ali pa rastejo po strani. Take vejice dražijo oko in so vrlo neprijetne. Vendar pa jih ne izpul'te. Ce so že zrasle, ker bodo novi lasje še močnejši, odstranijo se lahko električnim potom. Zoper nervozno trzanje vek se uporabna električen tok. hkrati pa je treba zdraviti tud'" splošno nervoznost. Skrbi, da ne nastanejo prezgodaj na ve-kaJi gube. k: jih povzročajo skrbi, bedenje, neredno živlienje. jokanje itd. Zoper to Je v rabi masaža, ki pa se nam ne zdi primerna, ker se lahko poškodue nežna koža in lahko trpe tudi oči. Zelo priporočajo umivanje s kamiličnm Čajem Tuđi klavir zahteva svoja nsgo Od pravilnega negovanja zavisi uporabljivost in Največji škodljivec klavirju je neveden Človek, ki ne ume lepo ravnati z njim :n ki ne pc-zna njegovega notranjega ustroia. Dalj'e škodujejo klav rju moli in lesni Čr-vički, ki instrument polagoma docela uničijo, potem prah, ki prav porebno ikeduje mehanizmu. Klavir bodi torej zaprt. kad::r ga ne rabimo in še pregrnjen s priznerp m pregrinjalom. Pokrivale« pa, ki pokriva tipko, bodi podnevi cdpito, ker tipke kina* lu porumene. oz. potemne. če nimajo dovolj dnevne (solnčno) svetlobe. K'a v r stoj na suhem prostoru. Najboljše sredi sobe, ne prebl'zu okna in pozimi ne preblizu peči (vsaj 2 m preč'). Ako na stoji ob steni, bedi stena notranja, ne vn'»-nja. Okna, ki so tik klavirja, ne sinejo b ti ob deževnih ali meglen;h dneh odprta; sobo je treba prezračiti pesredno skezi sosedno sobo. Pozimi ne smemo take sobe ne preveč kuriti in ne preveč ohlsjevati. Vse to mu namreč škoduje: strune začno- rjaveti, klavir izgubi prvotni ton — čez nekaj let je uničen. Tudi ga ne smemo postaviti iz premrzle sobe v pregorko, ker se začno strune in železje pet ti, por.neje pa zaradi tega rjaveti. Temperatura v mrzli sob' se sme le počasi povšiti s kurjavo. Posebno važno je za klavir uglaševanje. Vsr.j dvakrat v letu in sicer spomlacU, ko začnemo odpirat7 okna in v jeseni, ko ja* memo kuriti, dajmo klavir ubrati. Marsikdo misli, da je prav. če je instrument uglašen ali ne. ne ve pa. da spa-da tudi to med škodljive točke, ki smo nekatere pravkar našteli. T_riv.az-.me bele tipke ft.--\zv.\o s krpico, namočeno v špirit, paziti pa je treba, da ne biižomo z tako krpico črnih, tipk! Otroci in celi as- nnj s' pied 'granjem temeljito amijejo roke z milonfi; ker tipke pod rn.-.st-nimi prsti kmahi pirnrn.enie in se ne dajo pozneje nikdar več obeliti. Ta tec-£? ksc no rese.. • Nekaj zanimivosti o razvoja žepne ure — V srednj m veku ni smel nihče brez ure na dvor, a gledanje na uro je biio žaljivo Akoravno se ne more točno ugotovti. kdaj je bila napravljeni prva ^epna ura, it vendar znano, da je izumite1! Peter Hcl" že leta 1591. pokazal someščanora Nuiiiberga prvo žepr.o uro Seveda pa 90 žepne ure prišle v nr.do mnogo kasneje. Prve žepne ure so bile vel;ke. okrogle in zelo drage Meri orvlnv posestniki že ■-ne ure se cmenja francoski kr.dj Frane l. (1515 do 1517). ki bil ze-o ponosen nanjo. Pr:«t.i koncu 16. stoletia so ble ure že mnogo manjše in pviročnejše. Oblike teh ur so bile vsakovrstna in so često predstavljale razna versko simbo'e. Izde lovaT so ure v cbliki mrtvaških glav. krst itd., kar naj bi opominjrdo človeka na minlj vost posvetnega življenja. V 17. stoJetiu spadaj? žepne ure v dvorsko toaleto. Na kraljev dvor ni smel priti nihče, ki ne b; *'me] ženne ure, a bilo je .stroga zabranjeno med zabavami na dvoru gledati na 11.0. Ako je kdo gleda! na uro so je to smntralđ'za znak. da so dolgočasi. V tej dobi s: se priče-e pojavljati tudi prav malhne uro. ki so Jih came nosile ne vei:ž:cah okoli vratu kot drago ceni nak:t. V sedanji obliki so začeli izdelovati ure najprej v Angliji, a kaj kmalu se ie razvila huda konkurenci v Nemč'ji. Dandanes Je glavne dobavitelj ur žviea, kjer se ie industrija ur razvila v pravo domačo obrt in so danes cele o^kraune. ki se pečajo izključno samo z izdelovanjem ur. Vstt% te* mu fe t*i*r u$&đa Slovencev^ h* s ^ffn'^cm nas pr-MUomunistični spkožo na mleku«. človeško telo vsebuje več bi jonov <■ 'c (bilijon je milijon milijonov ali 1000 vni-Ijard). Človeška koža ima nižjo temperaturo kot znai. temperatura v notrrjnirst . NajžiIacU nejši ie vi*h r/.sa "n uheli. kjer im_ koža samo 22—24 stopinj Celzija. Tom»t Akvinskt (1227 -1274) je dal državni filozofiji novo smer. Po rodu je bd plemič iz Akvma v Južni Italiji. Pripadal je dominik nskemu redu in kot učitelj eKo-la_stične filozofije je poleg »Sumaia Theo-Icgiaes napisal tudi di-__avoslovno rzpravo De rcgimme pr ncipum« (-^O vladi knezov«). Drugače od Avguština se je zlas'J na Aristotelovo >Politiko« opiral. Njegova državna filozofiji združuje Avguštinr>vo nauke z Aristotelovimi v nov s stem. Po Tomažu Akvinskem država nikakor ni »e mnoštvo oseo, marveč sestoji iz raznih stanov, ki se razlikujejo po svojih opravkih in svojem položaju, _n doseže ravnove__ie med njimi le s tem. da se posamezni st^n upošteva po svojem zasluženju. Enotnost v državi se doseže le z zakoni, ki ustrezajo razumu in pravici. l»i»pež nima oblasti nad neveraimi vladarji, pač pa sme verne, toda hereziji zapadle vladarje kaznovati z izobčenjem, s č mer so n;ih podložn ki odvezami poKor-šč ne do njega. Vlada enega lažje doseže svoj nam^n, nego vlača več oseb. a cljev vladanja ja dvoje, prvič zgolj časni, posvetni cUj, ki se nanaša le na ž.vljenjske potrebščine, »n drugič večni duhovni cdj, da človek po smrti doseže zveličanje v uživanju Boga-Za ta duhovni cilj imajo skrbeti duhovnil.L in zlasti p pež kot Petrov naslednik, in _*> zbog prevladujočega pomena duhovnega cilja pred le časnimi cilji kralj5 krščanskega ljudstva, ki j'm je le vrhovno vodstvo v človeških zadevah poverjeno, podrejeni papežu. Kot posvetne cilje države naštev 1 Tcmaž" Akvinski pravičnost v zakonodaji !n pravosodju, nego in dvig materialnega blagostanja podložnikov s poljedelstvom n trgovno, varovanje kulturnih dobrin, skrb z poduk, ohrano poštenosti in javne nravnosti in zaščito miru. Dante Al^glueri, doma z Florence. je živel od 1. 1265 do 1321. B.l je pesnik-t lozof; znana je zlasti njegova teološka pesnitev La divina comedia«. Po njegovi državo-slovni razpravi De m^narchia« je človeštvu namen, doseči najvišjo možno popolnost razuma, za kar je potreben obči mir, a cbči mir je mogoč le tedaj, ako pačelu-je mnogoterim Vladirjem vrhovni vlndar-ce&af, ki uravna vse njihove spore. Ta uni. verz Ina monarhiji je kakor od nje ločena papeSka oblast neposredno božjega izvora. Maj 1275- 1315 žveči zdravnik in ou- hovn k IN-iti-il-j l»u,viov^n^l-> ;e bil kaker Dnte prlstaS cesarske (ghibeLnske) n oster nasprotnik p peške (guelfovske) Stranke. Takrat V A\ngnonu V Južni Franciji FiIo<_ je baje tujka in pomeni pr bližno nekaj kakor Mji&c. Drugega deli beeede pa ne morem pcjašmtt Jasno je, da filatelija nima nič skupnega s teletom, vsaj ne s teletine. Beseda baje tudi ne izv.ra od ljubiteljstva dO zlatega teleta. Filatelist je čisti ljnbit-di. nesebični ljubitelj lepote znamk, grafične in upodabljajoč- u -tnosti. filate.ist-čnega zemlie-pisja in zgodovine. Razen tega ljubitelj oglasne dognali da sem v resnic' največja svetovna rariteta. Fi^tel'sti so v resnici človekoljub*. Po-mlslite samo, da so mi nekateri ponujali celo dvakratno ceno za mojo serijo! Čudil sem se njihovi človekoljubnosti, čemu po-mijajfl več kakor znaša ceni ? Ra7umel sem ono, kj niso n"'č ponujali in le vpraševali, ^e jim prepustim svojo serijo, da bi ne imel skrb' zaradi prevzema ter da bi ne tratil svcj'h dragocenih dv-ševnih sil. Toda. kako naj razumem one. ki so mi ponulaM dvakratno ceno? Toda nekateri so ponujati tudi trikratno, celo štirTkratno. Neketerj so m! *'z gole ljubezni vnrav vsn-lJ--ali denar. Zakaj me tako Hubite? sem vpraševal močno ganjen. S čim 9 nikdar doumel skrivnosti ljub?zni in človekoljubja! Ncknj tednov sem bil neprestano gin jen nad ljubeznivostjo znancev in neznancev, nad človekoljubjem, ki je začelo presegati že štirikratno ceno znamk. Kako me je bolelo srce. ker nisam mogel vračati Ijobezni vsem! Največ io -iubezen so seveda zaslužili človekoljubi, ki so ponujali že petkratno ceno, kako bi naj postal nezvest omm, ki sem jim že dal dušo ter prsegel večno zvestobo, ker so mi Izkazali človekoljubje prej? Razdvojeno, razčetverjeno, razdrobljeno na tlroč koščkov je bilo moje srce: koron bi naj dal največi košček srca? Toda srca ni bilo mogoče več deliti. Sprejel - a Človekoljubje v obliki stotakov in svoje serije nisem niti videl. Zakaj me ne ljubite več? tožim zdaj ves nesrečen. Zak^j me gledate s tako ne-nijazn;mi očmi in šepetate, da sem c-mc-jcn. nekoleg:alen in de bi zaradi meno morala iziti enp serija manj? C1t?m vaše mislf, vi, človekoljubi, da sem oskrunil svetovni f latclizem n filatelistično človekoljubje. Greh ml ne bo nikdar odpuščen, kajt: vujš! je. kakor če bi pljunil na znamke, jih vrgel v blato in poteptal. Obžalujejo, da so posvečali toliko ljubezni bebčku. Najbolj pa obžalujejo, ker ni več mogoče dognati, katera seria je bila prav za.prav moja. će bi bilo mogoče dognati . . . Kaj štirikratna, petkratna ali desetkratna cena! Neprenosljiva b: bila tista serija, saj večje raritete ni in je ti nikdar bilo v vsem filatel^zmu. Rariteta, kajti to je serija, ki je njen nomina1^ ^astnik sploh ni videl; rariteta, ker je bil njen nominalni lastnik največi7. kar jih je teleljub ali ljubo tele kadar koti v zgodovini prišlo v stik s filatelisti. —fs. # s. Stran g am gre denar? T^vzz vestnega zapžsovasia vseh izdatkov in mesečnega proračuna ne nz&re izhajata tubena varčna gospodinja Kolikokrat se že sred; meseca marsikatera gospodinja prime za slavo, ko cpazi. da je denarnica skoraj prazna, pa ne ve već. za kaj vse je izdala denar, ki b bi! maral zadostovati za ves mesec. To se lahko zgodi tud; tisti gospodinj:, ki redno in vestno zapisuje sproti vsak izdatek, ne more se pa to zgoditi oni, ki sj takoj v začetku meseca, ko dobi denar, sestavi preračun za ves mesec in se po preračunu tudi ravna. Toliko imam, kako bom to razdelila, da m ne zmanjka drob ža do konca meseca in še kak dan povrhu. Saj dandanašnji nihče ne more z gotovostjo računati, da dob; že prvi dan v mesecu zoper denar Se so dandanes gospodinje, ki se rrknkor ne morejo in nočejo privaditi temu, da bi zapisovale sproti vse. kar izdajo. Žive v tem pogledu tak,, tja v en dan. češ. saj je vseeno, če zapisujem ali ne, saj itak vem. da nkakor ne morem izhajati s tem. kar imam na razpolago. $e važnejše in nujnejše kakor zapisovanje izdatkov, je mescem proračun, ki bi si ga morala napraviti vsaka gospodinja v začetku vsakega meseca. Denar za stane van je. specerijo. mesarja peka. razsvetljavo, davke in pestre'-bo, vsote, ki morajo biti vsak mesec ddrajtane, mora vsak mesec takoj oddeliti. Z ostank pa petem razumno gospodariti, zračunatt, kc*-Bko sme od tega vsak dan porabiti. V dan ali vsak teden naj pregleda izdatke in prešteje gotovino, se sama s seboj posvetuje, kaj je nujnejše. kaj je treba ta mesec nabaviti izven običajnih stvari, in v tej zavesti nadalje go-spodiniti tako. da ji ostane potrebni znesek za to ali ono ozredno nabave. Samo zapisovanje, pa naj si bo isto ;e tako vestno m natančno, nam ne pomaga mnogo, če tega ne delamo z gospodarsk'm razsodkom. nego zapisujemo le tako in zato, da je pač zapisano. iMalokatera gospodinja bi znala točno povedati, koliko potrebuje tega ali onega živila redno vsak mesec, koliko izda pnbližno za to ali one stvar. S tečnim zapisovanjem vsak dan in z vestnim obračunavanjem vsak mesec pa si v kratekm času pridobi potrebno rutino. Razumna razdelitev denarja, kj je določen za gospodinjstvo, spada pač med najtežje dolžnosti vsake gospod:nje, posebno dandanes, ko se moramo utesniti na celi črti v vsem. Dandanes, ko ne moremo nikol: z gotovostjo računati s tem. da dobimo že res prvega običajni znesek. nikol; ne vemo. kakšni nepričakovani odtegljaji nam bodo zopet in zopet za to ali ono reč odšcipljeni od običajne plače, jc za vsakogar, ki je navezan na svoj zaslužek, težko, dvakrat težko gespodmji s kopico otrok. Ker pa je družinska sreča v največji meri odvisna od pametnega gospodarstva z danimi sredstvi, je nujno potrebno, da se vsaka gospodinja tega zaveda in da odpor proti gospodinjskemu knjigovodstvu v sebi premaga. Kajti šetvilke so tista skrivnostna sila, ki urejuje vse. — „Tei je na oddajo nevesta" Izvirna šega na Ma^žarsKem, s katero starši oznanijo snubcem, da imajo gadno hčer V nekem madžarskem obzorniku razpravlja Akos Szendrov o ljudskih šegah svoje dežele. Med posebno 'izvirna spada šega, kako starši i . >rebitn m snubcem oznanijo, da ima no hčer. V ta namen za1, j [o pred hišo za seženj visok kol. obesijo nanj nekakšno ki--:tko, v kateri stoji vrč vode iz studenca ali vodnjaka, kakršno mladenka po navad; pije. Vrč je ozaljšan z rdeče-belc-zelenimi trakovi, kletka pa obdana z K\:r rumenimi koruznimi storži. Vsemu Umu pravijo dekliško kazalo. Tekočina v vrču se imenuje »ljubavna voda t in se skrbno shrani v isti posodi, saj s to vodo poškrope nevestin dom. Ko so na ta način razglasih po svetu, da imajo nevesto na oddajo, zo na prvem sestanku ali o bližnjem pustu fantje lahko povabijo na ples. To prehodno dobo označuje tudi sprememba vnanjosti. Poslej namreč mladenke nosijo vezeno srajco s čipkami, barvit živo-tek in krilo, rdeče škornje. Po mnogih krajih spremenijo tudi pokrivalo, pri čemer nadomestijo dve kiti z eno samo, okrašeno z barvastimi pentljami. Tako vsakdo ve, pri čem je. Pamet ne nseri po velikosti klobuka Na splošno se šor1 i, da vsebujejo lobanje enak'h dimenzij tudi enako veliko možgane. Na tej osnovi so antropo7ogi tudi sesta-Tili formule za izračunavanje prostornine lobanj. Ti računi so do neke mere lahko kontrolirajo na. ta način, da se lobanja mrtvaka napolni z drobnimi šibrarni, ki se potlej stresejo iz nje in izmerijo. Nata r-nost te merilne metode pa se težko dokaže, ker se redko najdeta dve lobanji popolnoma enakih izmer. Lobanje približno enakih dimenzij so našli med Eskimi, ki veljajo za zelo enovito in ustaljeno človeško pleme. Zbrali so 40 enakih lobanj, ki so jih izmerili in dognali, da je lahko pri popolnoma enakih vnanjih merah prostornina lobanj zelo različna. Pri povprečju ir)C1 cm3 so našli razlike do 235 cm3. Od ljudi popolnoma enako velikih glav ima t>rej lahko eden za celo sedmino več i ^an kakor drugi. Sšettegrafija psred 3000 leti Stenografija je stara kakor pisava sama. 2e pred tisočletji so ljudje krajšali svojo pisavo, da bi dosegli čim večjo hitroet pri pisanju; stari Grki in Rimljani so imeli že povsem razvito stenografijo in zadnji celo po državi priznan stenografski sistem, j Grki so svojo stenografijo imenovali zeio značilno s-ozka p sava« (kar pomeni baš izraz stenografija) in v resnici je nje prednost tičala ne samo v hitrosti, temveč tudi v manjši potrebi pisalnih in voščenih desk, ki bi s čestim izmenja van jem med pisanjem tud; vzele dosti časa. O pravi stenografiji v našem smislu pa lahko govor,: o seveda šele pri Grkih iz druge polovice 2. stoletja po našem štetju. V tem pogledu so bili Rimljani pred Grki. Valerij Probus, učenjak, ki je živel v Neronovem času, piše: Stari še niso poznali uporabe znakov. Tisti, ki so pisali pri sejali senata, so rabili zavoljo hitrejšega pisanja pri besedah, ki so se često ponavljale in imenih samo začetne črke. Po njegovih izvajanjih so v n -l starejšem Rimu rabili tedaj zelo pre-pr.et tesnopis, namreč okrajšavo z začetnim črkami. Te okrajšave, ki so bile S| -:^no umevne, so imenovali »znake«, dočim so znake, ki si se jih naučil šele po d^lj^em učenju, imenovali ^posamezne znake« (singulae notae). Iz te označbe izvira še dandanes rabljena beseda »singel — za stenografske znake. L. 115 pred našim štetjem navaja rimski gramatik Enij že IIOO takšnih znakov. Prvi obnovitelj rimske stenografije je bil Ciceron, o čemer beremo pri Plut ar hu naslednje: Govor Katona starejšega proti Cezarju v Katalinovem procesu se je ohranil s tem, da je Ciceron navzoče pisarje naučil znakov, ki so z majhnimi in kratkimi potezami vsebovali pomen mnogih črk skupa; Vendar pa ni verjetno, da je Ciceron sam odkril rimsko stenografijo, oziroma jo razširil. To je bilo po vsej priliki delo njegovih sužnjev. Znano je, da so bih med rimskimi sužnji duševno visoko razviti ljudje, a njih pridobitve so si prilaščali vedno enostavno njh gospodarji, dočim niso njihovega imena nikdar imenovali, V rimskem času so bili znameniti stenografi, če bi ne bila rimska stenografija tako razvita, bi se nam gotovo ne ohranili veliki govori rimskih državnikov in sodnih obravnav. Tako je tudi znano, da je stari Plinij na svojih potovanjih, v vozu vedno diktiral stenografu, da so im-li veliki rimski knjigotržci v svojih obratih mnogo te-snopiscev in razmnoževalcev rokopisov ter da je cesar Tit stenografijo tako obvladal, da je kot princ pisal svojemu očetu, cesarju Vespazianu, vse pogodbe in listine. L. 103. je cesar Dioklecijan odredil, naj učitelji vadijo deco tudi v rabi stenografije. Vsak učenec, ki se je udeležil takšnega stenografskega tečaja, je učitelju mesečno plačeval po 75 denarjev (okro.?" 120 lir). V tretjem stoletju so Imeli v R--mu uradne tečaje za brzopisce, ki so z lahkoto dobili dobro plačana mesta. Kamilice — najstarejše zdravilno sredstva Gotovo vsaka gospodinja pozna kamilice, ki so menda najstarejše in najboij razširjeno rastlinsko zdravilno sredstvo. Kamilice so poznali v tem svojstvu že Rimljani pred 2000 leti.. Tudi zdravniki so si edini v tem. da je vrednost kamilic kot domaČega Pravilnega sredstva precejšnja. Kamilica raste po vsej Srednji Evropi in jo poznajo na severu do F:nske im švedske, na vzhodu do Kavkaza, Male Azije, Perzije, Afganistana, do gornje ravnine Gangesa in do Pandžaba. Prenesli so jo tudi v Severno Ameriko in Avstralijo. V mednarodni trgovini so znane nemške in madžarske manj duhteče kamilce. Nemško blago se ceni posebno zato, ker se tam cvetne glavice, ki se znatno razlikujejo od ostalih, vrst kam lic, še menj razvite nabirajo in se zaradi tega pri sušenju ne zdrobijo. * V zdravniški porabi kamilic se skoraj ni izvršila deslej nobena izprememba. odkar se je kamilično zdravilno svojstvo dognalo, to je izza I. in H. stoletja po Kristusa. Uporaba kamilic za potenje, odganjanje vetrov, blaženje krčev, za pomirjen je in razkuževanje, je bila znan? skozi stoletja. Danes se uporablja še za oplakovanje oči, -ušes, nosu- goltanca, črevesja ter se dene v vodo za kopanje. Pri želodčnih in Črevesnih katarih, pri bolečinah zaradi ozeblin, pri nervozni razdražljivosti, krčih, revma-tizmu, zobobolu, posebno v otroški dobi. £e danes komaj poznajo boljše in milejšo učinkujoče domače sredstva Uporabljajo kamilice nadalje tudi žene po porodu in v stanju nosečnosti. Kamilice služijo kot razkiiževa lno sredstvo pri izpiranju ran-Kamiličan čaj se uporablja kot voda za izpiranje ust, posebno kadar se izdere zob. Mazila, ki vsebujejo kamilični ekstrakt, služijo pod različnimi imeni za zdravljenje opeklin in ozeblin. Bencin močnejši od dinamita Bencinski motorji spadajo med razmeroma ekonomične pogonske stroje. Prav majhna množina bencina zadostuje, da razplinjena in z zrakom zmešana sproži po eksploziji zelo veiike sile. Kot las te-nek curek bencina zadostuje za trajen pogon motorja z nekaj desetinami konjskih sil učinka. Izračunali so. da je v stanu določena količina bencina rx>vzročiti sko-no desetkrat močnejšo eksplozijo, kakor - aaka količina dmarnita. Glavna prednost bencina pa je. da njega zgorevanje obvladujemo, dočim so eksplozije razstreliv divje in časovno zelo samovoljne. Ce bi užga-li v cilindru eksplozijskega motorja namesto beneina dinamit nam eksplozija ne bi pritisnila samo bata. s katerim se prenaša energija, marveč bi v trenutku raz-gnala ves motor. Ali za narod — prati honrn* ntzntUj ali s ksmunfasmom — proti narodu; to je danes vprašanje. Kdor je za narod, bo podpisal naredno spomenico prati zločinstv&nu Za smeh in dobro voljo Polž Nekateri ljudje, sicer uravnovešeni duhovi, se boje polža, kakor drugi omedlijo, kadar se jim bliža pajek. To so nepremagljivi refleksi prihajajoči iz podzavesti. O njih bi se dalo na široko razpravljati, a brez koristi za nikogar. Od neštetih živali v stvarstvu sodi polž med naj izredne jše. Ne samo zato, ker nosi svoj dom na plečih, ampak posebno zato, ker je njegov ustroj tako skrivnosten. Nobeno živo bitje n. pr. nima tako razvitega vonja. Vonjalna površina pri njem ni, kakor pri človeku ali psu, omejena na sluznico v nosu, temveč se razprostira po vsej koži. Trebuhonožec voha povsod. Vonjave pa zaznava le na kratko razdaljo, komaj nekaj centimetrov daleč. Zato pa mu v tem malem okrožju nikdar ne uide noben duh. Glavna izvirnost njegova pa tiči drugje. Do pred kratkim so domnevali, da sta črni piki, ki jih nesi na koncu zajčjih trepalnic, priprave za gledanje (»pikčasti očesi«). Ne samo domnevali so, marveč bili so tako živo o tem preverjeni, da je ta ali oni anatom podrobno opisal te neznansko izbuljene oči, na katerih so baje ločili mrežnico, steklovino, kristalno lečo, roženico in vidni živec. Vse to je bila zmota. Njegovi rogovi niso prave oči ali vsaj dosti mu ne koristijo, saj z njimi nič ne vidi. Ocules habent, sed non videbunt, oči imajo, pa ne bodo videli, kakor poje psalmist. Prvi nam je to trditev zajamčil Emu Yong, profesor ženevskega vseučilišča. Iz njegovega bistrega in potrpežljivega opazovanja sledi, da polž ne vidi dovolj za svoje vedenje. Seveda med lazenjem rabi 2 roge«, vendar le kot tipala, kakor slepec uporablja palico. Zgolj otip mu omogoča kretanje med ovirami. Njegova slepota je tolika, da komaj zaznava luč. Nikar ne ugovarjajte, češ, da polža če-šče nahajamo po temnih kotih, kakor pa po svetlih mestih, kar naj bi kazalo njegovo veselje za mrak ali za negativni foto-troptzem, kakor se izražajo učeni naravoslovci. Stvar se da pojasniti z dejstvom, da je v senčnih krajih več vlage. Vsi mehkužci namreč jako hrepenijo po mokroti. Luč jih ne moti, pač pa suša. In tisti, Id jim porez eš takozvane vidne priveske, se ne zdijo nič bolj v zadregi od drugih. Učenjak Yong ni bil sam tega mnenja. Njegove izjave so podkrepili tudi mnogi drugi opazovalci, še celo skladatelj Saint-Saens, ki se je po strani bavil s prirodo-pisom. Stvar je tedaj dognana: polževi rogovi niso ne nosnice, ne oči. To so vsakdanje tipalnice, s katerimi si pomaga po širnem svetu. iz tega sledi nauk, da ne smemo ne polžev ne ljudi soditi po videzu, Voda zmrzne tudi na soncu Kakor so pred kratkim poročali strokovni listi, so v nenavadno suhi južnoameriški planjavi opazovali kaj čuden pojav. Ce postaviš tam okrog poldne vodo v lončeni posodi iz hladne sence na sonce, zaledeni ta voda v kratkem času. Ta čudni pojav se čra zelo naravno razložiti. Luknjičava lončena posoda se namreč hitro ogreje in ker je v »2x3101 zelo malo vlage, voda brzo izhlapeva. To ji pa nenavadno hitro od vzemi je toploto in tekočina zamrzne, čeprav jo obseva sonce. Lasje in starost Sivi lasje so zanesljiv znak staroti. Ne izdajajo pa let samo s svojo barvo, marveč tudi s svojo strukturo, ki nam jo razkrije preprosta kemična analiza. Lasna korenina se namreč raztopi v kalijevem lugu in sicer tem hitreje, čim mlajši je las. Otroški las se razstopi v nekaj minutah, dočim las starca kljubuje jedki razstopmi več ur. Pri isti debelini se ženski lasje spet hitreje raztope, kakor moški. Ta kemična analiza je do neke mere uporabna, kadar je treba določiti starost mrličev, ponesrečencev, o katerih manjkajo vsakršni osebni podatki. Milijon let stara jajca Nedavno so našli na Kitajskem jajca odnosno jajčne lupine, katerih starost so ocenili učenjaki na milijon let. Jajca, ki so po 15 cm dolga in pri katerih znaša debelina lupine 3 mm, so izlegli noji, ki so pa bili dokaj večji od njihovih današnjih potomcev. Jajčne lupine so našli pod plastjo ilovice, ki se je odsedla tamkaj pred več ko milijon leti. Po kosteh, ki so jih našli v bližfni, se lahko sklepa, da je bil orjaški noj sodobnik troprstega konja. Fosilna nojeva jajca so večja od jajc gi-nozavrijev, ki jih je našla Andrevvsova ekspedicija v Mongoliju Ali že veste • • • da je Indski knez Ghias ud ban (1469— 1499) morda največji prijatelj žensk? Vsa leta svojega vladanja je prebil med ženskami. V njegovi palači je stanovalo 15.000 indskih žensk. NEPRIJETNO SPOZNANJE — Izgubil sem vso vero v ženske, sedaj ne zaupam nobeni več. — Kako to? — Objavil sem nedavno iz šale ženitno ponudbo m premisli ponudila se je — moja nevesta! NAROBE JE Janez je zagledal na lovu jazbeca, ki je smuknil v luknjo. Hitro je vtaknil roko v luknjo, da ga ujame. »Ali ga držiš?« vpraša prisotni lovec. »Ne,« odvrne Janez, ki ga je jazbec ugriznil, »on drži mene.« MED HLAPCI Hlapec Janez: »Čuj, Miha, oni slikar, ki je na letovišču pri spodnjem birtu, mi je rekel, da imam karakteristično glavo.« Hlapec Miha: »Kaj pa je to?« Janez: »Jaz tudi ne vem. Zato sem mu pa za vsak slučaj dal krepko brco.« VELIKA ZAHTEVA Gospodična je prišla k fotografu s prošnjo, da jo naslika. »Kako naj vas naslikam,« jo je vprašal, »v stoječi ali sedeči pozi?« »Tako me morate zadeti.« mu je zabičala. ?da me bodo tudi tisti poznali, ki me še niso videli.« GOSPODAR Pri Rogovilarju je žena nosila hlače. Sosedje so zaradi tega nagajali možu ter ga osrčevali, naj se ji postavi po robu. To je mož o prvi priliki tudi poskusil. Ničesar pa ni mogel izvesti in se je razjarjeni ženici skril pod mizo. »Ali mi greš izpod mize!« ga je žena podila iz skrivališča. »Nočem,« se ji je uprl, :>jaz sem gospodar V hiši.« ,,!!i»!i::!::rr:; * TO NI NIC NOVEGA Gašper: >Ali že veš, da so iznašli srajce, ki ne potrebujejo gumbov?« Ožbovt (pogleda pomenljivo svojo ženo): »To ni nič novega. Jaz nosim takšne srajce, odkar sem poročen.« SMOLA Miha je dal svoji izvoljenki prstan in jo po nekaj dneh vprašal: 3.Ali so tvoje prijateljice kaj občudovale prstan?« Urška: »Seveda so ga! Dve sta ga tudi takoj spoznali.« BASEN Konj in krava sta bila skupaj vprežena. Konj je zviška pogledal kravo in rekel: >Ti si lahko ponosna, da smeš z menoj voziti.« »Le ne bodi tako ošaben in domišljav, ljubi konj,« je odgovorila krava, »mislim, da se bova še skupaj našla — v klobasi.« NESREČA V LJUBEZNI Boštjan (prijatelju): Ti si srečen človek, ničesar ti ne manjka. Tine: Res je, samo v mladosti sem bil trikrat nesrečen v ljubezni. Prva ljubica mi je umrla, druga mi je pobegnila .. , Boštjan: In tretja? Tine: Oh, tretjo sem pa poročil. KAZTKESENOST Profesor: Danes zjutraj sem pozabil nekje svoj dežnik. žena: Kdaj si pa to opazil? Profesor: Ko je nehalo deževati in sem ga hotel zapreti, pa ga nisem imel v rokah. NJENA ŽELJA — Torej, lepa moja, moški bi rada bila.. . No, ali smem vedeti, kaj bi napravila tako imenitnega? — Kajpada, svojo ženo bi obsipala r dragotinami. Križanka št. 11 Besede pomenijo; VodOravno: 1. del pisarniškega, pohištva, 5- hrvatski šahovski mojster, 11. obrambno orožje, 15. mesto ob Dravi, 17. tuberkulozen, 20. igTalnja kairta, 22. neumen, 23. vrsta jegulje, oseba iz Cankarjeve povesti, 25. nedoločni zaimek^ 26. z a v sredi je kratica za veliko bančno poljetje v bivši Jugoslaviji, 27. ocena, 29. v snegu izhojena pot, 30. fižolov sorodnik, 31. število, 32. ploskovne mere, 33. ocenjevalec, presojevalec, 35. zanimiv, privlačen, 37. nočna ptica, 39 zločin, 40. moško, večinoma redovniško ime, 42. gi-ški bog vojne, 43. dva enaka soglas-ruka, 44. lovska potrebščina, 45. pripovedna pesem, 47. ploskovna mena, 49. zunanja podoba, oblika, 51. našimi odvzem, 52. pritok Donave. 54. tih, brez besede, 56. gora na Kreti, 57. neroden, trd, 58. evropska prestolnica, 59- začimba, 61. del trikotnika, 62. večja rastlina, 64. kazalni zaimek, 65. bližnji soroinik, 67. pritok Urala, 69. barva kart, 71. ogenj, ognjevitost, zanos, 74. število, 75. malajska duševna bolezen, 78. nacionalen, 80. gomila, 82. preučevalec človeškega telesa, 84. drobeč se, ki se rad sipi je, 85. polovica največje premice v krogu, 87. stoletje, doba, 88. uradna kratica za evropsko valuto, 89- uradniška stopnja, sarža; dejanje. 90. pripadnik južnoafriškega, naroda, 91 prst, zemlja, 92. v raci, 93. veznik, 94. gmota, polna celoto, 96. radonirano živilo, 98. m (»cimet, 99. nespreten. 101. prirođen, neizumetničen, 104. del telesa, 105. začutiti s pomočjo prstov, 106. strupen makov sok. Navpično: 2. je dan samo človeku, 3. Industrijska rastlina, 4. mestece ob dalmatinski obali, 5. začetek sostava pisro.enk, 6. sadni daje dobro pijačo, 7. spremljevalci, telesni strajžniki, 8. gibalo človeškega življenja, 9. enota evropske valute, 10. kratica v pisemskih naslovih, 11. čistilno sredstvo, 12. vrednostni papir, 13. veznik, 14. javna naprava v mestih, 16. azijska država, 18. špansko žensko ime, 19. gora na Koroškem, 21. zaščitno sredstvo proti boleznim (množ.), 24. krasijo nekaterim kokošim glave, 26- kar se pritisne, pri maže; pojav pri ranah, 28. izdaja ogenj, 32. latinski pozdrav, 34. orožje, 35. ne vas ne njih, 36. karakteristična oblika, 38. moli (lat.), 40. častniški čin, 41. Savlov sin in Davidov prijatelj, 43. raeionirano živilo, 44. garant, 46. mesto v severni Franciji, 48. poleg, izvest, z izjemo, 50. ptič, 51. termin, 53. pritok Varte, 55. redek nebesni pojav, 56. mednarodni jezik, 60. Azijat. 62. prebivalci mesta v Jadranskem primorju, 63. posoda in izdelki iz medi, 66. žival simbol pridnosti in marljivosti, 68. prometno sredstvo, 70. naslov abesin. plemenskih glavarjev, 72- zdravilo, 73. čednosten, dober, 76. poljaka cvetlica. 77. bolezen, 79. opredelitev po zunanjih znakih, 80. kurjava, 81. reka v Sibiriji (množ.). 82. menično poroštvo, 83. moško ime, 85. domača živail, 86. skupine žuželk. 93. lahko- atletska disciplina, 94. lučaj, 95. merska enota za električni učinek (fon.), 97. del obleke, 99. medmet, 100. predlog, 102. jn*-ponska mera 103. tukama oblika pomožnega glagola. Reftitev križanke št. 10 Vodoravno: 1. bor, 4. Sudan, 8. kurat, 12. kup, 15. oral, 17. raj, 19. dom, 20- kare, 21. čebelar, 22. mrs, 24. vodomet, 25. gaJ, 26. Drina, 28. sij, 29. kot, 31. protest, 34. Nen, 36. on, 37. Stol, 39. žig, 40 Ruma, 43. na, 44. klepoc, 46. misale, 48. Ebro, 49. O vid, 50. kjno, 51. eter, 52. kvnren. 55. Torino, 57. je, 59. orel, 60 rek, 62. gala, 63. sv , 64. era, 66. Iravacli, 69. sta, 70. Ida. 73. omaka, 75. oko, 76. dvigalo, 78. Edo, 79. pVonota. 31. vaja, 82. oči, 84. ura, 85. opal, 86- ano, 87. ujeda, 88. kriza, 89. Oka. Navpično: 1. Boč. 2. Oregon, 3. rabat. 5. urad, 6- dar, 7. aj, 9. ul. 10. rov, 11. amok, 12. kamin, 13. urejen, 14. pet, 16. led, 18. kritik, 20. kos. 22. mrož, 23. sneg, 26. dr, 27. aa, 29 Kočevje, 30. ete, 31. pleveli, 32. trinogi, 33. Ema, 35. naprava, 37. slovo, 38. opore, 41. Usora, 42. Al ena, 44. Krk, 45. cirt^ 46. mit, 47. eto 53. ara, 54. Nevaia, 56. il<>, 58- Erivian. 60. rame. 61. kako, 63. stotok, 65. adi jo. 67. ro, 68. da, 74. plaz, 75. ono, 76. dva, 77. oče, 79. pri, 80. AJa, 83. Id, S4. Ur. Zlogovnica št. 11 ber — če — češ — de — de — di — dik — go — ho — ho — hov — ja — je — ki — krat — ku — le — lem — lja — lo — lo — lo — mo — moč — na — na — na — naj — nec — ncl — nUc — nje — o — on — rjja — po — ra — ra — reš — ru — slo — sve — ška — ta — te — ten — ti — to — to — tu — tu — va — vec — več — vo — za — za. Iz teh zlogov sestavi 18 besed s pemenom: 1. prejšnja evropska država; 2. pleme v Južni Afrki; 3. sadno drevo in sad; 4. predor (tuj); 5. gorovje v Dalmaciji; 6 mesto v Gomji Italiji; 7. verska svetinja, praznik; 8 otrok neznanih staršev; 9. prislov (ponovno); 10. vrh v Julijskih Alpah; 11. slovenski matematik (u. 1892); 12. francoski vladar; 13 gora v Zasavju; 14. bolezen (tuj); 15. glavno me&to az jske države; 16. mesto v Prednji Aziji; 17. kemična prvina; 18. otok v Novosifrrskern otočju. Prvi zlogi vsake besede, zaporedoma brani, povedo navedek iz Aškerčevega Primoža Trubarja. Rešitev zlogovnice št. 10 1. Nazarje. 2. amonijak, 3 Jeruzalem, 4. Ho-nolulu. 5 Arkansas 6. eternit. 7. Gi*nada 8. nomacŠ. 9. Vandaf. 10 rokomavh 11. Arciba-šev 12 Grosuplje 13 aluminij, 14. Velenje, 15. Edvard. 16. orkan. 17. Zelimlje, 18. Sveti Senan. 19 Kanada »Nekaj muhastega m vihravega je vedno ženska* Bchriftleiter - rirejuje: Rudolf Ozim. — Fiir »Narodna tiskarna A- G.« ab Druc>#steUe - Za »Narodno tiskarno d. d.« kot ttekaroarja: Fran J Ljubomlr Volčič — Fttr den inaeratenteil verantwortlich • Za laser a t ni oddelek odgovarja: