St. 102.
V Trstu, v saboto Jt decembra 1888.
Tečaj VIII.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»▼ «4inMti fc Mli.
stri	m ,T,hi" - pa r^a^^tr^r''1- pr*y J-4; pn kratkih ogi"ih 1
( črkami ae plačuje za vsako besedo 2 kr.
Govor mestnega svetovalca g. J. Nabergoja
(v seji mestnega zbora dn6 18. t. m.)
Čudim se predlogu mestne delegacije, naj se vrne peticija za slovenske ljudske Sole, katero je podpisalo nad 1400 slovanskih očetov in predložilo zboru polit, društvo Edinost, prvemu na prošnji podpisanemu. — Ako zbor sprejme ta predlog, postopa nepostavoo in ob enem žali narodni čut Slovencev, ki bi po postavi in naravi morali v Trstu uživati prav enake pravice, kakor Italijani. Nadejam se torej, da bode slavni zbor krenol drugo bolj
Inavično in pametno pot in sprejme pred-og, katerega namerjavam jaz staviti kes-neje. Ako se postavimo na stališča liberalizma, s katerim se ponaša velika večina te zbornice, ako na drugo stran v poštev jemljemo patrijotizem, katerega pač vsa zbornica pri vsakej priliki poudarja, čuditi se moramo, da se je našla mej nami osoba, ki zavrača tako pravične zahteve, kakor je ona, naj se napravi za Blovenslco prebivalstvo v'Trstu par slovenskih ljudskih šol. Liberalno načelo, katero spoznavate Vi, dragi gospodje, kakor to vedno poudarjate, protivi se odrekanju tako pravične zahteve; to načelo ima za posledico največo toleranco toliko glede vere, kolikor gledć narodnosti, katero dandenes vsi skoraj še bolj trde, nego vero. Zuto skoraj ni misliti, da bo slavni JE bor glasoval za predlog, ki v oči bije načelom svobode in tolerance. Vi gospodje večkrat poudarjate, da je Trst italijansko mesto, zarad tega pravite, treba je strogo paziti, da se Trstu ohrani italijanski zuačtj. A glede tega, da je slovenski narod tukaj prav tako domač, kakor italijanski in da ni še popolnoma dokazano, kateri obeh narodov se je poprej naselil na tukajšnjih oballh jadranskega morja, (poslanci levice godrnjajo), dalje gle.14 resnice, da so Slovenci in Italijani te dežele od nekdaj vezani drugi na druge, in na-posled glede tega, da po natornem zakonu noben narod ne sme biti suženj druzemu narodu, glede vsega tega mislim, da Slovenci imajo v Ersto in okolici enake pravice, kako.' Italijani. In kedor bi jim hotel zanikava ' sredstva za lazvitek po svoje, ta bi s te in oznanjeval absolutno, kruto zatiranje manjšine po večini, ali še boljše tiraustvo onega, ki je slučajno, pa krivično na vi isti. Ako vi gospodje kaj ta-cega storite, s tem jasno opravičujete germanizacijo, katera je bila v tej dvorani
Podlistek.
v
Ženskemu spolu.
Dom, domače ognjišče 1 Kako prekrasen, kako prelep prstan se nam sveti v tej besedi. V ovem prstanu zapazujemo
fiet dragih kamenov, ki se daleč na oko-i svetijo in katere moremo imenovati: re-doljubje. pomnja, itedljioost, dovolj nos t in skromnost. Vsi ti kameni so pa tako lepo vrejeni, združeni in okusno sestavljeni, d;i svetlost jednega krasoto druzega poveličuje —a vsi skupaj strojijo človeško ži-venje vedno dražje in mileje. čem bolj se ilovek z njim seznani in pobrati. Slednji a pomenljivi kamenček je skromnost, to je zadovoljnost v tihem, domačem, prostem razveseljevanji. Ova skromnost naj cvete kot vijolica v mirnem, tihem taji ter naj svojo vonjavo premilo razprostira. Diči naj našega domačina in posebno pa naš nježni spol, blaženi mir in pokoj duševni. Blagotvorni raj naj vlada, kder je domači krog; razen njega naj ne bo ničesar lep-Sega in poželjivejšega. On naj bode žlahten kamen, katerega bliščoba se krasi v mšej Breči. Mimo tega naj se nikdar ne izogiba društva, javnega živenja in občevanja z narodom, z sorojaki — a še manje s ine nastopiti tako zvana mnžna do ljudi; nego prav človekoljubje se mora (
čestokrat odbita z največo indignacijo. Kedor hoče pravico, ta mora biti sam pravičen, posebno pa tam, kder gre za narodnostna in človečanska prašanja.
Jaz menim, da je pač mogoče, da mi večina naloži kako materijalno breme, davke, doklade itd, ali kako administrativno naredbo, a nikoli mi ta večina ne more natvezati narodnost in vero. Kaj bi rekli posebno gospodje od levice, ako bi kedo tukaj predlagal, naj se omeje pravice, katere mej nami uživajo judje? Jaz menim, da bi vsi vi gosDodje v svetej jezi zavr-noli z vso eneržijo tak predlog. Tudi jaz se z Varal ujemam, da jud mora uživati enake pravice]s kristijanom. — A kar velja za jude, saj to bi moralo veljati tudi za Slovane, kateri so tukaj domači od prvega začetka. Slovan ne sme nositi jarma no benega druzega naroda, in ako Vaša politika meri na to, da s korenino iztujete slovanski živelj v tej delali, v tem mestu, na krivem potu ste, dragi gospodje. Tako vaše prizadevanje ne pelje drugam, nego v večni boj, kateri pa mora konečno uničiti prvi avstrijski trgovski emporij. — Slovani so bili za Trst od nekdaj živa potreba, jaz si ne morem inistiti srečnega Trsta brez Slovanov; oni ostanejo vedno potrebni, Trst ne bode nikoli mogel napredovati brez njih; oni so tudi večina prebivalstva na Primorskem, katerega upravno središče je mesto Trst. To je poznano po vsej Avstriji in v geografiji, priznane) za srednje šole, se uče, daje na Primorskem Slovanov 6i% Italijanov pa še ne 31®/,, in ta slovanska večina 7, živi po svojih lastnih običajih in šegah, ona se spoznava in čuti kot narod in se toliko bolj zaveda, ker jej je znano, da so Slovani ne le na Primorskem, temuč tudi v vsej Avstriji v velikej večini in da jih podpirajo bratje, kateri prebivajo od bregov jadranskega morja do Spielftjlda pa od Triglava do Balkana. Tako močan narod se ne da več podjarmiti od drugih, bodisi tudi močnejših in v kulturi uže sprednejŠih narodov. Kar se tiče Trsta, rekel sem uže, da Slovani so tukaj bili od nekdaj in da vedno ostanejo, ker Trst ni le popolnoma obdan o i Slovanov, temuč slavisiuom tudi napojene. Malo rodbin je v Trstu, katere ne bi imele slovanskih tradicij, kar nam najbolj pričajo imena nekaterih gospodov na levici te hiše in nekaterih drugih glavnih »tržaških« »mešeta-rjev« za lahonstvo. Največo kupčijo ima Trst z slovanskim prebivalstvom v notranjih deželah in pa se Slovani na Balkanu; tudi je naravno, da se je Trst množil
družiti z domačim mirom. Kdo bode lo žeje in bolje čislal ljudi in človeštvo, nego oni, ki v lastnem krogu, v posameznih členih človečanstva krasne značaje, lepe nagibe čisla? Bodi vesel v lastnej hiši in razveseljeval bodeš tudi društvo. Kdor je srečen, lehko tudi druge osrečeva. Skrom-nostnemu človeku pa je lastna hiša njegov svet; njeni prebivalci njegovo društvo; preprosto kosilo njegova gostija in mirna vest dobro ležišče, kajti:
Srečen je, kdor dopolne dela vse; Vsaki dan 'ma svoje delo, Žalostno pa tud' veselo; Kdor dolžnosti vse stori, Lehko spil
Domača skromnost naj toraj vlada v slovenskej hiši, v slovenskej družinici. Skromnei ženki veljajo besede hrvatskega pesnika, ki poje:
Samo onaj sreču uživa, Bio prostak, kralj raoguči, Komu dan i noč prebiva Blagoslov i mir u kudi. Prav ovi kamenček, kamenček ali biser skromnosti se je nekdaj močno svetil v Slovencih — a dan denes hoče tu in tam oteinneti; treba toraj, da vedno ponavljamo, naj se zopet iz novega začne čestiti v vsakei hiši premile nam slovenske domovine. Ne zabite na ovi prepotreb-ni biser posebno ve. Slovenke, kajti napredek domače hiše je najbolj odvisen od doraačlce, od naših žen, od n iših hčera. Mož se trudi, kako in kaj ima dojti v|
vedno le po Slovanih, to se godi še denes, in se bode godilo v še veČej meri, ako bode Trst srečno napredoval in postane po novih naredbah bolj osko vezan na notranjo Avstrijo, nego je bil dosedaj, — Kelor denes govori v Avstriji o zatiranju Slovanov, sovražnik je Avstriji; enak skl je veljaven tudi glede našega mesta. Ni dolgo, ko se je čitalo v panslavističnih ruskih listih, daje interesom panslavistične stranke bolje ugajalo, ko so bili v Avstriji na krmilu ustavoverci, nego jim ugaja sedanja sistema sporazumenja In pomirjenja Slovanov. Iz tega pa je razvidno, da Avstrija, nasprotna razvoju in napredku Slovanov, v njej živečih, stavi v nevarnost lastno eksistencijo, kar je spoznala krona sama s tem, da je poklicala na krmilo spravljivo ministerstvo. Kar pa velja za Avstrijo v velikem, to velja tudi za Trst v malem. Mesto take komercijalne važnosti bi ne smelo gojiti nekih političnih aspiracij; to mesto bi se temveč moralo vladati po najliberalnejših načelih, vzem-Ši za izgled srečno in v prvej vrsti obrtno in trgovsko Švico. A da Trst napreduje na potu, kateri je nastopil pred okolo 20 leti, to bi bilo za to mesto največa nesreča. — Tržaški interesi so osko vezani z onimi cele Avstrije, v sreči te države bi moral iskati tudi Trst svoje sreče, kedor pa hoče dobro Trstu, ne sme, kakor sem uŽe rekel, gojiti zgodovinskih predsodkov, vBled katerih ne bi smeli Slovani na Primorskem uživati enakih pravic z Italijani.
Nadaljevanje boja proti Slovanom gotovo ne bode koristilo ne mestu, ne Italijanom sainim. Zarad tega pa menim da bi bil čas. da nehajo neke spletke in da bi se začelo računiti z realnimi činitelji. Sa le potem je mogoče, da se začne doba miru in sprave mej obema narodoma te dežele, kar pa zahteva pred vsem priznanje enakopravnosti slovenskemu narodu; ker le mej enakopravnimi je mogoče odkritosrčno in trajno prijateljstvo.
Kar pa zadeva načelo o poduku, gotovo se vi, gospodje, ujemate z menoj in priznavate, da prvo pedogoglčno pravilo zahteva, da se mladina podučuje v materinem jeziku. Vi sami ste uže čestokrat slovesno protestovali proti ponemčevalnej sistemi v državnih naših šolah, Vi ste še nedavno protestovali proti nemškim dopisom, katere pošiljajo mestnim uradom nekateri tuk. c. k uradi. To je prav. Vi ste ravnali pravično; a ta pravica postane krivica v rokan tistega, kateri ne daje svetu izgleda, da sam tudi spoštuje pra-
hišo — in domačica se ima truditi, kaj in kako z onim opravi, kar dojde v domači krog. če je uže prvo važno, drugo je še važneje. Napredovati more in mora dom pod pridno roko vredne in razumne ženke.
Razvidno toraj, kako je važno, da se pri odgoji ženske mladine pazi, da danes ali jutri iz nje kaj vrednega postane; kajti od tega je odvisno večinom blagostanje in sreča domačinstva, sreča moži, sreča otrok, sreča naroda našega, kateri ne potrebujejsamo zavedenja in delajočih moških sil, temveč tudi—in to v prvej versti: mnogo razumnih, delavnih, narodnih ženk.
Tako so našim Ženkam posebno v izgled srbske žene, kojim je prirorejeno za v/.imanje za domačo blagost in za skromnost. Srbskej zadrugi je na čelu domačin ali gospodar in njemu na strani je domačica, koja vodi notranje zadeve vse zadruge. Ona je gospodinja v patrijarh ilič-nem smislu, ona je odgojiteljica nježnih otrok, ona je svetovalka odraslej žen-skej mladini itd.
Če prav ima mnogo posla v domu, vendar je le veselega duha. Ona ljubi petje in radostno pop^vlje svojim domačinom lepe a melanholično se glaseče popevke in navdušuje v svojem krogu za narodno čutenje in rodoljubje.
A tudi pri nas je biio še ne davno tako; saj n. p. prof. Ahaceli v pričetku našega stoletja piše : »Cvetlo je po rož-nej dolini na Koroškem slovensko petje in]
vico drugih, in kakor hitro ne činite Slovanom prav tega, zoper kar se tožite nasproti vladi, pravica je v Vaših ustih pravi nravcati »paskvil«. Nič prav se ne prilega Vam terjatev, da mora vlada spoštovati Vaše narodne pravice, dokler Vi sami da-jate vladi najlepši izgled, kako ni potreba spoštovati takih pravic. —■ Dobro znan »regovor pravi:J»Kar ne želiš sebi, ne de-aj bližnjemu.« In če priznate, kakor priznava ves svet, da je ta prigovor svet. Vi nemate ni uzroke, ni pravice, pritoževati se zoper vlado, ako Vam ona dopisuje nemške, in to toliko SaBa, dokler ne (daste magistratu kategoričnega povelja, da mora pisati slovenskim strankam v slovenskem jeziku, in to posebno v občen j u s čisto slovensko okolico. — Moč logike to od vas zahteva.
Mej Vami bodo tudi taki, ki pravijo: ako hočejo Slovenci slovenske Šole v Trstu, naj si jih osnujejo sami. To, gospodje, je po vsem krivo, tudi Slovenci v mestu stanujoči, doprinašajo k troškom občine na razne načine, in kder nosijo bremeti.i, tam bi morali uživati tudi pravice, in en it glavnih pravic je ona na poduk. — Dokazano pa je statistično, aa v mestu živi najmanj 26000 Slovanov in peticija, o ka-terej je govor, nosi podpise okolo 1400 očetov Slovanov, — kateri očetje pred stavijajo najmanj 4000 za ljudsko Šolo godnih otrok. Zdaj pa vprašam: imajo, ali ne ti očetje pravico, da terjajo, da se njihovi otroci podučujejo v materinščini?
Zanikati bi mogel to avtokrat, dokle: mu je na razpolaganje moč, a nikoli ii" liberalec, ki se ponaša, da se bori pod zastavo svobode in pravice, kakor se s tem ponašate Vi, gospodje.
Da dokažem še bolje, da slovanski element ni tako nov v Trstu, kakor bi nekateri tržaški zgodopisci radi svetu nat-vezali, dovolite, da Vas spominjam na one čase, ko je vjadal osodo tržaškega mesta eden največih državnikov, grof Stadion. — V tistem času, ko so avstrijska ljudstva pozdravljala z nnjvečim veseljem prve žarke svobode, se je v tržaških mestnih ljudskih šolah podučevalo slovensko injitalijansko. Mnogo Tržačanov, tudi morda kak gospod v našem zboru, se še dobm spominja tistih zlatih časov, ko je Trst bil v pravem deviškem razvoju, ti i treba torej, da bi se posebno trudil z dokazi z i svojo trditev. Prašam le: Ali ni bilo morda izvrstno ono načelo, s tako eneržijo izvrševano po možu, katerega spomin j ■ še denes svet vsakemu pravemu Tržačaiiu? Gotovo je bilo izvrstno in da bi mej nami
peli so v vsakej hiši, peli po večerji i<i pri preji, peli na polji, t pri delu; v vsakej niši so znali stare in nove pesni»—Jane-žič sam, naš prerano umrli slovničar, pravi, da mu je mati z jedno pesnijo naj prvo obudila ljubezen do slovenskega materinega jezika. Blaga mati je tedaj izkresala v Janežičevem srci ono domoljubno iskro, ki je postala dobrodejni plamen, ki je svetil in grel neugašen do zadnjega trenotka. To, drage Slovenke, to je najlepši in naj svetejši materin poklic, zbujati v nježnih srcih ljubezen do vseh kreposti, posebno pa tudi ljubezen do mile materinščine.
Ženstvo je velicega upliva na moštv<» in treba toraj, da smo pazni na odgoju
i n vedenje našega nježnega spola.
Ozirom na spol pride pri nas Slovencih, ki štejemo blizo 1 milijon ljudi: na 1000 moških blizo 1060 ženskih in ve.1, nego naravno je, da se oziramo pri na-rodnej Izomiki ozirom na duševno in gmotno naše stanje, uprav na nježni ženski spol.
Treba pa je ob enem, da ženski spol tudi sam svoje stori, da pripomore v to idejalno svrho; toraj:
Urno, urno, sestre blage, Ves plevel iz plodne njive I In sadike vse škodljive Urno naj populimo!
Na ljubav se vse opira: da ni ljubavi, ne bi bilo ne svetu nl| nas. Ni društva, nI posla, ni podjetja, ni umetnosti, ne olike, ne napredka — z eno besedo —
ED I
NOS T.
nehale neke strasti, neki čudni nazori, tudidenes bi večina naših mestnih očeto-posnemala izgled velikega Studi on-a, kar i)i tudi prekinolo neskončne prepire, kateri gotovo ne pospešujejo blagostana našega sicer prekrasnega mesta.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
V	gosposko zbornico so bili poklicani: knez Juri Lobkovic, grof Osvald Thun in knez Turn-Taxis.
Hrvatski lan jo 18. t. m. sprejel deputacije iz nekdanje granice, katerim je zagotovil, da bo vedno ozir jemal na zgodovinski razvtek krajnih potreb Granice ter pristavil, da Granico kmalu obiSče*
V	Hrvatskem saboru je 19. t. m.vstala velika zmešnjava, katero je provzročila manjšina s podporo študentov na galerijah, načelnik in poslanci večine so bili javno žaljeni in zasramovani. — To je žalosten začetek. Vsled tega prigotka namerjavajo poslanci iz Granice pristopiti narodnej stranki, katera je imela navečer sejo, da se je posvetovala, kaj je storiti, da se ne bodo več motili v zbornici. K seji je prišel tudi ban ter zagotovil, da bo skrbel za red in ako bi trebalo iz-venrednih naredeb. Starčevič pa je načelništvu naznanil, da Zagreb zapusti.
Iz Prijepolja se poroča, da se tam ropi vedno bolj množć. Roparji celo po dnevi napadajo soseske, v katerih ni vojakov. Vojaki in žandarji jih sicer zasledujejo, ali ne morejo jim do živega, ker se skrivajo v neštevil-nih skrivališčih po gorah, ali pa se umikajo za bližnjo mejo.
Vitanje dežele.
NemSki cesarjevič je 17. t. m. zvečer z italijanskim kraljem obiskal veselico, katero je njemu na čast priredilo rimskega mesta svetovalstvo na Kapitolu in h katerej je bilo povabljenih 1000 osob, drugo jutro pa je obiskal Panteon in položil krasen lovorov venec na grob Viktor Emanuela. Ob 1. uri popoludne se je peljal v Vatikan k panežu, s katerim je brez prič 45 minut govoril, potem pa mu predstavil svoje spremljevalce, s katerimi se je papež jako ljubeznivo menil ; nazadnje je obiskal vatikansko knjižnico, muzeje in Basiliko. — S kardinalom Jacobinijem, ki ga je spremil v cerkev sv. Petra, govoril je polu ure. Trdi se, da o političnih rečeh ni bilo govora. — «Moniteur de Rome» piše mej drugim o tem obiskanji: Mi hočemo ta dan pozdraviti kakor dan tajnih nadej, prepričani, da se cesarjevič pri pogovoru s papa-žem uveri, da bi si oropal sodeleštva
i največjega vpliva na svetu, ako bi od sebe odbil moralično podporo cerkve in papeža. — 19. t. m. je ogledal vojake ter se jako pohvalno o njih držanju izrazil. Ta dan so se mu poklonili tudi naseljenci, katerim je rekel, da je pomenljivo, da je vnovič gost kralja i naroda, s katerim živi v tolikem prijateljstvu; včeraj je bil tudi pri papežu in upa, da bodo ti dogodki na domovino blagodejno v-plivali.
20. t. m. je nemški cesarjevič obiskal Forum Romanum, kder starine izkopavajo, potem pa šel v poslansko zbornico, kder je četrt ure poslušal pri obravnavah; o polunoči pa je Rim zapustil. — V tej seji sta dva poslušalca z galerij vrgla v zbornico manifeste z vsklikom: »EvvivaOberdank«; oba so takoj zaprli. Na plakatih je bila tiskana Oberdankova oporoka.
Francoska poslanska zbornica je po dolgem viharnem razgovoru sprejela tonkinski kredit z 312 glasovi proti 180. Senatska komisija pa se je soglasno izrekla za kredit.
O kitajsko-francoskem razdoru se poroča, da je kitajski poslanec Tseng predložil načelniku francoske republike, naj se Songkoj in Sontaj spoji s francoskim posestvom, Sonkian in Bacnihn pa s kitajsko državo. Kitajsko bi se potem odpovedalo vrhovnega gospodstva v Anamu. Francoska vlada te dni pošlje zopet 3000 vojakov v Tonkin, drugih 3000 pa prve dni meseca januarja. — Francoska vojska je pridobila zunanje trdnjave Sontaja in zgubila pri napadu 200 mož in 19 častnikov; sovražnik ima veliko zgubo; 4000 Francozov je bilo v ognji, 3000 pa za pomoč pripravljenih ; glavna
trdnjava je od vseh strani zaprta. _
Francoski senat je 20. t. m. po živahnem razgovarjanji dovolil tonkinski kredit z 211 glasovi proti 7*
V Novem Yorhu se je zbralo 150 dinamitevcev, ki so sklenoli, da bodo maščevali 0'Donelovo smrt s tem, da razrušijo London in angleško vojno brodovje ter da umorć sodnika, ki je CV Donela k smrti obsodil. — Glad-stonu pa po živenji stregd tako »In-vincibles« (nezmagijvij; vsled tega ne spi doma.
ni stvari na svetu, katera bi brez ljubezni obstati in napredovati mogla. Ljubezen diha vsaka stvar!
Za napredek domačije pa je najprej potrebno, da ljubi domačica domačijo. Brez ljubavi more tudi dobro vrejena hiša razpasti.
Ozirom na ovo resnico je treba, da dobra slovenska mati svojo hčerko v tem duhu o igojeva, kajti prava šola, pravo odgojišče za naše hčerke je in ostane vedno le dom in domače ognjišče. Zatoraj, draga slovenska mati, spomni se potreb našega naroda in glej na domačo odgojo svoje hčerke, in ti slovenska deklica, ki ti je namen s časom priti do lastnega hišt-va, do lastne domačije, zapotnni si besede našega uepozabljivega narodnega budite-Ija dr. Lovro Tomana, ko ti premilo poje: Vrtite tedaj se v pohištvanji pridno, Skrbite marljivo, trudite se m, Da hiša domača se snaži prav vidno, Da pridnost pripelje v nje radost, blago;
Le mater prasajte, In se zanašajte
Na uk nje pobožen in skušen zvesto.
zmir. nih
Podpirajte stariše, že v letih slabotnih, Kot angelj skrbeč le spremljajte jih r.
Na krajih posvetnega hrupa, v samot-
Dopisi.
Trsi, 18. dec.
Iz Senožeč se poroča v č. listu »Edinosti« št. 100. o dobrodelni veselici na Martinovo nedeljo Itd, — Res hvale vrelina naredba, ker potreba je bilo nove šolske zastave.
Slava! kličemo tudi oddaljeni senože-čani nekdajni učenci tamošnje Šole, blagim gospetn in vrlim domorodkinjam go-
spicam senožeŠkega trga, za požrtvovalno sodelovanje dobrohotnega namena. A izrek g. dopisatelja »da ni imela senožeslta šola, od kar obstoji t. j. 1.1817 svoje zastave« ni resničen !
Vsak terega sladek spomin j« —otročje dobč, sosebno lepega časa šolskih let ! Kot učenec spominjam s*, da je šolska mladina tudi v trgu Senožeče, vsako leto pod vodstvom prejšnega obče priljubljenega gospod nadučitelja (sedaj župan trga) procesije sv. r. telesa in druge šolske slav-nosti z dvojim šolsk. zastavami spremljala. Kdaj to bile te kupljene in kdo jih je napravil ? — to mi ni sa gotovo znano — slišal sem nekdaj, da je te šolski patron, knez Porcla podaril. Ob istem Času bile so še dobro ohranjene — gotovo tudi enkrat nove? Gospod dopisatelj je menda še malo časa v Senožečah, ker mu ni o tem znano, naj mu pa služi v spomin: »vse mine, vse konča», le čislanje hvaležnih src nežne mladine do svojih učiteljev — ne pozabi tudi mož;ik v poznejših letih I
Dokaz tega, prepričal ga bo, spoštovanje do prejšno imenovanega moogo zasluženega g. nadučitelja!
Na sviđanje pri slavnosti blagoslovljena nove Š. zastave v Senožečah !
Nekdajni hvaležni učenec.
IzSturij na Vlpnvskeni.20.dec.
V noči 12. t. m. so prišli neznani tatovi v stanovanje posestnika i predsednika rokodelskega društva, gosp. Danijela Sapla, in iz obedno sobe odnesli mizo, v katerej miztilci je bilo shranjeno nad 150. gld., 2 obligaciji, hranilna knjižica in otročja hranilna puŠica, v katerej je bilo tudi precej denarja. Mizo so nesli zadej na ondotni travnik, obrnoli jo in odtrgali miznico, vzeli denar iz pušice in onih 150 gld.. In ostale papirje na mestu pustili. Nekoliko dni prej je bilo ukradenih gospej J. S. in fabr. F. P. blizo 20 kokoši. Tatovom niso še na sledu. Da bi se vprihodnje kaj e-nacega in zgodilo, potrebno bi bilo stal nega ponočnega Čuvaja.	B.
Z Dunaj«, 16. dec.
Ker se je letos Miklošičeva slovesnost oblajala, za katera je bilo treba vse moči nategnoti, skrbela je Slovenija da se PreŠirnova slovesnost v manjšem okviru obhaja. Bila je slovesna seja, h katerej pa so bili povabljeni krogi, o katerih se sme pričakovati, da se zanimajo za našega pesnika—velikana. Došlo je mnogo na Dunaju živečih Slovencev, zastopniki raznih dijadkih družb slovanske narodnosti in kar je našo mladino posebno razveselilo, tudi trije državni
Roslanci. gg. dr. Vošnjak, dr. Poklukar in fabergoj. Dr. VoSnjak je v svojem odgovoru na napituico poudarj il, kako je potrebno, da se vsi slovenski dijaki zberejo pod streho edinega slovenskega društva na Dunaju, da se uŽe sedaj uče složno delovati. Navzoča sta bila tudi dva gosta iz Rusije, eden iz Moskve, drugi iz Petro-grada, ki tukaj v knjižnicah delata.
Pevski zbor je bil posebno dobre volje In je nalogo dobro izvršil. Gosp. Strekelj imel je zanimivo berilo o Turgenjevu, katero je občinstvo jako zanimalo.
OndriČekje zsvojimkoncertom zadnji torek veliko navdu&etije vzbudil; igral je tako iz-borno, da ga kritiki v nebesa kujejo. Ponosni smo mi Slovani na tncega moža.
Državni zbor je odložen do 22. januarja ; državni poslanci imajo dovolj Časa počivati po desetdnevnem delovanju, pa dovolj časa za to, daje Dunajevski levičarjem v zobe povedal, naj si ne tarejo glav vlade.
Naši slovenski poslanci so v Ljubljani sklenoli, kakor znano, da hočejo od vlade prav odločno zahtevati nekaj več ljubezni posebno do Slovencev na mejah. Dal Bog, da bi ta odločen sklep kaj pomagal.
O varite srca krepost si in mir;
Nezlobne radosti,
Nedolžne mladost
Slade naj iivenja vam mladega tiri—
Mimo tega puzi uže od nekedaj slovenska mati, da vcepi pri ženskej mladini od malega poštenost načel in stalnost značaja. Naj bi bilo temu vedno tako I Kedar dojdemo do povoljne svrhe, da dobimo mnogo dobrih mater in domaČic stalnega, poštenega in odvažnega značaja, takrat bomo imeli tudi dovoljno število stalnih mož, kajti ženske imajo v prvej vrsti mladino odgojevati |in jej trdno vcepiti značajnost.
Po iskrenej domorodkinji, po pošte-nej slovenskej deklici se lehko ogromno šiti naša zavednost, naša stalnost. Po do-brej slovenskej materi in narodno čutpč^j se domačici se pri nježnej mladini vcepi in vseje narodni duh, ki 8 časom krasno razcvete in mogočne kali poldne, da koristi narodu, domovini in svojim. Slovenske matere so uže mnogokrat pri raznih prilikah, ko so ogromni viharji grozno bu-čali, po svojej stalnosti in navdušenosti rešile narod pogube; one so in ostanejo prve in prave buditeljlce naše narodnosti!
Po deželi se j* lepo doneči naš jezik v popolnosti večinom ohranil in mila mamica ga kot biser hrani ter cepi malemu belolaščeku ali pa mičnej deklici z mlekom vred ter popeva in oznanuje naše
stanje in čutila. Dojenček nježni začuje prve mile besedice na prsih svoje ljube mamice; one besede se mlademu, šibkemu bitju globoko vcepijo v nedolžne sr« čice in s časom postane iz malega drevca krepko drevo. Tako na deželi, iz koje je v zadnjih letih marsikak velikan n p. Vodnik, Kopitar, Metelko, Miklošič, Prešeren, Ćop izrastel, ki se hvaležno spominja svoje matere, ki mu je v prvo podajala prvotne pojeme o materinščini. — Po mestih in trgih je bilo zadnja leta nekako slabeje in marsikak list se je na ovi način uŽe pogubil — a vremena so se nekoliko zjasnila in milša zvezdice so nam zasijale. Upliv možki in zavednost ter nežno,-čuteče src^ Žensko naj pripomore, da pridemo v tem smislu na boljše in da zasedemo častno mesto mej drugimi narodi. Ne smešimo se in govorimo ter občujmo iu mislimo vselej in vsigdar—Če smo rodom Slovenci—v milej nam naate-rinščini. Ona naj se razvija v naŠej notranjosti, kakor se nam razvija oko in uho, kakor se razvija duša v našem očesi in ušesi in kakor se razvija ljubezen v naŠej duši. Materini jezik nam naj bode zaklad, na katerega obstanek moramo bolj čuvati, nego čuva ženin na nevesto, nego čuva človek na punčico svojega očesa!
(Konec prihodnjič).
Domače in razne vesti..
Cesarjev dar. Presvitli cesar je Podaril 200 gld. za novo šolsko poslopje v Ćrešnjicah.
Imenovanje. Gosp. Jožef Paglja-ruzzi praktikant pri tukajšnjej višje.) deželne) sodmji, imenovan je brezplačnim avskultantoiu.
Minister bar. Plno. O slavnosti na novej luki smo uže poroč ili, tej so prisustvovale prve tržaške^ avktoritete z ministrom Pino-tom na čelu, ki je prišel iz Beča. Tudi naš dežalni in dri ivni poslanec gosp. Ivan Nabergoj je bil na-zoČ. Po skončanej slavnosti, visoka go-spoda se je zbrala v spodnjih prostorih «Hotel de la Ville», kder je bilo pripravljeno izborno kosilo. Pri š impanjcu so se vršile napitnice za napitnico. Pivi je napil baron Hopfen na cesarja, tržiškt' župan na baron Pinota in ta pa na Trst in njega uljudno prebivalstvo. Baron Rei-nelt je v svojej naglašal potrebo, da se znižajo tarife v prospeh tržaškega tr-govstva.
Poliod. Njeg. Eks. baron Pino, ne-kedanji preljubijeni tržaški namestnik, ki je došel v Trst, da prisostvuje pri vlože-nju poslednjega, zaključnega kamenja v novej luki, odpeljal se je v četrtek popoludne na parniku «Pelagosa» v pomorski lacaret pri sv. Bartlju, in tam uprav na dobro vse inspiciral in tako se prepričal o dobrem stanju omenjene zgradbe. Potem je še obiskal c. k. namestnika. Popoludne ob 2. pa pogostil ga je v svojej palači izbranim «dinerjem» gosp. baron Reinelt, predsednik trgovske zbornice. Ob 8. zvečer se je odpeljal v Beč.
Na kolodvor ga je pospremilo doka} odličnjakov tukajšnjega emporja.
Slovenski vosi. Imamo v nafiej sredi gosp. Ivana dr. J. Tavčarja, prišel je je sem delati skuSnje iz odvetništva.
Duhovske spremembe v ir-žaikej škofiji. G. g. Blaž Glavina dosedanji duh. pomočnik v kaznilnici v Kopru, imenovan je Župnikom omenjene. — Ć. g. Ante Legović, svečenik poreSko-pulj-ske Škofije, imenovan je dub. pomoč v Istej kaznilnici. — C. g. V. ViŽnič gre za duh. pom. v Oprtalj in č. g. M. Grčkovičv Mo-sčenice.
Tržaike novosti. — Požari. V sredo ob 6. popoludne je gorelo stanovanje necega trgovca pri sv. Ivanu. Ogenj so pouzročili z neprevidnim ravnanjem 8 petroljko. Vatrogasci so koj došli na mesto, ter ogenj omejili in po kratkem naporu pogasili. Pogorelo je več blaga v prodajalnici, katerega vrednost se ceni 300 gld. —
V četrtek ob 5. v jutro je pa nastal-ogenj v »villa Necker«, ki se je uprav hitro razširil, ter dobro polovico poslopja vpe* pelil.
Pridnosti vatrogascev je pripisovati, da se ni ogenj dalje razširil, ki bi bil gotovo v kratkem, celo krasno postopje in njega imelnosti uničil. Kakor čujemo, Skoda znaša nad 10.000 gld. Arhiv in druge znamenitosti so še v pravem času spravili na varno. — Petek ob 5. v jutro, pričelo je goreti v mesarnici Št. 4 v ulici »Fon-deria.« Ogenj «« i« brzo razširil do poda prvega nadst	•"' *krl-
njico, v katere	i In
tako pouzročil c	me-
sarji pa za 40( "■• 11	a so
ogenj v poluri	i.
Aretira	"je
policija odpel/;	far-
eka učenca : i	rva-
zlja Ricciotti i -	anja
uprav na tanj <v	jav-
ljajo, da se ne < iz	are-
tiranj, No! tol r	a se
pozve, kam pe	»del
esecuzione de .■■ ■(>- ■	a t» jfr
tli; po mestu i„iQ_;o !V,t	tni-
festi in pamjeti na čast onemu, ki .se je bil predrznol streči po življenju našega blagega vsem narodnostim v Širnej Avstriji praljubljenega vladarja. Tržaške »ire-dentarske intrige« so našle odmev v talijanskom parlamentu v Rimu. Tu ni potreba komentara. Tudi v Vidmu iu v Benetkah so bili velike demonstracijenaoblet-nico Oberdanku.—Slovenski politici, kdefste?1
Monumentalni mozajki. Pravoslavna cerkev, pravi biser umetnosti, koja dela povsem Čast našim južnim bratom Srbom te dni je obogatela za tri krasna, monumentalna nova dela, Odgrnolt so tri nove mozajke; namreč: Sv. Mihaela, sv. Anastazija in sv. Gkegorija. To je delo italijanske Šole, bene-Čanske industrije, ki je glede tega prva na svetu. Slog je strogo bizantinski in sicer iz onega časa, v katerem je ta vrsta dospela na vrhunec slave v Bizanciji. Ce nas spomin ne vara, iz dobe Paleoiogov. Prihodnje leto se bodo okrasja na zunanjih delih cerkve povsem dokančabi, kakor stoji v prvem projektu, ki ga. je bil izdelal nek italijanski arhitekt iz Milana, pravi genij v tej stroki.
Poučevanje v kmetijstvu* Gosp. popotovalni učitelj Ivan pl. Baldifil ostane kot popot. uč. km. za ital. dele Primorskega. Za slov. del Primorskega
EDIN.08T.
s poučevanjem te stroke v slov. jeziku je služba razpisana. Kakor čujemo, za to se je uže več prosilcev oglasilo. Želimo, da bi bil izvoljen kak praktičen mož in popularen govornik. Po našem menenju, od tacega učit., ki ima povsem v svojej vlasti naroden jezik, narodne običaje — in ki pozna i narodne razvade — je povsem odvisen napredek v kmetijstvu.
Z OpČftn se nam piše o i 21. t. m. : Včeraj je nekdo iz tukajšnja vasi kupil »Veliko pratiko« pri knižarju' Škabarju, ali glej, pri vsem pogajanju ni je mož hotel dati izpod 20 kr. Na mestu pa, kder je »Pratiki» cena (15 soldovj tiskana, prilepljen je trgovski naslovni listič.
Kako je to, da so letošnje »Pratike» pri temu trgovcu tako drage? Hotel sem Vas na to opozoriti, da bi se ubogemu slovenskemu rodu krivica s tem ne delala od strani tržaških trgovcev. Pri Goenu so menda po 15 soldov, vsa; druga leta je bilo tako.
Ciorijike novosti. Državni poslanec, jiosp. dr. Jožef fonkli je odlikovan od Njeg. Vel. presv. cesarja z redom železne krone tretje vrste. — Gosp. Jako p G'ebu-lar je izvoljen predsednikom Čitalnica v Gorici.— G. g. Andrej Žnidarčič bo oskrboval župo šentlovrensko. —Za koritniške
?ogorelce se je nabralo do zdaj v Gorici 17 gl. in 38 kr. — Gosp. Miha Pezdič je imenovan podpredsednikom solkanske čitalnice. — Gosp. prof. J. pl. Kleinmayr je 16. t. rn. v prostorih bralnega in podpornega društva imel jako važno predavanje o ženstvu. Vdeležba je bil i močna osobito od ženske strani. Gosp. prof. je izborno rešil svojo zadačo in je žel mnogo pohvale in odobrovanja od nazočih,— Č. g. Franc GoljevŠčelc kaplan na Piacuti je sprejel poverjeniŠtvo družbe sv. Mohorja.
Tatvine in policijsko. V sredo v jutro so nekoji nepozvani in nepoznani poštenjakoviči prodrli v magazin nečega trgovca svežih in strojenih kož v ulici »Madonna del mare» in iz zaprtega omiznega predala odnesli nad 50 gld. v vrednosti. — V četrtek zvečer so straže ustavile in dele pod ključ težaka G. R., 40 letnega Tržačana. Ta dolgoprstnež je nečemu slugi c. k. oklopriice »Tegetthof« odnesel perila za 40 gld. vrednosti iu ga potem zastavil. Policija je perilo dobila in ga izročila lastniku. — Darilo za praznike. Katerina Benič, 39 letna Rečanka, morala je iti v bolnišnico, da si zdravi obilico prejetih ran in prask na glavi. Vse to jej je poklonil nje »ex-ljubček», kakor sama pravi, ker mu ni hotla odpreti ob 2. po polunoči/,
(Popravek) Bil je pri nas lastnik kavarne «Monte Verde«, g. Pavisich, ro-doina Slovan ter nas prosil, da naj propra-vimo ono vest, da je nek njegov rnarker gostu rekel, da ona kavarna nemajsloven-skih listov, in ako jih boče, naj jih gre fiitati v druge kavarne. —
G. Pavisich pravi, da tega njegov marker ni rekel, temveč, da je odgovoril, da se slovenski listi nahajajo v drugi njegovi kavarni poleg javnega vrta, njemu da je uljudnost prvo pravilo, in ker je sam dober Slovan, nebi nikoli dopustil da se v njegovi kavarni zaničuje Slovenščina. — Ta popravek z veseljem sorejmemo, ker iz njega je razvidno, da g. Pavisič v resnici spoštuje Slovane.
PreskrboV*.^« mesa tukaj-N«J inestnej bolnišnici. Magistrat razpisuje v drugo otdajo i. t. d. za leto 1884. Gas je do 27. t. m. za vlože-nje dotičnih ponudeb; pogoji ostanejo isti, kakor v razpisan j u od 28. minolega meseca.	°
Obrtnlja Gospod Jožef M. Levi misli v Rojanu napraviti milarnico, in to na prostoru, št. T. 773 T. 103. Magistrat poživlja dotične posestnike, da vlože svoje reklame pri magistratu naj dalje do 27. decembra, ali pa ustrneno 28. t. m. komisiji, ki se bode v Rojanu zbrala na dotičnein mestu ob 11. predpoludnem. Rojanci, smradu v Rojanu ne potrebuje-
rT ,1u,Bl,ai> aa imamo Se preveč, be fabrike za žajfo «nam je potreba, da zgubimo fia oni par meščanov, ki nas ob nedelah obiskujejo, in novcev donašajo za našo »izborno kapljico«.
In naše zdravje I To nam more biti prva in glavna skrb.
Rojanci bodite umni in prote; na dotičnem mestu o svojem času!
KosDotto in trio* stvari.
Odkod siromaštvo in dolgovi?
D.i naše ljudstvo vedno bolj v siromaštvo i dolgove leze, temu četrti uzrok je tudi premalo napredka v kmetijstvu, oziroma rokodelstvu i obrtništvu.
Ena splošnih napak pri nas so razkosana zemljišča na več komadičev ali zem. parcelic Tu naj navedem samo en zgled.
w01jt,v k°Sanskej občini spada k h. št. 14 pol zemlje (halbhubl.) in evo / to zemljiSče ima 31 njivic, travnikov in tratic za košnjo pa 26 parcelic! vse to je raztreseno v daljavi ure. Temu primeroma so raztresena vsa druga zemljišča *e le po Notranjskem, temuč skoraj po
vsej naše j railej domovini. Ni li tako zem-ljiščino razkosanje prava sitnost za kmetovalca? Ali se mu delo ne otežuje in tako brezpotrebno podvoji? Jaz trdim, da bi naš kmetovalec še jedenkrat ložeje delo imel, ako bi bila njegova zemljišča zj^dinjena v samo erio ali dve večji skupini: prva naj bi bila odmenjena polju, druga pa senožetom. Kateri mojih čitate-ljev mi utegne ugovarjati, da so raztresena zemljišča bolj praktična oziroma bol zavarovana pred točo. No, temu je nekaj res, pa v tako pičlfj meri, da pravi ekonom tega faktorja Še v poštev ne jemlje.
.Te-li pa naš bore kmet kriv, da so njegova zemljišča večinoma tako razko-madičena? Tega ni naš kmet kriv, nego tista oblast, koja mu je v prejšnjih veko-vi h zemljo tako neusmiljeno razdrobila. Napako je lahko učinoti, a popraviti isto je mnogo težje.
Je li pa mogoče našemu kmetu zemljišča v eno ali dve skupini združiti?
V tem nahajamo različne okolnosti: v kakšnem kraji bi bilo tako zjedinjenje ložje, v drugem težje ; prav lahko pa nikder, ker to je uže zastarana napaka.
Poleg te, malo da ne splošne napake pri nas, nahaja se jih še cela vrsta.
Polje se največkrat prav ne obdeljuje; tu se pogreša pravo i pripravno orodje, tam se seje i sadi preslabo seme. Pri vsem tem pa človek i živina preveč trpita pri delu. Živinoreja je v največ krajih na nizkej stopinji: slaba krma, slabo pleme živine in slabi hlevi so še preveč v starej navadi. Z gnojem dela naš kmet največkrat tako »kakor svinja z mehom r — nepotrebno ga zgublja okolo hleva i doma ; pa tudi preveč na dežju ali solncu malo da ne vsega pokvari. Brez dobrega mastnega gnoja pa ne moremo pričakovati iz njive dobre i obilne letine. Sadjarstvo, tam kder bi bilo prav lahko v najlepšem razcvetu, je še na prav nizkej stopinji: ne ustreza ni po kvantiteti ni po kvaliteti. Sadja je v primeri ugodnemu kraju še vse premalo, in kar ga je, ne more imeti prave cene v kupčiji zaradi nepovoljnih lastnosti v dobroti in lepoti.
Pri tej priliki naj mimogrede še nekaj primetnem.
Vse vasi v bližini ob desnej i leve j strani vode Reke ali Bistrice bi lahko desetkrat več sadja prideiavale, nego ga zdaj; a sadje bi bilo tudi lahko trikrat boljše, nego je do zdaj. Krajevne razmere so tu kakor navlaŠČ za sadjarstvo. Osobito nekatere vasi bi bolje učinile, da polovico svojih njiv prepuste za deteljo ali travo »to fino«, ker njivstvo jim prouzročuje mnogo, mnogo težkega dela, povrača pa malo jela. Ce more kmet pri toliko njivah v srednjej letini uže na spomlad Žito kupovati!... V teh krajih se Je treba sadjarstva bolj živo poprijeti. Z sadjarstvom je dela malo in še to je bolj igračasto. Ob rodovitnih letih bi se mnogo sadja popro-dalo v Trst In čez morje; iz slabejšega napravi se dobra pijača; nekaj se ga lahko odbere za »suŠje«, a sušilnice bi mogle biti bolj praktično narejene, nego so zdaj tam v navadi. Sadja ne sme dim sušiti nego samo gorkota. Nekaj svežega ovočja ali sadja prihrani se pa tudi za domaČo porabo. Res je, vsako leto ni ovočno leto, a dobro bi tudi slabemu toliko prihranilo, da bi kmet vendar — le mnogo boljše shajal. Jaz trdim : kar je Vipavcem I Dolenjcem sladka vinska kapljica, primeroma še več bi lahko bilo sadjarstvo za one vasi ob vodi Reki na skrajnem Notranjskem. —
(Konec prih.)
Tržno porodio
Kava — vsaki dan draža. Prodalo se je te dni do 4000 vreč Rio in Santos po gld. 49 do 72. -
Sladkor — vsaki dan ceniji ; prodalo se je 80U0 vreč sladkorja po gld. 27 do gld. 30. —
Sadje — cene nespremenjene, cenah	sfal"ih' nesPlemenjenih
Petrolje — nespremenjena cena na gld. 13. —
DomaČe pridelki — v slabem obrajtu, cene šibke. — Vse drugo blago brez posebne spremembe.
Borsno poročilo.
Borsa še vedna vesela, kurzi trdni s tendenco, da še viši post mejo; položaj v obče zdrav.
Listnica uredništva. G. H. L. Nočemo sprejeti hude polemike proti listu, ki sprejema dopise od tuk. »Vazierende., ki so si zbrali oni list, du spuščajo svoj gnjev na ljudi, katerih se taki neslani napadi ne morejo prijeti — V Trstu vsak vc, kateri jastrebi pilejo »ne dopise, zato pa sa vsak pameten človek le čudi modrosti onih, ki nam očitajo, da previsoko letamo, kar ba ml smatramo aa robato zabavljanje domačega Janeza, ki o Bebi misli, da mu ga ni para na zemlji. Nam je ta robati Janez uže davno pretil; od nas jo ni hotel vzeti, šel je po njo v Zagreb, po pogreto od nas tija poslano ; potem pa je mislil, da je fino napravil. Pustimo torej preostro polemiko za zdaj, ko je uže tako »očno smedeno tam gori. A gospodom pri prvi priliki ufe mi sami posvetimo, kakor zaslužijo.
Dunajska borsa
dne if/. decembra. đnotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 20 kr
Enotni drž. dolg v srebru :9	•	70 »
Zlata renta......98	»	95 »
5% avst. renta .... 93	»	85 •
Delnice narodne banke . S42	»	— •
Kreditne delnice .... 291	.	75 •
London 10 lir sterlin . .120	»	95 •
Napoleon.......9	>	59'/
C. kr. cekini......5	»	72 »
100 državnih mark ... 59	•	80 »
T elegram.
Ee r pelje-Ko\ina 21. decembra, Nevbtrašlj levemu boritelju za narodne pravice, gospodu Nebergoju čestitajo rodoljubi iz Klanca.
IZJAVE.
Neki moji politični neprijatelji privadili so se, nal&gati mi odgovornost za vsak dopis iz naših krajev v slovenskih časnikih. Da si bi jim bila vsled njih stanu pravilna slovenščina bolj potrebna, ne-go meni, vendar jim še nij prišlo na misel, da bi se jej priučili. Navžlic temu pa si domišljajo, da so zmožni, uže v slogu zaslediti moje svojstvo!
Ne bodem klical na pomoč uredniških potrdil, »da nisem pisal«. A za nekoliko pravičnosti bi prosil vendar razumne nasprotnike, ki so uže mnogo z menoj občevali in prav dobro, poznajo moja načela o samohvali. Ako mi ti pripisujejo dopis v 286. St. »Slov. Nar«., ne morem si druzega misliti, nego da strast uže dobro osoljena s6 zlobo.
Malo pa me briga, ako mi ga neved-nezt pripisujejo.
Podgraa, v dan 20. decembra 1883.
Slavoj Jenko.
»Slovanu« bode glavna in jedina naloga pospeševati med narodom našim širjenje slovanske zavesti in narodnega ponosa. Razen tega pa bode skrbel tudi za pouk našega kmetijskega in obrtnijs-kega stanu ter si prizadeval po svoje pripomoči, da se zboljfiajo sedanje žalostne gmotne razmere našega naroda.
Se ve, da bode vedno odločno in neu-strasljivo stal pod narodno zastavo in ne bode poznal nikakib ozirov ; ako pa kedo pričakuje osobnih napadov in »pobijanja«, domoljubnih mož in narodnih podjetij tedaj se jako vara. Nama je le za načela in ne za osebe.
Toliko v odgovorna dopis v 101. stev. »Edinosti.«
V Ljubljani, dne 20. dec. 1883. tdSB	Anton Trstenjak,
izdaljatelj in lastnik	urednik
„Slovana"	„Slovana"
^elalsko^podporno^
išče dva zdravnika,
katera bi nastopila poslovanje za društvo s 1 januarjem 1884. — Pogoji zvedč se pri podpisanem predsedniku druStva v uredništvu lista »Edinosti«, Nova Tiskarna.
Viktor Dolenc.
Anton Bonne
krojač, Piazza S. Catterina Št. 1. odlikovan na tržaSkej razstavi 1882 — priporoča se Čest. duhovščini, g. učiteljem in vsemu p. n. občinstvu. On i/deluje obleko po najnovejšem faponu za primerno nizke cene.
__12—3.
Vesela nada
za bolnike in okrevalce.
Proti kaliju, hrlpivostl, prsni in ielodčitl bolečini onemoglosti, auiioi. slabemu prežvekovanju. zanesljiva krepilna sredstva za okrevalce p« vsake) bolezni. Kdor nI pomagalo uže mč dražega, pomagali a* prvi I« edino pravi, 59 krat odlikovani Ivan Hodovi zdravilni iidelki Iz alada (molca) In sicer pri ato-tisočih, kateri ao bili «2e proglašeni za neozdravljive, bili ao jim pomoč in zdravje Ia bolnika ao dali zopet 21 ve nje In zdravje.
(r.ft'tno beniMin nzilravijenih ) Na eilmeRft iinajilnika in izd« ovalra pravih zdravilnih isdel kov iz riladA, c« k. dvornemu < diUjnlcu In o4-ilajalcu »koro Taeh evropskih vladarjev, gospodu
IVAN-u HOFF-u,
c. k. svetovalca za naroCbe, poseglaiku zlatrga krila
zn liiHlnife a Krono, vitnu vitkih j>ri»*kih in nemUkih redov, na Dunaju, toviur^a: Stiidt, Gratonhof, Briuar-strasse 2, pi*tru;i in zaluča: Graben, Bntuerstrasse S.
Eger, 1. Heptembra.
Velfcenjeni Rospo-i ! S tt*m V a* pr sin,, da mojo nar. flbo i/.vrSU« dobro in hitro, kajti j a/, se«, n ej ©d-jeiOBlci in cnnilnci VaHih po Boru blagoslovljenih I(lra-vllnld izdelkov i r. slada, katere Vi najirnvijate v sr.iV> eio»e*tva. Ko som K« leta 1880 bival v Bnmnscbweif-u, rabil s»-m z najboljšim uspehom proti hmiioTeidam in pokvarjenemu lelodcu VaPa nedosegljiva zdravilna sredstva iz slada. Zdaj po '-'2 letih ditbreffa zdravja, zopet irpim in rabim ViiJfa zdravila iz slada In jaz sem potov, ker imam zaupanje, da ini bodo zopet jornagall, kajti jftz sem porabil flo lo 10 steklenic Hladnega piva lu 4 funte fiokolade, in ii*e se ftutim boljSegu. Jaz Vas 4a-gotovim, da Vam bode moralo Clovefltvo postaviti v«?on spominek, ker ste iznaSli tako okusno Kokolado, sladuo pivo In bonbone ; vsak filovek te izdelke rad uži a In ne /nmntuje s lem svojega denara. VaMih f>8 odlikovanj ste pred Bogom in ■ vetom vestno raslulili. Moj hi*ni rdravnik Je priporiCil naduHItelju Plies-ti Vašo proparate iz Hlad«, kateri Vara se je tudi javno zahvalil za usp.ih; njeceva mati se ima zahvaliti Va*tm sladnim zdiaviloin, da Bo Jivl, prav tako tudi uradnik Mapde-burfike zavarovalne drtilbe. Knjawa, katerega go»pa jo bila ule odpovedana in je zdaj popoli omu zdrava. O mojej materi Vam v Sast resnici naznanjam, di je bila u«e onemogla, bolela sta jo iclodec, prša in imela ju bledico, a po 1 in pol m-isertnem ufivaiijn VaSoga flad-nrga lzleCfca, 3 krat. vsaki dan in zjutraj in zvetfer po l kozarec sladove Kokolado, j« tako dobro ozdravila, da »("nj kot 7Hletnn gospu vodi gospodi' JstVo in vedno moli Zi Vas. Tukaj notri Vain pnBljem 10 «ld.; podljite rai sladovega piva In SokoUde v Benetke, Hotel Bauer. — VaS za veko hvaležni
S.Radollniki, Cberamtmai,
Uradno poročilo o zdravilu.
C k. priv. osrednji od'>or itd. v Kletisburg-u. Ivan HofT-ovo pivo iz slalovega izvlečka se je pokazalo kakor Izvrstno sredstvo za krup<!anje.
Major TVillga, poslanec kr. pruskih lazaretov.
Opomin in opomba.
Naj se tirja le prve, pravo Ivan HofT-ovo i?delke Iz Rlada ■ varovalno marko pri c. k. trgovske! godnijl avstrijskej in ogerskej zkbiljefeno (sliku iznajdnikaj. Ponarejenim izdelkom drugih manjkajo zdravilna zo-liida in pa niso prav napravljeni, kakor Ivan HofT-nvi izdelki Iz slada in vtegnejo torej, po izreku zdravnikov, relo Škodovati.
P Ana pravega Ivan Hoff-ovaga zdravilnega piva UVlia i, eladovoK« Izločka .• 13 steklenic gld. (t.0(J, steklenic gld. 12.68, rs ctiklenic gld. 23.18. — Od 13 steklenic na zgoraj sa pivo poflljo franko v h Bo. Za po-Hiljatev tzDu<uja: 13 steklekleuic Bld. 7.2)!, 28 steklenic gld. 14.61, R8 steklenic, gld. 29.10, 1)2 kiloprnma Bokolade Iz ilada I. gtd. 2.40, II. gld. 1.60. III. mM- 1. (Pri močnejših Jiurofibah dovoli se rabat.J Koncentrirani aladovnl Izlelek 1 steklenica gld. 1.12, 1(2 steklenice 70 soldov, Bonboni iz alada : 1 moSnjica 60
aoldov (tudi 1(2 ali 1(4 moHhjico.) 0 airotfb« pod S gld. vrodnooll ne no IzvrSujejo. a Prvi, pravi sluz razstapljajofii Ivan lloff-ovl prani bonboni Ia alada so v m drem papirja. Pri knpovanju naj io odločno terja U take.	12—7
G1.1A no zalogo v Trstu Ima: Franc Ks- ■ Princ, trgovec na Akvedotu. | V Ljubljani: Peter Lassnigg, v Gorici: O. ChrtstnfoleUi, v Mariboru : F. P. Uolasek na glavnem trgu; v Ptuji: J. A'asimir, lekarnar; v Celji: J. Kujiferschmidt, lekarnar.
Neobhodno potreben
vsakemu stanu je koledar za prestopno leto 1884 s kažipotom po Trstu in mnogim poduSnim berilom. Kedor ga hoče imeti, naročiti si ga mora prej ko mogočo pri upravništvu „Edinosti" ali pa v ^Novi tiskarni", Via Torrente. — Velja za naročnike lista »Edinosti« in za ude del. podp, društva 60 soldov, za vse drugo pa 80 soldov.
Neobhodno potrebno vsakej druisini '•l Lečna sredstva napravljena po kemiku in lekarju G- B. Rovis
V TRSTU — 47 CORSO 47 — V TRSTU.
Raslapljajodl Čaj ozdravi vsaki kaSelj Še tako tr dovraten, kakor to dokazujejo uspehi raznih zdravnikov in oefitevilna spričevala in naročbe. En zavoj za 8 dni 60 soldov.—
ČiMilne kroglice proli hemeoroidam, napravljene iz neke rastline, izvrstno delajoče proti boleznim na jetrab, vrance, proti z;ibasanja itd. Vzamejo se lebko vsako uro brez obzira na dijeto. Skutljica 30 soldov.
Vino iz kine z Marsalo, poskušano z uspehom po prvih zdravnikih za slabosti v obče, zapokvarjeol želodec in v času okrevanja po dolgih boleznih. 1 botelja 1 gld.
Illebčki iz Tamar t ude s kloratom od potaplja, najboljše;,sredstvo proti boleznim v vratu, angini, bripavosti, zaprtem glasu itd. 1 Skatlja 30 soldov.
Zdravilni ocel proti miasmom. Najboljše sredstvo za čiščenje znika po sobab, s prijetno vonjavo, rahi se tudi kakor sredstvo za toaleto, ena žlička z vodo, ker krepča kežo. 1 steklenica 50 soldov.
Tekočina* k katero se vstavi Se tako močan zobobol* za-branuje gnjilobo in delikatni duh prouzroči v ustab. Ena steklenica 50 soldov.
Tinklura in mazilo proti kurjim očesom, debeli koži in ozebkom, brez da bi prouzročila najmanjšo bolečino. Tri plaštri za eno kurje oko 20 sol. Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Zaloga ribjega olja las ribe polenovke — kakovost brez primere, ki dohaja direktno iz krajev, kjer ga delajo, in tukaj rabi prvim zdravnikom. Z istim se izdeluje tudi olje Železoki sano in jodo—železo o kisano.
Za koinodileto gospodov zdravnikov drži tudi vse leke profesorja Hebra proti kož im boleznim.	10—1
EDINOST.
Nova tiskarna
Vla Torrente it. 2 v Tr«t«
Vizitnice od 60 soldov do	pld.	1.—
Zavitke (kuverte) za trgovce in
druges tiskano finno lOOOkom. «	2.70 Vošilne karte za novo leto se
zlatim tiskom 100	«	2.—
Tiskovine za užitninski davek (slovenske) po najuiži ceni in vsa koverstne druge tiskovine.
Gospodu Gabrijelu Piccoli,
lekarju v Ljubljani.
Veliko let ozdravljani razne bolezni edino le z Vašo
»Francova esenca« in to z najboljšim vspehom. Prosim vas 5e za 12 steklenic. Trst, meseca sep-tebra 1883.
Dr. Pardo, praktičun zdrav ni k.
Vaša »F rane ova esenca- oprostila me je izvrstno in popolnoma hnde nad dve leti trajajoče bolezni. Izrekam Vam kakor izum niku tega zdruvila svojo najtoplejšo Zahvalo.
Rakovac na Hrvaškem blizo Karlovca.
han Pu/16.
Podpisani potrdim, da je »Francova esenca« gosp. Gabrijela Piccoli moje žup-nijane od marsikako bolezni temeljito ozdravila, se jc ljudje z najboljšim vspehom poslužujejo.
Fianona v Istriji meseca oktobra 1882.
Anton Vlassich, Župnik-kanonik.
Prosim Vas zopet za 24 steklenic vaše Francove esence«, ki jc za bolezni v želodcu boljrt od vsacepa druzega zdravila. Tudi naš tovarniški zdravnik jo priporoča.
A. Angusthaler, montćr v tovarni za stroje g. Kdr6si v ffradci.
»Francova esenca< je pomagala uže tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč božjast, irebušno in prehajala o mrzlico, zabasunjhemerojide, zlatenico itd., ki so vs" nevarne, ako se o pravem času ne ozdravijo. Sklenic:i velja 10 kr.
16-7
Vozni red železnice za Trst.
0d I. ju ija 1883 naprej. O d vo z iz Trsta.
C.40 zjutraj (l>riovlak) (I., II., III. do Ljubljane od tam naprej I., II. razrud) n;i Dunaj, ssveiv z Reko, Puljem, Hruckom Zagrebom Boljakoin, Celovcem,
Bo./anom.
6.G0 zjutraj (hnovlak) (I., II., III.) v Nabre*ino, Videm, Benetke, Milan, Rim.
9.05 zjutraj lomnibui vlak) v NiibreJtino, Videm, Benetke.
10.05 zjutraj [postni vlak) (I., II., lil.) na Dunaj, veza z P'Sto, Bruckom, Z;lnr»i>om, Karlovcem, Siskom.
5.00 poi>oludne (omnibim u/ok) M., II., III.1 v N.ib.eJ!ino, Videm. Benetke, Milan, Rim.
C.— popoludno ,poH/ni vlak) nu Dunaj, zvezi z Reko, PeSto. Bnmkom, B-jijakom, Zagrebom, Karlovcem, Siskom, Celovcem, Bolzannm.
8.—	zveCor (kurt««i ti?ult) (I,, II,, III.) na Dunuj, zveza u PeSto, Knnito. Bruckom.
8.16 zveBer (meBan vlak) (!., II., III.) v Ljubljano, Polo, Bruck, Beljak, Alo,
9.—	zvečer (meS.n ti/ak) v Nabrežino, Videm, BeDetke, Milan.
Dolaz v Trst.
6.8- zjutraj (m«Ban t>?ak) (II., III.) iz LJubljane, Beljaka, Celovca, Pole
7.3'i zjutrnj [omuibna vlak) iz Milana, Benetk.
8.10 (kliski Wak) (I., II., III.) iz PeBte, Dunaja.
10.38 (poBfni vlak) (I., II., III.; iz Dunaji, It-ke, Siska, Zagreba, PeBte.
11.20 omnihut-vlak) i/ Rima. Milana Bez N ibreSino.
(126 zvečer IpoSfni vlak) (I., II., 111.) iz Dun.ija, Hrvatskega, Ogrskega.
7.4.", zvečer (omniftus i-lak) ,z Korraln* čez N.tbrelino.
9.16 zvečer [brzovlak) iz Italije čez Nuiiretino.
10.— zvečer (brzuvtak) (I., U., III.) iz Dunaja, Ljubljane ireiA z Reko.
12.55 v noSi (orrtnibui-vlak iz Italije Cez Nabrežino.
Navsepri?alce ATsMrti.
Nujni oklic!
Zarad podedovalne razdelitve so dediči 121 let obstoječe trgovske hiše Ivan Karol Kunzschmidt v seji dne 1. oktobra t. 1. *kle-noli, da dajo v naj' m dosedanje prostore 15. januarja 1884 in prodajo vse v zalogi nahajajoče se razno blago po ceni, kar stanejo le surovine dotičnih izdelkov, to-rojj Nkoro xa«i(on|, da bodo le mogli prostore sprazniti do 1. januarja.
To le blago je še v zalogi: 4500 ženskih koSulj iz najfinejšega angleškega Sifona s pravimi Švicarskimi vezenim; všitki, resnično umetne vezanje. po gld. 1.50 komad in gld. 16.50 tucat.
1500 ženskih nočnih korsetov prav iste baie. prav dolgih in po vsej dolžini vitimi švicarskimi vezeninami, naje-legantnejše napravljenih, prava krasota za vsako damo, komad gld. 150, tucat po gld. 16.50. Iste iz težkega parheta komad gld. 1.60 5600 spodnjih kitelj iz najfinejšega naravnega platna, okrašenih st švicarskimi svilnatimi portami po gld-1.40 komad gld. 15»50 tucat. — Iste iz rudečega kretona, komad gl. 1.50, tucat gl. 16 50, iz težke klobučevine komad prid. 1.75. Iste iz samega težkega sukna, z barvano volno vezane, plisarani z volanti in zobki komad prid. 2.50. 250 tucatov Ženskih gač iz najfinejega barheta, bogato nališpanin z zobci, kompletno velike par po gld. i 25, tucat Rld. 14 8560 moških kušulj iz najfinejšega angleškega Sifona, čveterojebnata prsa, gladka ali vezljana različnih mer okolo vratu, po gld. 1.50 komad, ali gld. 16.50 tucat. 1500 tucatov pregrinjalnih garnitur iz cla-masta z vtekanimi slikami cvetic Itd obstoječih iz prta in 12 tavajolov po gld. 2.85, neobhodno potrebno za vsako hišo, po neizrečeno nizkej ceni. 2000 turških brisalnic, vsak komad posebej denjen, 7, rudečimi dolgimi franŽami, prekrasno blago, tucat gld. 3.75. 2000 velikih ženskih fačolov za čez rame iz najfinsje berolinske volne z dolpimi franžami v raznih barvah, kakor belih, rujavih, drapanih, kariranih, turških. komad gld 1.20, tucat 12.50. 400 pled-ov za potovanje najtežje ba2e, jako velikih, iz težkega in dobrega sukna tkani, po elegantnih angleških vzorih, kukor: rujavi, sivi, mešane barve, najfinejših s temnim robcem in bogatimi franžami, kateri so rabljivi kot najlepša obleka, potna, posteljni kolter, Šial za dame rabljivi, še ceI6 po 20 letnej rabi, se lehko iz njih narede dve elegantni obleki, po katerih se prihranijo suknje in povrnne suknje 1. vrste poprej gld. 15, zdaj le pld. 5 85, 2. vrste poprej gld. 12, zdaj le gld. 4.85 komad. 300 kosov platna za hišno rabo 30 vatlov, teški, najboljši izdelek za hišno rabo komad 5.50.
Ker cene pavole rastejo,' bodo v kratkem še enkrat dražje, torej pri poro> čamo k hitrej naročbi 500 svilnatih posteljnih kotrov iz težke lion^ke svile, višnjeve, bele, rudeče, belo in rudeče pisane komad gld. 4—, jako nizke Ctne. 350 garnitur francoskih pregrinjal obstoječih iz dveh posteljskih pogrinjal in enega pregrinjala za mizo z kravatami iz barŽuna, krasno delo in stane vsa garnitura, to je vsi 3 komadi skupaj le gld. 7,50." 5000 tucatov prestralj iz dobrega teškega platna Za vsako, še tako veliko posteljo komad gld. 1.35, tucat 15.
Vsak odjemalec blaga v vrednosti najmanj gld. 15.— na enkrat dobi remu-neracijo, ali brezplačno eno švicarsko uro Iz francoskega pozlačenega brona Plastika z dolgo verigo; za natančnost se jam£t 2 leti.
NaroČbe proti gotovemu denaru (po poštnej nakaznici ali pa s povzetjem po c. k. pošti) je treba pošiljati na	9—9
Erbschafts-Vervvaltung Rabinowicz, Wien, II Schiffamtsgasse Nr. 20.

m
Podružnica v Trstu.
Priviligiranega in odlikovanega obrtnijskega zavoda!
R. VLAHOV
Šebenika v Dalmaciji, Via della Pesa št. 8, za protestantsko cerkvijo.
Ima veliko zalogo lastnih različnih likerjev po najnižih cenah, to j : Vlahov eliksir posebnosti — Roob Coccola — Puritas — rozolij ^Maraškin in dezertna vina, Tartaro, Vodice, Maraškin, Plavin, bodisi
boteljah, bodisi v zabojih za domačijo in za razpošiljanje. .
^ P. n. občinstvu se naznanja, da večidel omenjenih likerjev se pro-jI daj a v Trstu pri A. Bischof— O. Uraniš— C. Paleokgo —A. Paulin — A. Cesareo — C. Attanosopulo — C. Soffianopulo.
S
Strašanska katastrofa
v Casamicciola
28 julija je bil švicarski fabrikant ur Janež Denis iz Chaux d« Fonds
na Ischiji zasut
in je tam v 41. letu umrl. Vkljub vsem preiskavanjem postavljenega kuratorja Gia-como bullato-ja v Napolju, ni bilo mogoče najti ne sorodnikov, ne drugih pravnih naslednikov, vsled česar je vse premoženje zapalo drŽavi. Pošiljatev 2463 pravih švicarskih ur in mnogo zlatenine, katero vse je bilo na poti Čez Dunaj na jutrovo, mora) je vsied tepa obdržati 7. avgusta špediter, gospod Franc Qevauxiils, in je bila ta pošiljatev izročena podpisani komisijski hiši za zlateuirio dne 15. oktobra t. 1. z nakazom, da razproda vse to blago le proti temu, da dobi zanj, kar znese, voz-nina in carina, torej skoro žaatonj, da se le more zapuščinska obravnava poprej izvršiti. — Vse ure so reparirane, torej urejene na minuto, in le fasona in graviranje zlatenine je toliko stalo, kolikor se denes zahteva za vse.
350 komadov žepnih ur na oillnder Iz najfinejšega francoskega double-zlata, aH pa močno posrebrnenega nikla, fino graviranih in giljoširanih, z moćno pozlačeno verižico, zlata fasona, fino na minuto repariranih. Vse skupaj le gld. 4.90; iste iz pravega 131otnega srebra po c. k. uradu za punci-ranje poskušene in močno pozlačene la gld. 6.50. Iste ure na cilinder iz teškega, pravega 14karatnega zlata po c. k. uradu za punciranje poskušane, poprej glri. 45,
zdaj pa za smešno ceno od le gld. 16. 250 ur na »Idro iz najfinejšega francoskega double - zlata, ali močno posrebrnenega nikla, fino graviranih in giljoširanih, na 15 pravih rubinov, z natanjčnim strojem, ka-zali za sekunde in krasno verižico, fino repasiranih le gld. 7. — Iste ure na sidro (anker) iz težkega 131otnega srebra, porušenih po c. k. uradu za punciranje in
močno pozlačenih le II gld. 200 Waahlngtonskih remontoir ur iz močno posrebrnega nikla ali double-zlata, navijajo se brez ključa, z mehanično pripravo za kazala ali sekunde, reguliranih na sekundo, nujizvrstnejša ura sveta. Cena s krasno verižico vred le gld. 8 30. 180 srebrnih remontoir ur iz težkega 131ot-nega srebra, potrjenega po c. k. uradu za punciranje, navija se bre2 ključa z mehanično pripravo za kazala, plošnato šipo, emaili"ano kazal šče m s kazalom za sekunde reguliranih na minuto, najlzvrstnejša ura sveta. Poprej gld. 25, zdaj za smešno ceno od le gld. 13.
Da vse ure gredo natanjčno,
W jamčim 5 let.
217 pratanoa Iz pravega zlata a ponarejenimi brlljantl v vseh Velikostih, pravo 6 karatno zlato in v finej škatljici, komad le gl. 3.75. 184 parov uhanov iz briljantov aH gumblo, iz
6 karatnega pravega zlata s krasnimi bri-Ijantl v finej baržunovej škatljici, par gl. 3.75. 222 paro« uhanov Iz pravega zlata punci-ranega na 6 karatov i najlepšimi koralami,
se škaljico le gld. 1.50. 164 medaljonov iz francoskega double-zlata s
ponarejenimi briljanti le gld. 2.50. 150 naprsnih in ovralniSnlh zaponk iz čistege 6 kar. zlata. Zlato je potrdil c. k. puneovni urad, vdelani sn vanje krasni ponarejeni
dijamanti, z škatljico vred 1 gld 80 kr. 250 iemiietnlb gumbov iz čistega 6 kar. zlata s prelepimi ponarejenimi dijamanti po gl.1.80 Vse okrasju je tako lepo brušeno in se tako sveti, da nadomeščujo najlepšo, pa predrago
pristno okrasje. Naročbe po pošti, kakor tudi telegrafične, katere se izvršujejo proti povzetju, ali pred-poSiljatvi dotičnega zneska, naj se pošiljajo na
Schweizer llhren- und G ldvvaaren-5—8 Vertretungshaus WIEN Leopoldstadt. Schiffamtsgasse 20.
Za bo?i£ in za novo leto.
Darila zadnje novosti, v velikan »kej zbirki in po najnižih cenah, dobe se
Dunajskem Bazarju
Ferdinanda Fiscljer
ulica Ponte rosso it. 16.
Velika zaloga igrač, stvari za obešati na božično drevo, lučic, in držaČev, stvari za tombolo in raznih smešnih prikazni. Nerazbivljive punčke, ki se smejo umivati, francoske punčke, frfjbelianske in društvene igre in tisoč drugih zdelkovraiuih umetnosti.
1000 kuvertov za trgovska pisma v razlićnin barvah z firmo po iiiiroČilu
gld. 2.70.
Vincencij Hmeljak,
~	mehanikar
Corsia Giulia 666. Odlikovan na tržaške! razstavi leta 1882.
izdeluje ročne mline za vsakovrstno Žito po najnižej ceni, namreč od 65 do 180 gld.
Portlandski in Romanski
najboljše vrst© i po zmernih cenah
renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail).
Zastop in zaloga pri
Schnabl & G.
Via Carinila 11». 12-12 Zaloga cevi, poljedelskih strojev, se-salk (pump) mašinsko olje, jermene itd.
Velika zaloga
zimskih zukenj
v raznih barvah, požev iz volnenega tkanja po najnovejšem krovu
gld. 15 komad
kakor tudi popolne zimske obleke iz no-vošegnega sukna po f?ld. US.
v kroiačnlci PELLEGRINA LEVI
Vin m. Antonlo Np. 5. nasproti kavarna „tlli Stella Polare".
Alojzija Mayer-jeva
trgovina piva v steklenicah v Ljubljani
priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 in 50 steklenic.
Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva.	24-16
•MMMMMMi
«. POR 1,1
' Walerprofft in plašči poc gld. 5.15 in više. Ročnlkl (mufi) Iz kožuhovlnc po
50 soldov in više komad, feuk-neno blago za možke
po gld. I.IV metr in više. Volneno blago za žeiNko
po «0 sold. metr. Pregrinjala za posteljake po SO soli. Preproge za mostovže in sohe 95 sold. in više. Možu-bovine za ohrohljenje »5 soli. metr. asavrainlki i/ kožuhovine po gld. 1.90. Fla tnelaiz čiste volne gld. I metr Govori se slovensko. Corso Mr «9.
Zaloga najfinejših glasovitih izvrstnih vin isterskih:
Refošk v velikih buteljah muziia. kakor šampanjec, »taro. obležano vino za posladek.
Moškatovo vino, Staro obležano m u žita, kakor šampanjec, sladko in lepo dišeče v velikih buteljah.
Namizna črna, fina vina Istrska v vsakej kolikosti in kakovosti, močueja in bolj navadna, v sodih.
Kakovost garantirana, cena najniža.
Naročiti se mora botelj najmanj šest; vina v sodih pa najmanj 56 litrov.
Na zahtevanje pošljejo se tudi ceniki brezplačno. Naročbe pod naslovom :
8	Štefan JurišoviĆ,
trgovec z vinom.
Muggia — Istria.
Priporoča se
Nova prodajalnica
CARL0 AC0UAR0LI
-7 Via Caserma 7-drobno pohištvo, igrače blago za obleke
in posebnost v^plelenicah
Najniže cene. (M—ej Govori se slovensko.
Lastnik, društvo »EDINOST« — izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIĆ
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA. v Trat
n.