Gospodarske stvari. Kako snhe strmine z sadovnimi drevesi ali grmičjem obsaditi. M. Koliko je še strmin, po kterih se ne nabaja drugo, nego nič vredno grmovje in sitno dra5je. In vendar se tudi suhe, kamenite in celo puste strmine večidelj vse dajo s pridom za pridelovanje raznega sadja porabiti in tako v korist spraviti. Seveda vsako ovočno ali sadovno drevo ni za take kraje, ampak le drevesa, ki od zemlje kolikor najmanj zabtevajo in so z malim in slabim zadovoljna. In tako drevo je pred vsemi drugimi 5re.nje7o. Njemu ni dosti mar, kako in iz kterib delo7 je zeinlja, 7 kteri stoji, pomešana. Crešnji je 7se dobro, dasi je zemlja pnsta, kremenasta, grobljaata ali kakoiana boce. če pist le ni preplitva, da se morejo korenine globokejae 7 zemljo 7dirati in poganjati, tako čreanja tudi 7 slabih zemeljnih razinerah (se^eda se mora pra7 posaditi in piiraerno gleštatii dobro stori, močno raste in obilno lepega okusnega sadu prinaaa. Ce je pa zemlja le bolj plitve prsti, je dobro taka črešnjeva dre7esa zasajati, ki so požlahtnjena na 7išnjo ledenico. Taka dreveaa ne poganjajo jako globoko koreuin in so tudi 8 slabejšo zeraljo zadovoljna. Na^adne 7ianje pa niso za nasade po suhib in pustib strminah, ker ho5ejo boljšo in 7lažnejšo zemljo, da kaj obrodijo. Da 7oda deže^nica ali sneže^nica po strmini, na kteri so se 5rešnje7a dre^esa nasadila, prenaglo ne oteče in tako posajenim dre^esom brezkoristna ne postane, se morajo pri nasajanju dre^es grabice ali jarki tako do dre^ea napeljati, da zamore po njib 7oda do dre^ee teci, nad kterimi se kotloviSaste jamice izkopljejo, da se 7 njih 7oda lovi in drevju korenine napaja. Jarki in jame se morajo od časa do ča8a potrebiti, da ae ne zasujejo in ne zarastejo in tako s^ojemu namenu 7eč ne služijo. Razun Sresenj so za naaad pri suhih strminah tudi orebi, žlahtni kostanji in leaje. Pr7i dve sorti bo5ete 7endar bolj globoko zemljo, ker korenine g"loboko poganjajo. Za kostanje zemlja tudi ne sme prepusta biti, sicer le bolj drobi5ki in dostikrat gluhi sad rodijo. Leska pa na plitvi zemlji dobro stori, celo med grobljanii lepo raste, in posebno pa se njej 8e7erne strmine piilegajo. Najbolje storijo kot gimi5je. Boljše soite lešniko^ posebno razne sorte Lamberto7ega lešnika (Oorylus tubulosa) ljubijo bolj 7lažno zemljo, na^adni lešnik (Corylua A^ellana) pa je tudi a suho zado^oljen. Žoltica (Gelbsucbt) na trsevja se je letoa po mnogib vinogradih prikazala. Ta bolezen stori, da na trsu listje in mladike naglo žolte ali rumene postanejo. Glavni uziok temu je pomanjkanje pra^e ali pa zadostne hrane. Po naj^iše eetrsa loti žoltica, akomu okoli korenin pieveč mokrote zaataja, da koreninice trohneti začuejo. Ko se zemlja zopet usuai, so zaostale zdra^e koreninice že preslabe, da bi zajemale toliko brane, kolikor nje je tr8u treba, da redno raste naprej. To pastori, da trs tako dolgo bira in boleha, dokler mu ne doraate do7olj no^ih koreninic. Vinorejci pra^ijo, da žoltica trsevju ni5 ne škodi, kar pa ni popolnem resnicno. Tre se sicer res zopet popra^i, 7endar škoda je zuatna, ker ga je žoltica motila in zadržavala, kedar bi imel najbolj krepko rasti in *e raz^ijati. Včasib traovje po žoltici tudi tako oslabi, da »e v par letib popolnem posuai. Zato se inia žoltici ekrbno 7 okom prihajati in zlasti prevelika moča iz vinograda spravljati. Raz76 tega pa se mora trsu, 6e je z»5el hirati za^olj pomanjkanja hrane, z pripra^uini gnojilom pomagati, kar se najboljše z gnojnico do8eže. Dober pedenj od bolenega trsa se napra^ijo luknje, ki se z gnojnico zalijejo. Tik trsa se ne sme nikoli zali^ati. Gnojnici je dobro primeaati gipsa; na hektoliter 7ode je dosti 1 l/a—2 kilo gipaa. Zvedenci priporo5ajo tudi pepel; 7endar preveč se ga ne sme 7odi primeaati, k večem 2 peščici na trs. Mnogokrat poatane listje ia mladje žolto na trsih, ki ne stojijo na mokrem, ampak 7 laporju, 7 prodni ali ilo^nati zemlji. Te žoltice ali pra7 za pra7 sušice ni kri^a mokrota, ampak pomanjkanje železnib trarin. Resnico tega so potrdile skušnje z železniuu vitrijolpia, po katerem se je tej suaici 7 okom prišlo. Železni vitrijol ni drag, 7endar opazno se mora ž njim ra^nati. Na hektoliter 7ode se 7zeme le '/i k.ilo železnega vitrijola (Eisen^itriol) ter se te pomeaane tekočine 7 luknje nalije 1 liter za 7saki tra. _ Jesenska jabelka. 3. Bela jeaen8ka rožarica (Lukas IV. 1, b) Cludius Herbat-Apfel. Sad je arednje 7elik, po 6—7 centimetro? dolg in airok. Podoba mu je ploacata, lupiua jako nježna, ki ima a pi'7a 7oa5eno-belo barvo; poznej postane ta rumena ali rumeno-zelena. Meča ali meso je inebko in nježno s eladkornim okusom. Po legi kraja, v katerem raste, tudi različuo zori, navadno proti koncu me8eca septembra in se drži kake 4 tedne. Dre^o 7zraste krepko, ra^no in že mlado rodi. 4. Burgbarto7a rajneta (Lukaa VII. 2, a) BurgbaitsReinette. To mi5no jabelko ima ploš5ato podobo in se odlikuje od drugih jabelčnih sort po ruja^i, mreži podobni, lupini. Iz pr7a je sad zelen, poznej lepo rumen z rudečimi lisami na prisolnSni strani. Nježno nieso ima prijeten, 7insk okus. Zoii ob koncu septembia iu se drži po dva meseca. Sad je dober za na mizo pa tudi za gospodarat7o. Burghartova rajneta ljubi rablo, mo.no zemljo in rada rodi. 5. Škarlatna parmena (Lukas X. 2, a) Scharlachrotbe Parmane. Zeedeui sadjerejci prište^ajo škarlatne parmene najboljšim jabelkam. Sad ra7no ni velik, ampak je bolj srednje 7elikoati, ter proti peclju bolj airok in lepo okrožen. Tenka lupina ali koža je gladka in na dre^esu i^nata. Pra7e baiTe, ki je s^itlo - žolta, oko ne vidi; 7sa po^raina jabelka je namreč preprežena s škrlatnimi progami, katere so zmes med seboj zopet z mo5no rude5o bar^o zalite. Meso je žolto, rablo, ter iz^rstno lepo diai. Okus je sladek. Zori 7 začetku oktobra. Drevo glede zemlje ni zbirljivo, stori dobro tudi 7 bolj alabi zemlji, raste krepko in že mlado in precej obilno rodi. Jmi Žma^ec. M. Madeži iz razne robe se odpra^ijo, 5e se z terpentino^cem ali bencinom pomočijo, 7endar se oruadeževana mesta ne smejo treti ali ribati, kar bi robo poškodilo in tudi madežev nebi po- polnem odpravilo. Boljše je navadni sivi razpustivni papir (Fliespapier) kakih trikrat pregenoti in tako pregenjen papir na madež položiti. Na to se papir dobro z terpentinovcera ali bencinom premoei in na-nj drugi ravno tako pregenjen papir položi in potem z mrzlim likavnim železom (tiblom) ali pa samo z prosto roko dobro stiska. Vaa maščoba se razkroji in papir jo na se potegne in madež popolnem iz robe odpravi. Vendar pa pri Iu5i zvecer ni varno tako delo opravljati; kajti bencin je zelo razbegljiva in vžigljiva tvarina in se hitro vnamo, kar je že mnogo nesre6 storilo. Tudi smolnati inadeži se dajo tako iz raznih rob odstraniti. Sejmovi na Štajerskem. 2. oktobra v Arvežu, v Dobrni, v Dolu, v Konjicab, pri sv. Heleni; 4. oktobra v Jurkloštru, v Žavcu, pri sv. Lenartu v slov. goricab, v Svanbergu; 5. okt. v Artiču; 6. okt. v Pišecah. Sejraovi ua Koroškem. 2. oktobra v Maleštigu, v Brežab pri Paternijonu, v Notscb-Ernmersdorfu; 7. okt. v Winklern-ju; 9, okt. v Gornjem Dranburgu, v Giebinju, v KotiSab; 13. okt. v Wolfsbergu; 15. okt. v Blatnem gradu; 16. okt. v Staremtrgu, v Nemškem Pontabelnu; 18. okt. v Doberlivesi, v Guštanju, v Lukavi in v Milstadtu; 21. okt. v Kotaričab.