Občina Velenje
Referendum - najkakovostnejši porok napredka
b
Na letni programski seji občinske konference SZDL Velenje so delegati sprejeli sklep o začetku priprav na uvedbo 4. referenudma za uvedbo samoprispevka v občini Velenje. Komunalno področje v naši občini je dokaj dobro urejeno, zlasti v mestnih krajevnih skupnostih, pa tudi v nekaterih vaških, vendar se še vedno in povsod pojavljajo potrebe po gradnji novih in obnovi nekaterih starih objektov. Ko so se na konferenci pogovarjali o načinu .zagotavljanja sredstev za uresničitev vseh bodočih nalog so ugotovili, da je prav samoprispevek najbolj kakovosten vir in v največji meri zagotavlja, da bomo potrebna sredstva zares zbrali.
Posebej velja poudariti dejstvo, da tokrat ne bo občinski referendum, ampak bomo
razpisali 26 referendumov za uvedbo samoprispevkov po posameznih krajevnih skupnostih. To je pomembno zaradi tega, ker vsaka krajevna skupnost samostojno pripravlja in sestavlja program samoprispevka in bo z njim skušala rešiti vse tiste probleme, ki so za krajane posameznih krajev najbolj pereči. Občinska konferenca SZDL Velenje je krajevnim skupnostim pripravila določene napotke, ki temeljijo na širših družbenih usmeritvah.
Predvsem bi se morali v prihodnje izogniti gradnji prosvetnih, kulturnih, gasilskih in drugih domov. Bolj! bi se torej morali usmeriti v gradnjo takšnih objektov, ki po dograditvi ne bodo dodatno obremenjevali splošne in skupne porabe. Zagotoviti bi morali prav nasprotno, da bi v prihodnje za vzdrževanje cest in podobnih objektov namenjali manjše zneske, kot doslej.
Priprave na referendum so že v polnem teku. Vloga
občinskega komiteja za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja ter vseh družbeno-polit ičnih organizacij je zlasti v tem, da nudijo krajevnim skupnostim tehnično, politično in tudi drugačno pomoč, odgovornost za priprave in izvedbo referendumov, pa seveda ostane krajevnim skupnostim samim.
Osnutki referendumskih programov po krajevnih skupnostih naj bi bili že pripravljeni, v skladu z rokovnikom naj bi se na skupnih sejah krajevnih koferenc socialistične zveze in skupščin krajevnih skupnosti dogovorili o sklicih zborov krajanov, ki naj bi bili do 20. februarja. Do konca tega meseca naj bf potem obravnavali pripombe in predloge na jDsnutek in izdelali predloge referendumskih programov. Po usklajevanju in sprejetju programov ter drugih predvolilnih opravkih se bodo krajani o uvedbi samoprispevkov odločali na referendumu 21. aprila.
Center srednjih šol in vzgojnoizobraževalni zavod Velenje
!e 4. srečanje pedagoških in strokovnih delavcev
Učenci že deset dni ,,uživajo" brezskrbne počitniške dni, pedagoški in strokovni delavci pa počitka ne poznajo. Pred tednom dni so se namreč srečali na že četrtem delovnem srečanju, ki sta ga pripravila Center srednjih Sol in Vzgojnoizobraževalni zavod iz Titovega Velela. Letos je bilo to srečanje nekoliko širše, saj poleg velenjskih pedagogov in strokovnih delavcev udeležili predstavniki srednjih Sol Iz Celja, delavci s področja vzgoje in izobraževanja iz žalske, mozir-ske in slovenjegraške občine. Na qjem pa so obravnavali analizo Šolske uspešnosti učencev osnovnih Sol velenjske občine v srednjem usmerjenem izobraževanju (1982/83—1983/84), uspešnost učencev v 1. polletju prvega letnika srednjeusmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1984/85, se seznanili z namerami za vpis os-mošolcev, o možnostih vpisa v rudarsko usmeritev ter obravnavali Se nekatere pomembne zadeve s tega področja.
Analiza uspeSnosti učencev osnovnih Sol občine Velenje v srednjem usmerjenem izobraževanju, kjer svetovalni delavci primerjajo globalni učni uspeh, uspeh pri slovenskem jeziku, matematiki, tujem jeziku, fiziki, kemiji in biologiji, je pokazala pričakovano povezanost med osnovno in srednjo Solo. Le odlični in prav dober učni uspeh v osmem razredu zagotavlja pozitiven uspeh v pirem letniku usmerjenega izobraževanja. Razkorak med osnovno in srednjo Solo je prevelik, saj kar polovica učencev učni uspeh poslabSa. Vzroki so subjektivne in objektivne narave. Vendar velja povedati, da osnovne šole v Titovem Velenju zelo dobro sodelujejo s Centrom srednjih Sol, kar se kaže v mnogo boljših delovnih rezultatih, kot tam kjer je ta povezanost slaba. Sodelovanje se kaže v skupni organizaciji proizvodno-tehnični h krožkov, kot so kovinarski, krožki s področja elektronike, elektroenergetike in računalniški krožek. Slednjega letos obiskuje 140 učencev iz vseh velenjskih osnovnih Soi. Število interesnih dejavnosti se je prav na najbolj definicitarnem področju razširilo, možnost vključevanja učencev na ta področja pa je tako precej večja.
Namere za vpis letošnjih osmošol-cev
V prihodnjem Šolskem letu 1985/86 na Centru srednjih šol ne bo bistvenih sprememb glede možnosti vpi§a. V program družboslovne jezikovne dejavnosti bo vpis takšen kot je bil leta nazajr prav tako v programu elektroenergetike, elektronike, računalništva, ter v kovinsko-predelovalni usmeritvi. V omenjenem šolskem letu bo na centru en oddelek na-ravoslovno-matematične usmeritve, v rudarski usmeritvi bo letos prostora za 180 učencev, čeprav v prihodnjem šolskem letu ne bo vpisa v skrajšan program rudarske usmeritve (za pomočnika rudarja). Novost v prihodnjem šolskem letu pa sta dva oddelka lesarstva v koroški regiji.
In kaj obetajo namere letošnjih osmošolcev? Po podatkih velenjske skupnosti za zaposlovanje, ki je zbrala podatke ne le za velenjske učence, ampak tudi osmošolce koroške in širše celjske regije, kažejo, da bo v prihodnjem Šolskem letu za računalništvo precej, precej več zanimanja kot v lanskem in predlanskem Šolskem letu. Prostih mest je le 60, namer osmošolcev pa kar za 100 odstotkov več. Zato so strokovni in pedagoški delavci na 4. delovnem srečanju menili, da bi se morali vpisati v program ru-čunalništva le učenci,' ki bodo študij na tem področju kasneje nadaljevali. -Za vse tiste, ki se z računalništvom ukvarjajo v prostem času, pa so računalniški krožki. Prav tako imajo vsi programi pete stopnje zahtevnosti srec^ije usmerjenega izobraževanja v predmetniku predmet računalništvo.
Kot kažejo namere osmošolcev bodo ,,klopi" v programu elektroenergetike, zlasti v rudarstvu, znova nezasedene, saj je za omenjene programe precej manj namer, kot bo razpisanih prostih mest, prav tako kadrovskih Štipendij, prav na teh dveh področjih pa bo najmanj težav z zaposlitvijo. Pri usmerjanju in vpisu nas čaka še veliko dela. Upamo, da bomo naloge rešili v zadovoljstvo učencev, njihovih staršev in seveda združenega dela, so ob koncu poudarili udeleženci.
Delovno srečanje je tako doseglo svoj namen. Ze meseca februar-.
ja se bodo sestali strokovni aktivi, ki "bodo vključili pri svojem delu učitelje osnovnih in srednjih šol s posameznih predmetnih področij. S takim usklajevanjem načinov in metod dela hi radi pedagoški in strokovni delavci učencem olajšali prehod z osnovne na srednjo šolo.
IZNAJDLJIVOST — Kar prehitro bodo minile zimske počitnice. Pa nič hudega, saj je bila zima le radodarna s snegom. Otroška radost in razposajenost sta se razlegala na vsakem
hribčku ali gričku.
Eni so se smučali, drugi sankali. Če pa tega ni bilo pri roki, so prišle prav tudi polivinilaste vrečke. Nova iznajdba, pa še prav prijetna.
Izvršni svet Sob Velenje
Srednjeročni in dolgoročni načrt
Člani izvrSnega sveta skupščine občine Ve|enje so na seji, ki je bila preteklo sredo, najprej pregledali rokovnik priprav in izdelave srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana občine Velenje.
Narejena je že analiza dolgoročnih razvojnih možnosti, široka razprava pa je bila izvedena le v sozdu REK Franc Leskošek-Luka. Zato izvršni svet poziva vse nosilce planiranja, da izvedejo obravnavo analize, da bi lahko pripombe potem upoštevali pri izdelavi smernic.
Izvršni svet je sprejel ponudbo Zavoda za urbanizem za izdelavo srednjeročnega in dolgoročnega plana. Projekt bo veljal 13 milijonov 986 tisoč dinarjev. Sredstva pa naj bi zbrali približno takole: nekaj iz UGG — prostorskega dela, nekaj iz proračuna občine, raziskovalna skupnost naj bi prispevala polovico letnih sredstev, nekaj bodo zbrali po ključu iz Samoupravnih interesnih skupnosti, nekaj pa naj
bi prispevale delovne organizacije, vsaj večje.
Potrdili so tudi odlok o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede, poročilo o realizaciji Samoupravnega sporazuma o financiranju UGG dokumentacije, precej časa pa so namenili tudi predlogu programa dela izvrSnega sveta za letoSnje leto, saj so člani predlagali vrsto sprememb, ki se nanašajo predvsem na metode in vsebino dela. Precej pozornosti jo namen:!; tudi poročilu o izvajanju usmeritev vzgojno izobraževalnega dela ter uresničevanju nekaterih stališč, sklepov in smernic za področje vzgoje in izobraževanja. Ta analiza bo še dopolnjena, člani izvršnega sveta pa bodo o njej zavzeli stališče na zadnji januarski seji.
Dnevni red so razširili Se s predlogom o povišanju stanarin in najemnin, ki naj bi se povišale šele s 1. februarjem in to za 38 odstotkov. Velenjski izvršni svet pa
Cesta spet terjala življenje
V zadnjih dneh se je zgodilo na cestah velenjske občine več zelo hudih prometnih nesreč, ki so terjale pet življenj.
Zvoki rešilnih avtomobilov so se morali, žal, oglasiti tudi ta ponedeljek okrog 9. ure, ko se je zgodila prometna nesreča na regionalni cesti Titovo Velenje—Šoštanj oziroma Šmartno ob Paki. Posledice nesreče so bjle spet hude, saj je Stanislav Drev, 37 let, iz Vinske gore, izgubil
življenje, njegova žena Marija, 32 let je v nesreči utrpela hude telesne poškodbe in je bila v torek zjutraj še v kritičnem stanju. Hčerka Mateja, 13 let, ki je sedela na zadnjem sedežu, je prav tako utrpela hude telesne poškodbe, vendar je izven življenjske nevarnosti.
Po Šaleški magistrati v smeri proti Pesju je tega dne pripeljal voznik tovornega avtomobila — vlačilca Branko Lekše, 31 let.
Glede na stanje ceste in težo vozila je pripeljal prehitro, zato ga je zaneslo — zapeljal je na levo stran cestišča in pri tem hudo trčil v osebni avtomobil Renault 4, ki gaje vozil Stanislav Drev. Šofer osebnega avtomobila je bil tako hudo poškodovan, da je že med prevozom v bolnišnico umrl. Pri nesreči pa je nastala tudi zelo velika materialna škoda — okoli 400 tisoč dinaijev.


Čeprav je bil voznik osebnega avtomobila povsem na desni, se nesreči ni mogel izogniti (foto: S. V.)
je sprejel sklep, da naj v občini Velenje ostane tako, kot je potrdila že Skupščina Samoupravne stanovanjske interesne skupnosti, to je s 1. januarjem za 35 odstotkov, saj bo ponovno usklajevanje cen na tem področju že v juliju letos.
Gorenje Glin
Akcijska
konferenca
komunistov
Danes dopoldan se bodo na ' akcijski konferenci OO ZK sešli komunisti osnovnih organizacij ZK Gorenje Glin, Lesna industrija Nazarje.
Sestanek akcijske konference bo združen s sprejemom novih članov v Zvezo komunistov. Seje pa se bo udeležil tudi Miha Ravnik, sekretar predsedstva CK ZK Slovenije.
KS Desni breg
Zbor
komunistov
Jutri. 25. januarja, ob 17. uri, bo v avli osnovne šole Miha Pintar-Toledo zbor komunistov krajevne skupnosti Desni breg. Edina točka dnevnega reda je uveljavljanje vloge komunistov pri delovanju SZDL v krajevni skupnosti.
Zbori komunistov so ena od oblik delovanja na terenu pri uspešnem uresničevanju stališč in sklepov 13. seje CK ZKJ in 13. seje CK ZKS, ko se morajo komunisti močneje vključiti v uresničevanje ustavnih nalog SZDL.
Invalidi RLV
0 svojem delu
Na Rudniku lignita Velenje prizadevno deluje klub invalidov. ki ima okrog 800 članov.
v nedeljo se bodo ob 9. uri v prostorih Rekove družbene prehrane sešli na redno letno konferenco. Na njej bodo pregledali delo v preteklem letu, spregovorili o težavah, ki jih tarejo, sprejeli pa bodo tudi delovni program za letos. Ob koncu bodo izvolili tudi nove organe.
cena 25 dinarjev alasUO SOCialiStiČne zveze delovnega ljudstva ~ titovo Velenje, 24. januarja 1985 številka 3 (757)	3	_"_ ' _
2. stran ★ |"iaS C5S
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje *
24. januarja .1985
CELJSKO OBMOČJE • CELJSKO OBMOČ
Občinska skupnost otroškega varstva
Uresničili večino srednjeročnih nalog
Pretekli teden so se prvič v letu 1985 sestali tudi delegati obeh zborov občinske skupnosti otroškega varstva Velenje. Med drugim so obravnavali poročilo izvajalcev o izvedbi programa v Šolskem letu 1983/84, program skupnosti za to leto, določili višino stroškov v vzgojnovarstvenih zavodih, analizirali razvojne možnosti na področju otroškega varstva, ob koncu pa so rekli nekaj besed še o gradivu za republiško skupščino otroškega varstva.
Pri obravnavi poročila o delu izvajalcev v vzgojnovarstvenih zavodih, tako velenjskem kot tudi šo-štanjskem, so delegati izrekli marsikatero pohvalno besedo. Področje, kjer zavoda delata, je zelo široko. Kljub kadrovskim in še nekaterim drugim težavam so zaposleni v obeh zavodih uspešno izvajali vse dejavnosti po vzgojnem programu. Slabo voljo pri starših je povzročilo le premeščanje njihovih malčkov v nekoliko bolj oddaljene zavode.
V delovni program za to leto je
skupnost otroškega varstva zapisala le vsebinske naloge. V njem ni predvidela novih nalog, do nekaterih sprememb je v letošnjem letu prišlo le na posameznih področjih.
Z izgradnjo vrtca v Šmartnem ob Paki bo skupnost pridobila dva nova oddelka. Precej novosti pa se v tem letu obeta na področju zagotavljanja socialne varnosti za družine z otroki. Samoupravni sporazum bo skupnost otroškega varstva izvajala v toliki meri kot bodo dopuščala dogovorjena sredstva programa. Delegati so v razpravi menili, da bi morali v vzgojno varstveno dejavnost vključiti večje število otrok starih od 3 do 5 let, še zlasti tiste, ki niso vključeni v dnevno varstvo. Zaradi visoke inflacije je morala skupnost program kar dvakrat revalorizirati, dodatna sredstva pa je namenila za opremo vrtca v šmartnem ob Paki ter za denarne pomoči družinam z otroki.
Delegati obeh zborov so na zadnjem zasedanju sprejeli tudi sklep o višjem prispevku staršev k stro-
škom priprave otrok na šolo v primerjavi z dnevnim varstvom. Od 1. januarja letos bo prispevek znašal 800 dinarjev, prej 300, v cenah leta 1984. Starši bodo zneske plačevali po lestvici subvencioniranja; do 4.600 dinarjev brezplačno, od 4.601 do 8.500 dinarjev bo prispevek k stroškom priprave otrok na • šolo polovičen, nad 8.501 dinarjev pa bodo morali starši plačati poln znesek. Osnova za izračun je dohodek na družinskega člana v letu 1983. Od 1. januarja letos plačujejo starši celotno nabavno vrednost živil,, ki znaša 19 dinarjev za zajtrk, 14 za malico, 65 dinarjev za kosilo in 9 dinarjev za popoldansko malico (le dojenčki).
Nabavno vrednost je skupnost izračunala na osnovi 10 jedilnikov po cenah na dan 12. november 1984. Znesek oskrbnine za otroke v dnevnem varstvu pa bo ostal do nadaljnega enak.
Razvoj dejavnosti namenjen otroku in družini je bil v iztekajočem se srednjeročnem obdobju
KS Staro Velenje
Razstava o udarniškem delu
V soboto, 26. januarja, bo v Gasilskem domu v krajevni skupnosti Staro Velenje foto razstava, prikaz njihovega trdega udarniškega dela pri toplifikaciji tega predela Titovega Velenja. Razstavo bo pripravil foto klub Zrno in m dvoma, da bo pritegnila veliko krajanov, pa tudi drugih občanov Velenja. Razstavo so pripravili v počastitev krajevnega praznika.
Center srednjih šol
Tečaji za tuje jezike
Glede na vse večje jjotrebe po znanju tujih ježkov bo Center srednjih šol iz Titovega Velenja v februarju pričel s tečaji nemškega jezika na 2. stopnji in angleškega jezika za 1. in 3. stopnji. Prijave sprejemajo do 10. februarja, pošljete pa jih lahko na naslov Center srednjih šol TOZD EKŠ, 63.320 Titovo Velenje, Trg mladosti 3.
Cena tečajev, ki trajajo 80 ur, je 8.000 dinarjev za začetnega in 9.000 dinarjev za nadaljevalnega, v ceno pa je vključen tudi izpit ob
koncu tečaja.
Na centru sprejemajo tudi prijave za tečaje angleškega in nemškega jezika za zunanjetrgovinsko registracijo, ki jih organizirajo v sodelovanju z VEKŠ Maribor. Pričeli se bodo. septembra, če bo dovolj prijav. Prav tako v septembru nameravajo organizirati tudi ..Nemščino za otroke" različnih starosti, pač glede na prijave, kijih že sprejemajo. Tečaje vodijo izkušeni učitelji -s pomočjo sodobnih pripomočkov in v sodobno opremljenih učilnicah.
INTERKOMERC, DO za zunanjo in notranjo trgovino
—	TOZD Informatika, Beograd, Terazije 27/111, objavlja
RAZPIS
za sprejem delavca na delo za nedoločen čas v TOZD Informatika, s sedežem v Titovem Velenju
Sodelavec - PRIPRAVNIK v Tehničnem oddelku
Pogoji:
—	srednja, višja ali visoka strokovna izobrazba elektro smeri,
—	znanje angleškega jezika
—	vozniško dovoljenje B kategorije
Osebni dohodek je določen s pravilnikom. ' Vloge pošljite v roku 8 dni po objavi na zgornji naslov. Odločitev o izbranem kandidatu bomo sporočili v 30 dneh po končanem roku za prijavo.
Kandidati bodo o izboru pisno obveščeni v desetih dneh po odločitvi.
DPM Center - levi breg
Pester program
Ze nekaj let so se v krajevni skupnosti Center — levi breg pogovarjali o nujnosti ustanovitve društva prijateljev mladine. Tudi predsedstvo krajevne konference socialistične zveze je razpravljalo o tem, vendar je vse ostalo zgolj pri besedah. Ko je že kazalo, da se bo zadeva končno le premaknila z mrtve točke, se je zataknilo pri vprašanju, kdo bo prevzel organizacijo ustanovitve, oziroma kdo bo nosilec ustanovne skupščine društva. Na pobudo Bruna Trebičnika je predsedstvo socialistične zveze imenovalo delovno skupino, ki je pripravila vse potrebno za ustanovno delovno skupino, ki je pripravila • vse potrebno za ustanovno skupščino, ki je bila v drugi polovici decembra. Ob tej priliki so izvolili organe društva, izvršilni in nadzorni odbor in disciplinsko komisijo, za predsednika društva pa je bil izvoljen Bruno Trebičnik.
Na .prvi seji v začetku letošnjega leta so člani izvršilnega odbora novega društva prijateljev mladine izdelali podrobnejši delovni program za mesec januar. Ker so v tem času ]x>čitnice, so vse aktivnosti .namenjene prav najmlajšim, da jim v prostih dnevih ne bi bilo dolgčas. Organizirali so smučanje in sankanje, plavanje v hotelu Vesna v Topolšici, predavanje in ogled filmov v prostorih AMD in predavanji o računalništvu in požarni varnosti. Pripravili so tudi šaljive in družabne igre na osnovni šoli Antona Aškerca, g. Mugerle
uresničen v skladu s potrebami uporabnikov ter možnostmi združenega dela za finančno pokrivanje potreb. S prehojeno potjo v tem srednjeročnem razvoju je lahko skupnost otroškega varstva zadovoljna. Gospodarski položaj je bil na začetku precej drugačen kot ob izteku. Kljub temu je skupnosti uspelo uresničiti večino zastavljenih nalog srednjeročnega programa. Največje zaostajanje za načrtovanim beleži ta skupnost na področju nalož, saj niso bili zgrajeni vsi predvideni vrtci.
Delovni programi skupnosti otroškega varstva za naslednje srednjeročno obdobje so osnovani na zelo trdnih temeljih. Razvojne možnosti obetajo zagotovitev novih mest za dnevno varstvo predšolskih otrok po potrebi v novo zgrajenih blokovnih naseljih, povečalo naj bi se število družinskih varuhinj, večji zajetja otrok v starosti nad 3 let, ki niso vključeni v dnevno vastvo v cenejše in skrajšane peturne vzgojne programe oziroma tri urne v popoldanskem času, prav tako pa si bo skupnost v naslednjem obdobju prizadevala ohraniti sedanjo vrednost prispevkov staršev k stroškom dnevnega varstva. Samoupravni sporazum o socialnovarstvenih pravicah naj bi v novem obdobju prinesel več reda pri odločanju o socialni varnosti družin. S tem f>a bi bil dosežen tudi cilj, in sicer da bo imela pravico do teh pomoči družina, ki si z delom ne moe zagotavljati socialne varnosti, seveda ob uveljavitvi nagrajevanja po delu. Delegati obeh zborov občinske skupnosti otroškega varstva pa so v razpravi še poudarili, da bi morala biti stanovanjska izgradnja v občini celovitejša in v ceni kvadratnega metra stanovanja zajet tudi dinar namenjen za izgradnjo otroških vrtcev.
Vodno gospodarstvo
■ ■■ ivi
in ribici
Območna vodna skupnost Savinja—Sotla je na zaditji seji sprejela oziroma potrdila predlog samoupravnega sporazuma, s katerim bodo v prihodnje urejali odnose med vodno skupnostjo in, izvajalci vodnogospodarskih del na eni in ribiških družin in njihove zveze na drugi strani. To je prvi sporazum te vrste v Sloveniji, z njim pa se predvsem vodno gospodarstvo zavezuje, da bo v prihodnje pri investicijskih posegih (regulacijah vodotokov in drugih vodnogospodarskih objektih) maksimalno upoštevalo predloge ribiških družin, kako tudi po regulacijah' in gradnji jezov in pragov ohraniti življenjske pogoje za ribe in drugg vodne živali.
Vodne skupnosti (območna in temeljne) pa izvajalci del so se na Celjskem več ali manj tudi že doslej dogovarjali in skušali upoštevati predloge ribičev, preveč pa se za interese ribištva tudi niso brigali. K temu jih tudi zakonodaja ni silila, razen tega pa pravijo da zakonit o vodah in sladkovodnem ribištvu niti nista povsem usklajena. Samoupravni sporazum bo tar ko zapolnil praznino.
Če bi bilo drugače, bi se ne moglo zgoditi, da so — na primer — pri regulaciji Pake mislili pred-sem na to, kako vodi zagotoviti kar najbolj gladko pot skozi Titovo Velenje, manj pa jih je zanimalo, kaj pomeni gladka,in s kamni obložena struga za vodni ži-velj. Tudi v Celju so se še predlanskim krepko zmotili, ko so mislili, da bodo ribe, zlasti podusti na poti na drstišča, gladko lahko preskočili novi ,,mehki jez" na Savinji. Da bi zagotovili vsaj nekaj prehoda, so si potem pomagali
tako, da so ob kamnitem robu struge čez mehki jez položili smreko z vejevjem. To bo vsekakor dobra šola za načrtovalce drugega jezu, kakor je bila ,,šola" tudi račun, ki so ga morali plačati zaradi hitrega praznjenja ,.jezera" nad mehkim jezom.
Bistveni členi samoupravnega sporazuma določajo, da pooblaščeni člani ribiških družin sodelujejo že pri načrtovanju vodnogospodarskih objektov, vodno gospodarstvo pa s sprejetimi letnimi programi seznani ribiške družine. Posebej bodo izvajalci del ribiške družine obveščali dva tedna pred začetkom . posameznih del zaradi morebitnega odlova ali drugih ukrepov. Tudi ribiške družine so se obvezale, da bodo vsako leto vodni skupnosti posredovale svoje letne gojitvene načrte.
Več določil sprejetega samoupravnega sporazuma konkretno navaja, kaj naj upoštevajo pri gradnji objektov in regulacijah. Tako pregrade ne bodo smele biti višje od 60 cm, razen na območjih kjer so samo salmonidne ribe (do enega metra). Pp višjih jezovih ali pragovih morajo biti ribje steze. Dalje .gre za določila, kako v reguliranih strugah vendarle zagotoviti več možnosti za življenje rib in za zatočišča rib ob visokih vodah. Dobro bi bilo, če bi v smislu dogovora čimprej kaj postorili tudi v že reguliranih strugah, da bi tako vsaj delno izboljšali stanje. Ribištvo namreč ni samo šport in rekreacija, s katero se v naši regiji ukvarja več tisoč oseb, temveč je tudi gospodarstka dejavnost, ki prinaša dohodek.
V. J.
Šaleška dolina
Domača in umetna obrt
V zadnjem času vse več beremo in poslušamo želje in pobude, da bi med našimi ljudmi spodbudili domačo obrt, ki naj bi po eni strani zadovoljevala potrebe našega vsakdanjika, po drugi pa prispevala svoj delež tudi k pestrejši turistični ponudbi vsakega kraja in okolice.
Domača obrt je gospodarska dejavnost, ki jo lahko opravlja občan na svojem domu sam, ali skupaj s člani svojega gospodinjstva. Sem štejemo izdelke domače obrti, ki se izdelujejo na tradicionalen način, značilen za določeno etnografsko območje, kot so izdelovanje čipk, vezenin, pletenin, okrašenega
medenega peciva, kovaških izdelkov, pletarskih, kolarskih in drugih izdelkov, ki so v pretežni meri izdelani ročno.
Tako kot domača, zbuja precej zanimanja tudi umetna obrt, ki jo prav tako lahko opravljajo občani doma. To so izdelki, katerih izdelovanje zahteva umetniško ustvarjanje in posebne ročne in oblikovne spretnosti, pa tudi izdelki, narejeni po izvirnih umetninah ali zgodovinskih modelih.
Kar zadeva davčne obveznosti je pomembno to, da pri domači obrti ni nobenih davčnih obveznosti, pri izdelkih umetne obrti pa so opredeljene po posebnih stopnjah. Za
opravljanje ene ali druge obrti je potrebno predhodno dovoljenje občinske skupščine. Mnenje o tem, kateri izdelki spadajo v domačo ali( umetno obrt izdaja posebna komisija pri Gospodarski zbornici Slovenije in Zvezi obrtnih združenj Slovenije po predhodnem dogovoru z občinskim obrtnim združenjem.
Vsi občani naše občine, ki občasno že izdelujejo take ali drugačne izdelke, ali imajo možnost in smisel za izdelovanje, lahko dobijo podrobne podatke na Obrtnem združenju Titovo Velenje.
I. Gorogranc
Era - tozd Vino Šmartno ob Paki
Negotovo načrtovanje zaradi cen
Erina temeljna organizacija Vino iz Šmartnega ob Paki je preteklo poslovno leto zaključila dokaj ugodno. Po prvih ocenah so zaposleni skrbno gospodarili, saj so dosegli načrtovane refultate, finančno so jih celo nekoliko presegli.
,,Glede na to, kakšen kos kruha nam reže družba na področju trgovine, so naši kazalci gospodarjenja dobri," pravijo delavci te temeljne organizacije. Tudi pri lastni polnitvi so presegli načrt in z novimi programi pri tej dejavnosti opravičili storjeni korak. Ob vsem tem pa je treba zapisati še to, da so večji del zastavljenih smernic uresničili delavci temeljne organizacije Vino iz šmartnega ob Paki izven svoje delovne organizacije. Položaj na trgu je pač takšen, da se je treba nenehno prilagajati zahtevam in potrebam tržišča.
Dejavnost na področju trgovine, s katero se ukvarjajo tudi zaposleni tega kolektiva, se iz leta v leto srečuje z mnogimi težavami.
Nelojalna konkurenca samih dobaviteljev pijžK, na področju, ki ga oskrbujejo z brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami delajo nekateri direktni proizvajalci, vse bolj odločujoč dejavnik poslovanja so tudi obresti, so bile največje ovire pri doseganju zastavljenih ciljev tega kolektiva v preteklem letu. Politika cen pa je prav na tem področju lani naredila svoje in tako povzročila vrsto preglavic.
Ena od najpomembnejših delovnih obveznosti članov te temeljne organizacije Vino v letošnjem letu je solidna in kar najhitrejša dostava blaga do kupcev. Čeprav to vedno ne bo lahko, jo bodo poskušali obdržati na dosedanji ravni ali morda še izboljšati." Politika cen Vam kroji načrte po svoje, saj ne vemo kakšni vetrovi bodo na tem področju ,,pihali" letos. Zato tudi ne moremo stvarneje načrtovati gospodarjenja v tem letu. Kupna moč potrošnikov pada, osebni dohodki ne sledijo
življenskim stroškom in zato pričakujemo, da se bodo kupci "preusmerili k cenejšim pijačam," menijo delavci Erine temeljne organizacije Vino. Da bodo lahko obdržali dosedanji obseg prodaje, bodo morali vložiti vse sile, saj težave tudi v letošnjem letu ne bodo prav nič manjše od lanskih. Prav nasprotno. Nekatere novosti načrtujejo delavci pri lastni polnitvi, in sicer bodo razširili izbor z vini z geografskim poreklom in napolnili približno 300 vagonov te žlahtne kapljice. Prav tako načrtujejo, da bodo ,,prodrli" še na tista tržišča, ki jih doslej niso
pokrivali.
Načrtovanih ciljev gotovo ne bo lahko doseči, saj bo konkurenca na tem področju letos še večja, omejitve prav tako. Tega se delavci temeljne organizacije Vino še kako zavedajo. Z vsako podražitvijo goriv so višji tudi prevozni stroški, ki so že sedaj najvišja postavka nji-
hovega stroškovnika. Prav tako bomo morali ,,biti" veliko bitko na področju zalog in si prizadevati, da bodo te čim manjše, oskrba z brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami pa kljub temu dobra. Vse bolj pa prihajajo v ospredje težave z embalažo, ki je dražja kot samo blago. V letošnjem letu nameravajo zaposleni tega kolektiva zgraditi manjši objekt, v katerem bi hranili zaboje in steklenice.
Delovni program Erine temeljne organizacije Vino za to leto je sicer smel, dosegli pa ga bodo le s prilagajanjem razmeram na trgu, čim večjim izkoriščanjem notranjih rezerv in zmogljivosti, z boljšo organizacijo dela pa želijo ..spraviti" stroške na najnižjo raven. Dosledno uresničevanje sprejetih sklepov je porok za dosego zadanih nalog, čeprav bo njihov kos kruha tudi v letu 1985 precej odvisen od družbenih omejitev, politike cen in davčne politike.
»NAŠ ČAS, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I .maja 1965; od 1. januarja 1973 jc izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle. Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. telefon (063)853-451, 854-761. 855-450, 856^55. Brzojavni' naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 25 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 1200 dinacfev (na mesec 100 dinarjev). za tujino 2550 din.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
24. januarja 1985 * Titovo Velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
nas cas * stran 3
Anton Sušek
Sedaj tudi v Titovem Velenju
Gorenje
V korak s časom
V Mariboru je bila tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki sozda Gorenje prikazali dosežke na področju kabelske in satelitske televizije ter teleteksta. Delovna organizacija Gorenje Elrad iz Gornje Radgone slavi letos 30-letnico obstoja. Kdaj kabelska in satelitska televizija tudi v Titovem Velenju?
Leta 1955 so v Gornji Radgoni ustanovili obrtno delavnico za servisiranje radio in elektroapara-tov. Kmalu po ustanovitvi pa so se pojavile tudi zahteve po UKV radijskih antenah in pozneje še antene za televizijski sprejem. Danes obsega program delovne organizacije Gorenje Elrad proizvodnjo antenske tehnike, od skupinskih naprav za-stanovanjske bloke do velikih sistemov kabelske televizije. Poleg tega proizvajajo sisteme za primopredajno opremo s področja profesionalne elektronike za RTV instituacije ter komponente za proizvodnjo v sozdu Gorenje. Kolektiv 1.200 delavcev Gorenje Elrad je v letu 1984 ustvaril. 2,88 milijard dinarjev celotnega prihodka.
Na tiskovni konferenci v Mariboru so predstavniki delovne organizacije Gorenje Elrad največ pozornosti namenili prav razvoju in možnostim razvoja kabelske in satelitske televizije. Tehnični razvoj so snovali na lastnem raziskovalnem delu in uspeh ni izostal. Od
individualnih in skupinskih naprav so razvili sistem kabelske televizije, ki jo danes širijo na možnost vključevanja satelitske televizije.
V svetu je že močno razširjena kabelska mreža, ki v strnjenih naseljih omogoča kakovosten TV signal vsem uporabnikom. Leta 1979 je Gorenje Elrad prestalo prvo preizkušnjo s kabelskim sistemom v Splitu, kjer je opremilo objekte za mediteranske igre. S tem je nadaljevalo na XIV. zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu in bogate izkušnje jim že odpirajo nove možnosti v številnih naseljih po Jugoslaviji.
Tako so se tudi v Mariboru odločili, da opremijo svoje mesto s stistemom kabelske televizije. Uspešno so začeli v krajevni skupnosti Prežihov Voranc, v občini Maribor Rotovž. Kot so prikazali na tiskovni konferenci', je z . uvedbo kabelske televizije nenadoma odprt širši sistem prenosa informacij, predvsem teleteksta, ki ga je prav tako uspešno zastavilo Gorenje v Sarajevu na olimpijskih igrah in je ta sedaj tudi na programu ljubljanske televizije. Tako so v Mariboru postavili skupinsko antensko napr&vo na Mestnem vrhu, s kabli je povezanih 250 objektov in priključenih 800 gospodinjstev. Na stolp so namestili devet profesionalnih anten za sprejem treh UKV in šestih tv kanalov ter parabolično anteno s
slovna turistična enota v Titovem Velenju z eno samo željo, ki so jo zapisali tudi v svoje geslo: ,,vse na enem mestu." V Kompasovi poslovalnici na Geljski 36 a v Titovem Velenju so zaposleni dosedanjo dejavnost izposojanja vozil Renta car namreč dopolnili tudi z drugimi turističnimi storitvami, ki jih, kot pravijo, zahteva turist ter poslovni človek. Mlado Titovo Velenje je industrijsko mesto, v njegovi bližini pa veliko turističnih zanimivosti in točk, ki jih je vredno obiskati; Golte, pa novi hotelski objekt v Topolšici, bližina smučišč in Se nekaterih drugih zato je takšna turistična poslovalnica, kjer lahko gost uredi vse potrebno na enem mestu, nadvse dobrodošla.
V Kompasovi turistični poslovalnici lahko dobi turist ali domači gost letalske vozovnice za potovanja po domovini in tujini, za redne in čarterske polete po normalnih in posebnih cenah, prav tako lahko pri njih kupi železniške vozovnice za domača in mednarodna potovanja, ladijske karte, rezervirajo vam spalnike in sobe v hotelih. S to turistično organizacijo lahko tuji in domači gost preživi čudovit letni oddih na morju, v planinah in zdraviliščih. Priskrbijo vam vse potrebno za smučanje doma in v tujini v planinah in zdraviliščih. V velenjski po-sjovni enoti nudijo poleg tega še čelo vrsto potrebnih informacij. Tako pestro in bogato ponudbo ima le malokatera turistična delo-
Ciril Slatinšek
Širne Šljivič
konverterjem za sprejem satelitskega signala. Kot smo videli, v Mariboru že lahko gledajo sovjetski tv program, ki ga oddaja Moskva 1.
Poleg možnosti sprejemanja tako velikega števila programov, se je takoj odprla tudi možnost prenosa internega teleteksta in podobnih informacij.
Na tiskovni konferenci so predstavniki sozda Gorenje in delovne organizacije Gorenje Procesna oprema prisotne seznanili z dosežki na tem področju. Sem sodi uspešna uveljavitev na olimpijskih igrah z opremo prizorišč iger s televizijskimi sprejemniki z vgrajenimi dekoderji za teletekst, sedaj pa še redna proizvodnja teh aparatov v Gorenju Elektronika Široka potrošnja. Nadalje razvijajo sistem TELETEKS, ki bi omogočal prenos informacij s področja poslovanja, bančništva, ptt ipd. Omenili so razvoj teleteks terminala, ki bi omogočal prenos besedil na daljavo, torej nekakšno nadomestilo za teleprinter, ter teleteks faksimile za prenos informacij celih strani. Predstavili so tudi dosežke Gorenja Procesne opreme, ki se vse bolj uveljavlja s proizvodnjo orodij (tudi v izvoz), proizvodnih linij in robotike, proizvodnjo terminalov (kmalu bo izdelan 5.000 terminal Paka), proizvodnjo računalnika ,,dialog" ter drugih komponent s področja procesiranja informacij. Seveda je vse to namenjeno, kako bi človeku olajšali pretok, sprejem in uporabo vseh vrst infoormacij.
Besedilo in slike Hinko Jerčič
S tiskovne konference v Maribora
Ena od vse bolj donosnih panog našega gospodarstva, ki ji naša družba namenja vedno več pozornosti, je turizem. Na tem področju v Jugoslaviji močno pre-dnjači turistična delovna organizacija Kompas.
Letos so zaposleni z doseženimi rezultati lahko zadovoljni. Dosegli so jih s povečanim obsegom storitev, ne zgolj z višjimi cenami. Letošnje poslovno leto je ta kolektiv končal s 17,7 milijardami celotnega prihodka, pomembneje od tega je kar 1,18 milijarde dinarjev za akumulacijo. Bruto devizni priliv je v preteklem letu znašal 215 milijonov dolarjev. Da so pridno in skrbno gospodarili in da so resnično najmočnejša turistična delovna organizacija v domovini, ki slovi po kakovostnih storitvah, pa potrjuje tudi Kraigherjevo priznanje, ki ga je v začetku tega meseca prejel direktor tega kolektiva EgonConradi.
Več kot 2200 zaposlenih v okrog 130 poslovalnicah skrbi, da bi si naše lepote in zanimivosti ogledalo kar največ tujih in seveda tudi domačih turistov. To jim je do sedaj povsem uspevalo in kot kažejo njihovi načrti, prizadevanja gotovo tudi v prihodnje ne bodo zaman. V leto 1985 so po njihovih besedah stopili bolje organizirani in še z večjo ponudbo svojih storitev.
V začetku letošnjega leta se je množici Kompasovih poslovalnic širom Jugoslavije pridružila še po-
vna organizacija v domovini. Z njo se gotovo lahko Kompas enakovredno kosa s kakšno sorodno delovno organizacijo v tujini. Za razvoj turizma v našem mladem rudarskem mestu je takšna poslovalnica velika pridobitev.
Kot pravijo zaposleni v velenjski Kompasovi turistični poslovalnici, bodo precej pozornosti poleg že naštetega namenili poslovnemu turizmu, strokovnim potovanjem za ogled domačih in tujih sejmov ter razstav, tako za posameznike, kot tudi za zaključene skupine delovnih kolektivov, organizacij, društev ali ustanov. 2e v mesecu januarju so organizirali ogled mednarodnega sejma pohištva v Kolnu, v mesecu februarju načrtujejo ogled kar dveh zanimivih razstav, in sicer švicarske razstave gradbeništva v Baslu ter mednarodnega sejma ur, nakita, dragih kamnov in srebrnine v Muenchnu in razstavo učil Didacta 85 v Stut-tgartu. Toda, to še ni vse. Posebnost njihove pestre turistične ponudbe so prevozi z modernimi turističnimi avtobusi, mnogi izleti, potovanja. Občanom Velenja pa je na voljo še 50 avtomobilov, ki so si jih nekateri, zlasti združeno delo, že sedaj precej izposojevali.
Zaposleni v Kompasovi poslovni enoti na Celjski 36 a zatrjujejo, da se bodo potrudili, saj želijo, da bi njihovi gosti udobno potovali po domovini in tujini, se smučali na naših znanih smučiščih in prijetno preživeli letni oddih.
Zimska služba
Komunalci so se zavzeto spoprijeli z odvozom snega
B. Mugerle
Mala anketa
Kako čutijo mraz rudarji?
Nedelja, peta ura zjutraj. Mesto še spi, na starem jašku pa je že pravi vrvež. V pozivnici, oziroma tkalnici, čakajo rudarji za spust v jamo. Ledenohladen zrak in rahlo naletavanje snega sta glavna krivca, da so se morali rudarji sicer na dela prost dan spustiti v jamo in v rovih globoko pod zemljo izkopati kar se da veliko premoga. Precej nakopanega premoga je namreč zamrznilo na elektrarniških deponijah in je transport zelo otežkočen. Treba je v jamo in zemlji iztrgati dragocen premog.
Zrinili smo se med čakajoče rudarje, gneča je velika, saj se je dela udeležilo 90 odstotkov rudarjev, jih povprašali o delu, občutkih, se z njimi malo pošalili, nekatere pa smo povabili na kratek pogovor.
Dragan Markovič, kopač: ,,Rudar sem že 12 let, v Titovem Velenju pa delam 8 let. Ob nedeljah „grem" v jamo enkrat ali dvakrat na mesec. Pritisnil je hud mraz, zato moramo še bolj delati. V jami je zelo hladno. Delam v vstopnem rovu, ki ga je treba ..osvoboditi" pred pritiskom premoga. Ne vem, kdaj bomo uspeli. Prepričan sem, da bomo svojo nalogo pravočasno končali."
Mustafa Lukavačkič, kopač: „Kaj pa nam preostane drugega, kot da moramo v jamo? Premog
Dragan Markovič
mora v peči. Včeraj sem tako kot moji tovariši delal v prvi izmeni, danes prav tako. Delam skoraj vse nedelje, le redkokdaj ostanem doma. Družino imam v Bosni in Hercegovini."
Ciril Slatinšek, kopač: ,,Doma sem iz Slovenj Gradca. Pred in po vsakem delavniku me tako Čaka še slaba ura vožnje z avtobusom. Ob nedeljah delam po potrebi. Delo je zelo naporno, saj je v jami le 8 stopinj. Etaža gre h koncu in si seveda močno želimo, da prišli na odkop^ kjer je hidravlika. Tako bi se rešiti precej težaškega dela."
Širne Šljivič, kopač: „Prišel sem pravkar iz jame. Spodaj je precej
Mustafa Lukavačkič
hladno. Ne pomaga niti topla obleka. Delam vse nedelje, saj moram vzdrževati družino. Delali bomo .. . oprostite, mudi se mi domov."
Anton Sušek, nadzor uvoza: ,,Delam na zelo težkem delovnem mestu. Pretekli teden je bilo zelo hladno, kar 20 stopinj pod ničlo. Rudar sem že 14 let, pri nadzoru pa delam 8 let. Kljub temu, da je danes dela prost dan, se nas je zbralo mnogo, 90 odstotkov celotne izmene. Zavedamo se, da energij'o potrebujemo, tako termoelektrarna, kot tudi široka potrošnja. Čeprav je nedelja, smo na svojih delovnih mestih." A. O.
V Kompasovi turistični
poslovalnic!
na Celjski
36
so dejavnost še razširili
Kdaj CATV v Titovem Velenju?
Delajo brez počitka
Predstavniki delovne organizacije Gorenje Elrad so na tiskovni konferenci v Mariboru povedali, da pospešeno delajo na projektu kabelske televizije za področje Titovega Velenja in Šoštanj. Predvidevajo, zaradrzaprtosti področja Šaleške doline, napajanje glavne postaje s TV in FM signali z linki. V sistemu bodo vključeni vsi lokalno sprejemljivi TV in FM programi, dva interna programa, interni teletekst in sprejem satelitskih TV in FM signalov.
hj
Letošnja mrzla zima z obilico snega, ki jo zagotovo močno občutijo tudi vozniki, seveda ni prizanesla niti komunalcem, čeprav so se nanjo dobro pripravili. 2e nekaj mesecev preden je zima pokazala svoje zobe so delavci Veko-sove zimske službe pripravili vso potrebno mehanizacijo, pesek in sol. Tako so pripravljeni dočakali prve snežne padavine, ki so jim biU zlahka kos. Zato lahko brez pretiravanja zapišemo, da so velenjski komunalci doslej zelo uspešno opravljali zahtevno delo in smo se lahko o tem sami prepričali.
Zaradi dolgotrajnega in pogostega sneženja ter izredno hudega mraza pa se pri Vekosovi zimski - službi srečujejo tudi z nekaterimi težavami. O tem nam je nekaj več povedal vodja sektorja za vzdrže-
vanje cest in javne snage Branko Nagode.
..Neprestano sneženje nam je zares povzročilo nekaj težav. Zlasti to velja za delavce, ki so na delu cele dneve in noči in jim zaradi podaljšanja delovnega časa ne moremo zagotoviti potrebnega počitka, pojavlja pa se tudi veliko število nadur. Pri pluženju sodeluje dev.et vozil s plugi, čas enkratnega pluženja pa je odvisen od zahtevnosti in težavnosti na posamezni relaciji in traja od štiri do šest ur. Seveda pa se v tem času, ko neprestano sneži, čas pluženja občutno podaljša, saj je treba posamezne ceste in ulice plužiti tudi trikrat dnevno. Poleg teh težav so tudi okvare na naših vozilih pogostejše, vendar smo jih doslej kar uspešno odpravljali. Razumljivo seveda je, da vsaka okvara čas čiščenja podaljša. Naše delo pa je otežko-čeno tudi zato, ker pri večjih količinah snega na ozkih cestah snega ne moremo odrivati, temveč ga moramo odvažati. Poleg tega pa odvoz snega zaradi specifičnosti del in razpoložljivih strojev lahko organiziramo le po končanem pluženju. Veliko težav je tudi s čiščenjem pločnikov, na katerih so avtomobili nepravilno parkirani. Mislim, da bomo morali zaradi tako malomarnih voznikov organizirati odvoz teh vozil, kajti vsa dosedanja opozorila in prošnje niso nič zalegle."

4. stran ★ fiaS C8S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Titovo Velenje * 24. januarja 1985
Krajevna skupnost Pesje
Le samoprispevek zagotavlja
razvoj
V krajevni skupnosti Pesje so doslej zabeležili veliko lepih dosežkov, kljub temu pa imajo še vrsto potreb in želja, katerih uresničitev jim bi zagotovila lepši jutrišnji dan. Jasno seveda je, da bodo lahko svoja bodoča hotenja, uresničili le, če bodo aprila izglasovali 4. samoprispevek, ne glede na to, pa ne smemo zanemariti velike mere njihove solidarnosti, prispevkov in prostovoljnega dela.
Poudarjajo, da so tudi doslej gradili predvsem na podlagi sredstev samoprispevka, pridobili pa so telovadnico, igrišče, vodovod in nekatere druge objekte, del sred-
stev pa so namenili tudi za toplifi-kacijo naselja. Z uspešnim 4. referendumom bi torej dokončno uredili kraj, saj bi radi položili asfaltno prevleko na še preostale makadamske ccste, nekatera cestišča pa obnovili. Vse je seveda odvisno od vsote zbranih sredstev. č'e jih bo dovolj, jih bodo nekaj namenili za obnovo doma krajevne skupnosti t in družbenq-političnih organizacij, ki se mu bo sedaj pridružil še gasilski dom, ki ga morajo prestaviti zaradi gradnje nove klasirnice. Vse objekte na drugi strani železnice bodo morali namreč prestavili na nove lokacije, razen tistih, ki se vključujejo v rudniške načrte.
Za krajevno skupnost to pomeni nove težave. Ker se med prebivalci Pesja pojavlja vrsta napačnih informacij, glede gradnje klasirnice in predvidene širitve deponije premoga, bo o vsem tem v bližnji prihodnosti razpravljala skupščina krajevne skupnosti. Do ifonca meseca pa bodo pripravili še zbor krajanov in na njem odpravili vse nejasnosti in neutemeljene govorice. Zato bodo na zbor povabili predstavnike vseh občinskih dejavnikov in seveda predstavnike rudnika. Nalog je torej veliko in upajo, da jih bodo prav s pomočjo samoprispevka uspeli uresničiti.
(b. m.)


Tudi gasilski dom bodo morali prestaviti
Zveza šoferjev in avtomehanikov Titovo Velenje
Prednost vzgoji in izobraževanju
Konec tega meseca bodo na programski konferenci ocenili svoje delo tudi člani Zveze šofeijev in avtomehanikov iz Titovega Velenja. In kakšna je njihova ocena dela? ,,Vsem težavam navkljub smo v preteklem letu dobro delali. Največ skrbi smo namenjali pro-metno-vzgojni in preventivni dejavnosti na osnovnih šolah, izobraževanju kandidatov za voznike motornih vozil vseh kategorij in sejemski dejavnosti. Društveno življenje je bilo nekoliko v ozadju, zaradi objektivnih in tudi subjektivnih vzrokov. Srečevali smo se s kadrovskimi vprašanji, težki gospodarski položaj pa je še kako vplival na naše delo," je ocenil delo članov Zveze šoferjev in avtomehanikov iz Titovega Velenja predsednik delovne skupnosti Zdravko Ožir.
Prizadevni člani so v preteklem letu uresničili vse načrtovane akcije na področju preventivne dejavnosti skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Številne učence so ,,usposobili" za vožnjo s kolesom.
sodelovali so v akciji prvi šolski dnevi, brezhibno vozilo je varno vozilo, varnostni pas ter pri izvedbi občinskega tekmovanja ,,Kaj veš o prometu."
Dva poklicna voznika in osem zunanjih sodelavcev je v letu 1984 uspešno izvajalo šolsko dejavnost. S štirimi osebnimi vozili in tovornjakom s prikolico so opravili kar 250 tisoč kilometrov inštruktorskih voženj. Pri velenjskem združenju šoferjev in avtomehanikov je v preteklem letu uspešno opravilo šolo za voznike motornih vozil in izpite 258 občanov, od tega 139 v prvem poskusu.
Marljivi so bili člani združenja tudi na športnem področju. Udeležili so se regijskega tekmovanja o poznavanju cestno prometnih predpisov v Mozirju, v spretnostni vožnji so se preizkusili na tekmovanju v Celju, sami pa so pripravili regijsko tekmovanje z osebnimi avtomoxili v Lajšah in se povsod izkazali z odličnimi uvrstitvami. Velika pridobitev tako za člane Zveze šoferjev in avtomehanikov, kot tudi za njihove
bodoče voznike, pa je pridobitev delovnih prostorov na Delavski univerzi v Titovem Velenju.
Njihovi načrti za letošnje leto so smelo zastavljeni. ,,Potrudili se bomo še izboljšati našo dejavnost v avtošoli. Ze v preteklih letih ni bila naša glavna naloga le izobraževanje in usposabljanje voznikov vseh kategorij, ampak tudi preventiva. Letos nameravamo na tem področju narediti Še kaj več. Okrepili bomo sodelovanje z Delavsko univerzo, velenjskim vzgojnoizobraževalnim zavodom, postajo milice, Centrom srednjih šol, svetom za vzgojo in izobraževanje v cestnem prometu pri skupščini občine, raznimi komisijami in drugimi, saj je varnost v prometu naša osnovna skrb."
Prav tako nameravajo člani popestriti športno in družabno dejavnost, precej naj bi se izboljšala v tem letu tudi društvena dejavnost, ki do sedaj ni bila preveč zgledna. Prodaja rabljenih avtomobilov na sejmišču pred Rdečo dvorano pa je še nekaj let uspešna in gotovo bo tako tudi letos.
PODKRAJ — KAVČE — Ob vstopu v novo leto so se na srečanju zbrali tudi.starejši prebivalci krajevne skupnosti Podkraj-Kav-če. Bili so sproščeni in veseli, obenem pa tudi zaskrbljeni zaradi nalog in obveznosti v letošnjem letu. Tudi v tej krajevni skupnosti ure-
sničujejo in načrtujejo precej naložb, kot so vodovod in kanalizacija, za katere so že opravili veliko udarniških ur, še več pa jih bodo morali, če želijo uspeti. Pogovarjali so se tudi o pripravah na 4. referendum za samoprispevek v krajevnih skupnostih ob-
čine Velenje. Menijo namreč, da bi tokrat morala obveljati solidarnost med mestnimi krajevnimi skupnostmi, kjer imajo večino problemov že rešenih in med vaškimi, kijih tare še veliko neuresničenih, vendar nujno potrebnih nalog.
L. O.
Občinska raziskovalna skupnost zadnja leta namenja večino svojih sredstev izdelavi Projekta Velenje 2000, v katerem je zajet naš nadaljnji razvoj. Doslej je bilo opravljenih že veliko različnih raziskav, ki so objavljene v osemnajstih knjigah, ki si jih vsi zainteresirani lahko izposodijo na sedežu skupnosti. Narejen pa je tudi povzetek doslej opravljenih nalog. Povzetek bomo objavili tudi v Našem času. Danes objavljamo prvo nadaljevanje.
UVOD
Zavest in znanje o soodvisnosti družbeno gospodarskih (socialnih) dogajanj ter njihovem učinkovanju na prostor qpazno naraščata. Ob tem se razvija tudi družbena zavest po takšnem usmerjanju in oblikovanju teh dogajanj, da bodo v delnem v korist človeku in v splošnem v korist družbi sedaj in v prihodnje. Osnavljanje te zavesti pomeni tudi uresničevanje Projekta ,.Velenja 2000".
S strokovnim gradivom, ki smo ga imenovali Povzetek Projekta „Velenja 2000" želimo predstaviti dosedaj izdelane študije naslednjih inštitucij:
—	Ekonomski center Maribor, v okviru ekonomskih študij — Smeri bodočega gospodarskega razvoja v občini Velenje in Razvoj drobnega gospodarstva v občini Velenje do leta 2000;
—	FSPN Raziskovalni inštitut — CLSDO, v okviru socialnih študij — Sociološke osnove dolgoročnega predvidevanja in planiranja razvoja občine Velenje;
—	Zavod za urbanizem Velenje, v okviru prostorske študije — Prostorski dejavniki družbenoekonomskega razvoja občine Velenje in Analiza in demografska projekcija občine Velenje do leta 2000, ter drugimi nalogami v okviru Projekta „Velenja 2000", ki so bile izvedene ali so še v izvajanju.
Za izdelovalce posameznih gradiv je bila pomembna naslonitev naloge na gradiva projekta ,,Slovenija 2000". To pa seveda ne pomeni, da ne obstojajo določene
razlike med slovensko in velenjsko strategijo, ki so utemeljene s specifičnimi značilnostmi razvoja, Delo pri izdelavi teh študij ni potekalo zaprto v kabinetu in odtrgano od življenjske prakse in ekonomske realnosti, temveč sta pretok mnenj in stališč zagotavljala neformalno usklajevanje interesov in ciljev posameznih struktur.
Rezultati dosedanjega dela, v okviru Projekta „ Velenje 2000" obravnavajo načela institucionalnega planiranja ločeno, se pravi posebej ekonomski, socialni in prostorski razvoj. Prav tako problemi v zvezi s sektorskim planira« njem povzročajo pomanjkljivosti, kjer ne prihaja do prepletanja ekonomskih, socialnih in prostorskih dejavnikov. Menimo, da nam ni treba ponovno utemeljevati potrebe po obravnavanju vseh treh vidikov dolgoročnega razvoja, saj nam jo vsakdanja gospodarska in družbeno politična vprašanja, v njihovi soodvisnosti s prostorom same postavljajo v ospredje. Zato je cilj omenjenega gradiva, uskladiti vse tri vidike planiranja, na osnovi upoštevanja interakcij med posameznimi vidiki ter integralnega obravnavanja dolgoročne razvojne problematike. Prav tako je potrebno ob tem delu preveriti učinke parcialno oblikovanih izhodišč za dolgoročni razvoj celotne občine.
V povzetku Projekta ,,Velenje 2000" se omejujemo predvsem na stvarne zaključke po posameznih poglavjih, izpuščamo metodološke osnove in navajanje literature.
Povzetek kot zaključek štiriletnega dela na Pj-ojektu ,,Velenje 2000", je strokovno gradivo, ki
naj bi služilo predvsem strokovnim in vodstvenim delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela ter družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih v naši občini pri načrtovanju strategije usklajenega razvoja.
Sodelavci in vsi drugi sooblikovalci strategij, ki jo podaja to gradivo, so izrazili prepričanje, da je potrebno poiskati oblike interdisciplinarnega sodelovanja med različnimi področji združenega dela.
Pri usmerjanju razvoja v občinskem prostoru imajo odločilno vlogo posebne naravne danosti in razvitost subjektivnih sil. Velenje ima svojo specifiko glede na oba omenjena faktorja razvoja. Naš namen j?, izpostaviti najbolj specifične družbene (socialne) in prostorske probleme občin, ki- so posledica preteklega usmerjanja, katerega cilj je bil čim večja dinamika razvoja in zanemarjanje posledic enostranskega razvoja.
Alternative usmerjanja prihodnjega razvoja ne samo do leta 2000, ampak tudi preko te magične letnice, ne morejo temeljiti samo na ekstrapolaciji dosedanjih razvojnih trendov, ampak zahtevajo kvalitativne spremembe.
S tega vidika pričujoči tekst, v katerem poizkušamo enakovredno predvsem pa povezano (integralno) obravnavati dolgoročni razvoj v občini Velenje, predstavlja poizkus celovitega zajemanja problematike determinant prostorskih procesov z družbeno-ekonomskimi.
Pri strateških vprašanjih dolgoročnega usmerjanja, smo na eni strani upoštevali konkretni in specifični položaj občine Velenje; na drugi strani pa smo veliko pozornost posvetili splošnim razvojnim zakonitostim.
Posebej nas zanimajo specifičnosti dolgoročnega usmerjanja razvoja, izhajajoč iz današnje krizne situacije in v tem okviru iskanje možnosti mobilizacije materialnih in človeških razvojnih potencialov.
Na tem mestu bomo v glavnem povzeli nekatera spoznanja in podali predloge, ne da bi . se podrobno spuščali v pojasnjevanje njihovega ozadja ali predstavili vso potrebno argumentacijo.
Nakazano vsebino je treba upoštevati le kot komplementarno in skupaj z drugimi teksti opravljenih socioloških, ekonomskih in prostorskih raziskovanj v okviru projekta ,,Velenje 2000".
Bralec, ki se podrobno zanima za posamezno področje, bo moral preštudirati ustrezne elaborate. Kljub temu pa upamo, da bo bralcu povzetka le-ta pomagal in hkrati dal tudi pregled nad celoto, kar pa je tudi osnovni namen tega gradiva.
1. MESTO IN VLOGA VELENJA V ŠIRŠEM IN OŽJEM PROSTORU
Velenjska občina ima kljub svoji •,.mladosti" v slovenskem prostoru zelo specifičen položaj, kar sta pogojevala faktor prirodne danosti in subjektivni faktor političnega odločanja. Ekspanziven gospodarski razvoj je opazen po letu 1950.
Rudno bogastvo je predstavljalo za Velenje takoreicoč materialno osnovo in časovno perspektivo prihodnjega gospodarskega in urbanističnega razvoja. Ob velikih možnostih zaposlovanja moške delovne sile v rudniku, se je razvila še industrija, da so se lahko zaposlile tudi ženske.
Velenje ima danes v slovenskem prostoru strateško pomemben položaj v elektrogospodarstvu, saj termoelektrarna Šoštanj proizvaja skoraj 50 % vse slovenske energije, TGO Gorenje pa ima funkcijo največjega izvoznika v industriji.
Hiter gospodarski vzpon, ki se je odražal v per capita narodnem dohodku, dvigovanju individualnega materialnega standarda, visoki stopnji zaposlovanja, je postavil velenjsko občino med najbolj razvite v Sloveniji. Kot gospodarski sistem se je velenjska občina razvijala enostransko, razvoj je temeljil na kvantitativnem-povečanju proizvodnje, ne pa na razvijanju heterogenih proizvodnih programov, ki bi omogočali večjo fleksibilnost prilagajanja spremembam na svetovnem in domačem tržišču.
Stimuliranje razvoja rudarstva in industrije so spremljali nekateri nekontrolirani ekonomsko-socialni
procesi, katerih negativne posledice se odražajo šele danes. Pod vplivom socioekonomske preobrazbe so se v povojnem prostorskem razvoju občine pokazale nekatere razvojne težnje in problemi.
1.1. Socialno-ekonomske spremembe v velenjski občini
1.1.1.	Kmečko prebivalstvo
Od leta 1948 dalje je število prebivalcev občine Velenje izrazito naraščalo (indeks 232,5).
Delež kmečkega prebivalstva se je v desetih letih močno zmanjšal, tako da je bil že 1. 1971 pod deležem kontingenta kmečkega prebivalstva v regiji in republiki. Leta 1981 se ta delež še zmanjša in je znašal 2,6 % od vsega prebivalstva, kar predstavlja, da je bilo Velenje po številu prebivalstva na 50. mestu med ■ slovenskimi občinami.
1.1.2.	Zaposlenost in kadrovska struktura zaposlenih
Zaposlenost kaže podobna gibanja kot prebivalstvo. V Savinjski regiji velenjska občina daleč prednjači z zaposlenostjo. Stopnja zaposlovanja je bila v občini (6 °7o) v zadnjih desetih letih dvakrat večja kot v Sloveniji (3
V celotnem kontingentu zaposlenih Velenjčanov se jih ,2,2 % dnevno vozi na delo v sosednje občine (okrog 500 1. 1981), kar uvršča" Velenje na predzadnje mesto v slovenskem prostoru. Proces dnevne migracije pa je v obratnem kvantitativnem obsegu (okrog 60001. 1981).
Kadrovska struktura zaposlenih se v desetih letih ni bistveno spremenila. Strukturno se je največ povečal delež zaposlenih s poklicno šolo v najmanjšem obsegu pa strokovnjaki z višjo izobrazbo. V tem pogledu je Velenje pod slovenskim povprečjem.
Pri visokošolskih strokovnih kadrih se podoben trend zmanjšanja
strukturnega deleža odraža poleg Velenja tudi v sosednjih občinah v savinjski regiji. To pomeni, da se razvojna raziskovalna dejavnost v velenjski občini in celotni regiji razvija počasi. Za perspektivni gospodarski in socialni razvoj bo kadrovska politika morala izpopolnjevati kadrovsko strukturo v terciarnem, predvsem pa v kvartarnem sektorju z visoko strokovnimi kadri ter z materialnim in moralnim stimuliranjem
kreativnih potencialov strokovnjakov.
1.1.3.	Družbeni proizvod
Družbeni proizvod v velenjski občini izraža dolgoročno rastočo tendenco. Leta 1971 je odpadlo na Velenje 2,55 % družbenega proizvoda republike, leta 1981 pa 3*04 K taki dinamiki gospodarske rasti v obdobju 1971—1981 je prispeval predvsem hiter razvoj industrije m rudarstva, ki je ustvaril v 1. 1981 66 % družbenega proizvoda občine Velenje ima v primerjavi s SRS bistveno manjši delež primarnega in terciarnega sekt., večji pa delež sekundarnega sektorja.
Dočim so imeli ostali kraji, ki so pridobivali na razvoju (Škofja Loka, Koper, Nova Gorica, Piran in Ljubljana) težišče razvoja v trgovini, turizmu in transportu, je imelo Velenje izključno v industriji. Posledice enostranskega razvoja v občini so v času kriznega obdobja lahko večje, zato je ena osnovnih usmeritev prihodnjega razvoja hitrejši razvoj primarnega in terciarnega sektorja.
1.1.4.	Investicije
V obdobju 1968—1980 je bila dinamika investiranja v stalnem porastu. Delež investicije v DP je bil v primerjavi z republiškim večji za 76 Vo 1. 1976 in za 20 % leta 1980. V obdobju 1974—1979 je opaziti oživljanje investicijske dejavnosti tako v občini kot v republiki. Aritmetična sredina desetletnega seštevka količnikov (investicije na prebivalca 1969—1979) daje zaporedje, ki začne s Piranom (317 tč) Velenjem (180,5 t C.), Novo Gorico (125,9), itd. V občini Velenje so investicij« naraščale predvsem na račur energetike (REK, TEŠ) in Gorenja Naraščal je delež gospodarski! investicij, ki je znašal okrog 96 % na račun skromnega porasta inve sticij v družbene dejavnosti (1 1983 3,9 %). Sektorska struktur, investicij kaže na prevladujjoi položaj sekundarnega sektorja ostali sektorji pa kljub planskin prizadevanjem ne dosegajo bistve nih premikov in so ves čas po< republiškim povprečjem.
Z lastnimi sredstvi investitorja j bilo v letu 1983 zagotovljenih 8 % potrebnih sredstev (najve združena sredstva), krediti doma čih bank so bili udeleženi z 9,5 % drugi domači kreditorji pa z 1, Dalje prihodnji
24. januarja 1985 » Titovo Velenje
ZANIMIVOSTI
nas cas * stran 5
zelo lepih barv, precej vezave pa ji da tudi dejstvo, da kraja ni več. Franc Srebre je domačin iz Družmirja, njegova domača hiša in gospodarsko poslopje pa sta desno od križišča v sredini razglednice. Kako je slika prišla v domači album ne ve, poslana pa je bila Markusu Novaku na Dunaj 6. 9. 1916.
Dopisujte v glasilo Nač čas
Na radioamaterskih frekvencah
V	zadnjih desetih letih so postale radijske naprave sestavni del vsakdanjih človekovih potreb. S pojavom majhnih radijskih postaj, s katerimi ni težko ravnati, narašča tudi število ljudi, ki bi želeli imeti lastna radijsko postajo za vzdrževanje zvez s prijatelji in sorodniki ter za hitro opravljanje mnogih zadev.
Kmalu bomo v našem radio-klubu „Hinko Košir" pregledali, kako smo uresničili naš program. Čeprav imamo vedno več finančnih problemov, pa smo z voljo in samoodpovedovanjem nkekaterih članov bili vse leto povezani z radioamaterji po vsem svetu in tako uporabljali našo telekomunikacijsko tehniko- ki postaja vse dražjain dražja, za zbliževanje in razumevanje med ljudmi.
V	iskanju zlate sredine med strokovnim delom, aktivnim odmorom, učenjem in razvedrilom, je vsak izmed nad našel kanček osebnega zadovoljstva.
Udeleževali smo se največjih jugoslovanskih in svetovnih radioamaterskih tekmovanj. Naj naštejemo samo nekatera:
POHORJE — MEMORIAL — je eno izmed največjih jugoslovanskih tekmovanj, kjer smo bili iz Titovega Velenja aktivni preko YU 3 EKL, kar je tudi znak našega kluba. Uvrstili smo se med prve tri ekipe.
Na svetovnih tekmovanjih radioamaterjev smo dosegli 4. mesto na svetu pri posameznikih (YU 3 HAM — Svajgelj Srečko), v generalni uvrstitvi pa je naš klub med prvimi desetimi klubi na svetu.
Z našo tehniko, ki je tako premostila velike razdalje in napravila našo zemljo še manjšo, tako razširjamo miselni svet današnjega človeštva. YU 3 AZD
Kulturni center Ivan Napotnik
Stara misel v novem svetu
* Ludvik Pandur je bil rojen v Slovenj Gradcu leta 1947. Študiral je na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu pri prof. Mezdji-ču. Diplomiral je 1970 in bil nato tri leta sodelavec Mojstrske delavnice prof. Hegedušiča. Potem se je preselil v Maribor in se zaposlil kot predavatelj na Pedagoški akademiji. Obdržal je dragocen stik s preteklostjo in lokalnimi značilnostmi Štajerske. Prisotnost očeta kot slikarja in kolorit pa so odmevi na slabosti te in preteklih obdobij. Od klasičnih del do subjektivnih in študijskih raziskovanj prodira slikar do predstav, ki še niso na vrhuncu. Vedno nove rešitve v kompoziciji in izvedbi dajejo svežino teht slikam. Rdeča nit veže sedanjost s starimi holand-skimi in španskimi mojstri baroka, vendar njegov namen ni postaviti njim hommage, temveč zgolj osnova katere se je lahko oprijel v začetnih poskusih. Namenoma pa razblinja moč te tradicije s tem, da poudari nebogljenost človeškega bitja pod bogato draperijo. Tipi ljudi ostajajo le še grimase novih individuov. Človeška ^ figura, predvsem žanrsko poud^ena, je

vsekakor vedno prisotna. Poudari le oprsje in obraz, medtem, ko se ostali deli izgubljajo v neskončnem prostoru. Sproščena in lahkotna poteza čopiča je sicer vidna, vendar izginja v prevladujoči formi.
Ohranja kompozicijsko premišljeno, izdelalo, toda ne natrpano površino slike. V vseh je čutiti spremljanje razvoja tehnike, kot da prekinja filmske kadre, da razkrije utrip sodobnega življenja.
MnOgo podobnosti srečamo tudi pri pastelih. Mistika in poetičnost spremljata njegovo delo že od leta 1975. Črta svobodno izstopa iz celote in opredeljuje ali zaključuje neko izpoved. Radoživost svetlih barv otopli sivino podlage, iz katere izstopa figura. Barvitost ne deluje nasilno, marveč živahno. Bogat kolorit je velika dediščina slikarjevega študija na zagebški akademiji, kateremu se nikoli ni izognil. Napetost, rafiniran občutek za barve in racionalizacija kompozicije, so vidne lastnosti, ki Pandurja še spremljajo v njegovem raziskovanju v svetu slikarstva.
Milena Koren-Božiček
Razstava bo odprta do 5. februarja!
QSON
GREET1NGS FROM VUOOSLAV AMATEUR RADIO
IYU3EKL I
To radio:
CFM_
AT	OMT ON
PSE QSL TNX
ADR: RADIO KLUB "HINKO KOSlR" p.p. 10 YU3EKL 63320 VELENJE VUGOSLAVIA
RST-M
73'a FROM OP
r.
Kartica, s katero velenjski radioamaterji potijujejo zveze v domovini in tttfini.
Želimir Žilnik v Titovem Velenju
Ni dokazov za trditev, češ da KINO 16 zapostavlja jugoslovanski film — doslej smo si lahko ogledali precej naslovov, tokrat pa gre KINO 16 še korak dlje: pripravili smo ciklus filmov režiserja Zelimirja Zilnika, ki je pomemben mož v naši kinematografiji in manj pomemben v naši filmski mašineri-ji. Ta je na žalost še vedno vse preveč naklonjena megalomanskim projektom tipa V. Bulajič, česar ne omenjamo kar tja v en dan: Zilnik namreč sodi k takoimenovanim nizkoproračunskim avtorjem, ki svoje filme posnamejo z nepredstavljivo majhnimi sredstvi. To seveda velja tudi za propagando, zato so takšni filmi zapostavljeni, manj odmevni, okoli njih se ne spletajo aferaške in pikantne zgodbice.
Zilnikovo ustvarjanje lahko razdelimo na tri obdobja: zgodnje jugoslovansko, nemško in današnje. Vsako ima svoje značilne poteze, vsa pa rdečo nit: to je obsedenost s tipi in družbenimi situacijami, ki v optiki vladajoče ideologije predstavljajo obrobje naše ,,stvarnosti". Od tod tudi naslov našega ciklusa: marginalci oziroma obrobneži so navidez nekakšen nezaželen sopotnik/ ostanek našega hitrega industrijskega in družbenega razvoja, seveda, ostanek, ki ta razvoj (rast) neizbrisno zaznamuje.
Razumljivo je, da Zilnikovo delo ni (moglo biti) deležno vsesplošnega odobravanja. še več: njegov celovečerni igrani film ..Zgodnja dela" (1969) je bil na predlog Okrožnega javnega tožilstva celo predmet razprave na beograjskem sodišču, ki je v obrazložitvi svojega (oprostit-venega) sklepa med drugim pisalo,
da je..... naša socialistična
družba' dovolj afirmirana, da takšen film ... ne more postaviti pod vprašaj naše mednacionalne odnose, agrarno politiko, naše stališče o dogodkih v Češkoslovaški ... da je naše javno mnenje dovolj afirmirano, politično zrelo in zgrajeno, da kritično oceni takšno delo, ter da zato ni nevarnosti, da bi ta film negativno vplival na našo družbeno stvarnost" in ne nazadnje, da . . . z administrativnimi meto-
KINO •KINO
FILMSKI SPORED KINA VELENJE
REDNI KINO VELENJE
Četrtek. 24. 1. ob 18. in 20. uri FLASH DANCE — ameriški, glasbeni. V. gl. vi.: Jenifer Beals
Petek. 25. 1. ob 10. uri ZMAJ BRUCE LEE — hongkonški. kung-fu. V gl. vi.: Bruce Lee
Petek. 25. 1. ob 18. in 20. uri METEOR — ameriški, znan-stveno-fantastični. V gl. vi.: Sean Connery
Sobota in nedelja. 26. 27. 1. ob 18. in 20.uri ZMAJ BRUCE LEE
—	hongkonški. kung-fu. Nedelja. 27. 1. ob 16. uri
OTROŠKA MATINEJA — RI-KI TI KI TAVI - sovjetski igrani.
~ Ponedeljek in torek. 28. 29. 1. ob 18. in 20. uri .DISCIPLINA BREZ MILOSTI — ameriški. V I gl. vi.: David Keith" ! " Ponedeljek. 28. I. ob 10. uri DISCIPLINA BREZ MISLOST1
—	ameriški
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek. 28. I. ob 20. uri ZGODNJA DELA — jugoslovanski, ^grani. Režija: Želimir Žilnik V OKVIRU PROGRAMA PROJEKCIJ FILMOV ŽELl-MIRA ŽILNIKA! KINO DOM KULTURE Četrtek. 24. 1. ob 20. uri
dami ni mogoče izključno usmerjati in delovati v smeri objektivne umetniške in znanstvene kritike". Dodajmo še to, da so prav ,,Zgodnja dela" doslej edini jugoslovanski film, ki je dobil tako visoko mednarodno priznanje
kot je „Zlati medved" (Berlin 1969).
Danes je Zilnik afirmiran oziroma ,,rehabilitiran" avtor; njegovo delo na beograjski in novosadski televiziji (nekaj njegovih televizijskih dokumentarnih dram smo lahko videli tudi na naši TV) štejejo za ,,družbeno koristno delo". Toda bodimo ironični in opozorimo na dejstvo, da so njegovi filmski postopki sami po sebi še vedno zavezani skrajno majhnemu trošenju finančnih sredstev. V luči današnjih razmer pa je to marsikomu zadosten razlog, da se ne sprašuje (preveč) o družbeni angažiranosti njegovega dela.
KINO 16 je pripravil prerez Zilnikove ustvarjalnosti, saj bodo v treh ciklusih predstavljena vsa njegova ustvarjalna obdobja.
V PONEDELJEK, 28. februarja bomo v Filmskem, gledališču (Kulturni dom) ob 20.00 videli njegov celovečerni film ,.Zgodnja dela", v TOREK 29. februarja v KINU 16 ob 19.00 serijo dokumentarcev, v SOBOTO, 2. februarja pa dva celovečerna TV filma: ob 16.00 bo film DRAGO-LJUB IN BOGDAN predstavljen v Klubu samskih delavcev v kavarni REK, ob 19.00 pa v KINU 16 film BOLEZEN IN OZDRAVITEV BUDE BRAKUSA. Na obeh sobotnih projekcijah bo prisoten tudi avtor, seveda z namenom, da publiki tudi z besedami predstavi svoje delo.
Naj dodamo še informacijo, da se KINO 16 s tem ciklusom prvič pojavlja tudi kot organizator širše akcije: celotna prireditev se bo namreč odvila tudi v Ljubljani, Slovenj Gradcu in Izoli.
Vane Gošnik
METEOR — ameriški, znan-stveno-fantastični. V gl. vi.: Sean Connery
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 26. 1. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — RI-KI TIK I TAVI — sovjetski, otroški: igrani film.
Sobota, 26. 1. ob 19.30 uri METEOR — ameriški, znan-stveno-fantastični. V gl. vi.: Sean Connery
Nedelja, 27. 1. ob 17.30 in 19.30 uri FLASH DANCE — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Jenifer Beals
Ponedeljek, 28. 1. ob 19.30 uri ZMAJ BRUCE LEE — hongkonški, kung-fu. V gl. vi.: Bruce Lee
Sreda, 30. 1. ob 19.30 uri DISCIPLINA BREZ MILOSTI — ameriški. V gl. vi.: David Keith
KINO BRASLOVČE
Petek. 25. 1. ob 16. uri OTROŠKA- MATINEJA -RIKI TI KI TAVI - sovjetski, igrani.
Nedelja. 27. 1. ob 18. uri BRI-LJANTINA II — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Makswell Caulfield Sreda. 30. 1. ob 18. uri FLAS-HDANCE — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Jennifer Beals
KINO DOLIČ
Petek. 25. 1. ob 19. uri FLASHDANCE - ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Jenifer Beals
FOLKLORNI K0TIGEK (7) EE^B
Iščemo najstarejšo fotografijo
Zek> zanimivo, lepo in razmero- i sel Franc Srebre iz Ložnice. Njena ma staro fotografijo nam je prine- | posebnost je predvsem v tem, da je
FK ZRNO
Pripravili bodo republiško mladinsko razstavo
Višje bodo fantje skočili, višja bosta lan in konoplja
Eden najbolj dejavnih klubov v občini Velenje v zadnjih nekaj letih, je gotovo foto klub Zrno. Posebej pestro je bilo zanj preteklo leto, ko M je začel uveljavljati tudi v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru in je dokončno potrditev dobil z izredno uspelo organizacijo republiške foto razstave.
Tudi letošnje leto ne bo nič manj pestro, že sedaj obljubljajo prizadevni člani foto kluba. Tako se bo v galeriji Mesnica zvrstilo petnajst foto razstav, pripravljenih pa bo tudi pet kulturnih programov. Ze v februarju bo klubska razstava fotografij in diapozitivov ter izredno ' zanimiv seminar, na katerem bosta predavala priznana strokovnjaka Stojan Ketbler in Brane Kovič.
Pomembna akcija bo seveda tudi organizacija druge pionirske občinske razstave fotografij, pa priprava priložnostnih razstav, kot je Naj mar jočem nad tabo mesto moje. Predvidenih je tudi deset klubskih večerov, tečaji za mentorje foto-krožkov, seminar za mentorje FK Zrno, mednarodna razstava fotografij in diapozitivov Prijateljska mesta 1985, republiška mladinska razstava fotografij in diapozitivov ter občinska razstava fotografij in diapozitivov.
Po Savi do Posavine
Tudi danes se bomo odpravili na potep izven meja naše republike. Za vodnika si bomo »vzeli« reko Savo. Spremljali jo
bomo vse do semnje republike Hrvaške in se ustavili v Posavi-ni, od koder so tudi plesi, ki jih želimo pobliže spoznati. Dekleta so v tej noši zelo prikupna, pa tudi fantje niso kar tako. Vsa dekleta imajo namreč dolge kite, na katerih so velike rdeče pentlje. In te kite veselo plapolajo po zraku, ko se dekleta vrtijo v krogu. Tega je pri posavskih plesih veliko, saj je to zelo živahen ples. Značilnosti panonskega področja so, poleg vrtenja v kolu, še drobno tresenje telesa in visoki poskoki s križanjem nog (dušeč). Včasih je veljalo mnenje, da bosta lan in konoplja tem višja, čim višje bodo skakali plesalci v kolu. Za razliko od Glamoča, katerega smo predstavili prejšnji teden, plešejo posavski plesalci večinoma po prstih, s prožnim korakom.
Prej sem že omenil kite, ki krasijo dekleta, pa si zdaj oglejmo, kakšna je noša: je iz domačega belega platna, ki ga ponekod tkejo še danes Ženska
noša je bogato rdeče vezena in sicer na rokavih, ki so. zelo široki ter na spodnjem delu obleke. Moška noša je enostavna in bela, telovnik je rdeče barve, obuvalo plesalcev pa so lahki copati. Za glasbeno spremljavo poskrbijo tambura-ši, ki jih bomo posebej predstavili v enem naslednjih kotičkov.
V naši skupini je pravi živ — žav. Prejšnji teden je bila redna letna skupščina, na kateri smo ocenili delo v preteklem letu, sprejeli načrte za letos in izvolili nov odbor. V začetku februarja bomo pripravili tridnevne dopolnilne vaje v kulturnem domu za nove plese, ki jih že plešemo na rednih vajah, vendar jih je treba izpiliti. To so makedonski plesi. Čeprav je že malo pozno naj še omenim, da je silvestrovanje uspelo. Vsi smo že nestrpni in polni pričakovanj, ker nas letos čaka zanimiva in pestra turneja, ki jo bomo uresničili v novembru. Do takrat je sicer še daleč, vendar se že zdaj pripravljamo na to. Kam bomo odšli, pa naj zaenkrat ostane še skrivnost.
Vili Grabner
Pred prizadevnimi člani foto kluba Zrno je torej zahtevno delo, ki ga bodo gotovo uspešno uresničili, še posebno, če bodo njihove akcije naletele na podobno razumevanje, kot v prejšnjem letu.
6. stran ★ fiaS CaS
OD TU IN TAM
Titovo Velenje it 24. januarja 1985
Narodna zaščita v občini Velenje
Zavest še ni prodrla med ljudi
Narodna zaščita je najširša organizirana oblika obrambnega in samozaščitnega vključevanja in delovanja delovnih ljudi in občanov za opravljanje posameznih nalog družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora. V svojem bistvu je to uresničevanje zamisli klasikov marksizma o ,, oboroženem ljudstvu", ki družbeno-politično in vsebinsko, pravno in organizacijsko zavezuje in daje pravico vsem družbenim subjektom za neposredno obrambno in samozaščitno organiziranje in delovanje.
Učinkovito uresničevanje te pravice in dolžnosti je mogoče doseči z organizacijskimi in drugimi ukrepi, predysem pa s stalnim samozaščitnim in obrambnim usposabljanjem, ki mora biti po vsebini in načinu prilagojeno udeležencem posameznih oblik usposabljanja. V naši občini smo z obrambnim usposabljanjem pričeli decembra 1984, ko smo organizirali vzgojo za načelnike narodne zaščite v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
V pripravi vzgoje in pri. organizaciji so sodelovali upravni organ za ljudsko obrambo občine Velenje, občinski oddelek za notranje zadeve, .občinski komite ZKS Velenje, Postaja milice in občinski štab TO Velenje. Načelniki narodne zaščite so pridobili osnovno znanje o naslednjih področjih: organizacija usposabljanja v občini, narodna zaščita kot sestavni element obrambno-samozaščitne funkcije samoupravne socialistične družbe, elementi varnostno-politične ocene in njena izdelava, organizacija in vodenje narodne zaščite ter sodelovanje z drugimi strukturami obrambno-samozaščitnega sistema, splošne in strokovne naloge narodne zaščite v miru in ob naravnih nesrečah, naloge narodne zaščite v izrednih razmerah, naloge narodne zaščite v neposredni vojni nevarnosti in v
vojni, varnostne naloge narodne zaščite ter oznake in oborožitev narodne zaščite in masovna izvid-niškoopazovalne dejavnost v okviru narodne zaščite.
«
Vzgoja s področja narodne zaščite se bo letos nadaljevala, saj je delovno področje narodne zaščite tako široko in neposredno vezano s človekovim samozaščitnim obnašanjem, da postaja potreba vsakega posameznika v naši samoupravni socialistični družbi. Kljub vsem prizadevanjem odgovornih, da bi samozaščitna zavest prodrla med vse občane pa opažamo, da ta še zdaleč ni, saj še vedno rajši, odklanjamo posledice nekega dejanja in pri tem ugotavljamo, da smo še premalo pripravljeni, namesto, da bi že sedaj preventivno delovali.
Neresnost se dostikrat pojavlja tudi pri vzgoji in izvajanju vaj narodne zaščite ter na drugih samozaščitnih usposabljanjih, kar se pozneje odraža v neznanju, povzročanju panike in neorganiziranosti ob pojavu izrednih razmer. Narodna zaščita bo učinkovita le takrat, ko bo v zavest vsakega posameznika naše samoupravne socialistične družbe prodrlo zavestno samozaščitno obnašanje.
Jože Prislan
Franc Knez
Mala anketa
Varnostni pas
Voznik in oseba, ki se vozita z motornim vozilom z vgrajenim varnostnim pasom (starejši avtomobili ga nimajo), morata biti privezana z njim, ko je vozilo udeleženo v prometu na javni cesti. Tako pravi Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa. Zakon ni nov, novost pa je, da lahko miličniki od letošnjega 1. januarja kršilce zakona tudi kaznujejo. Čeprav je kazen bolj simbolična —
S samozaščitno vzgojo moramo pričeti že pri najmlajših
Marija Kemec
100 dinarjev — pa se marsikdo raje pripasa kot plača kazen. Kaj o obvezni uporabi varnostnega pasu menijo naši slučajni sogovorniki?
Franc Knez: ,,To je edino pravilno. Opazujem voznike in njihove sopotnike, pa ugotavljam, da jih le približno polovica, spoštuje zakon. Sam sicer ne vozim avtomobila, če pa se kot sopotnik vozim s sinovi se vedno pripasam. Tega sem se navadil že prej, ko zakon še ni predvidel kazni. Večkrat sem bil s sinom v Nemčiji in tam nisem videl skoraj nikogar, ki se ne bi pripel z varnostnim pasom takoj, ko je sedel v avtomobil"
Marija Kemec: ,, Se veda se bom od sedaj naprej vedno pripela z varnostnim pasom, ko bom sedla v avtomobil Do sedaj se res nisem, letos pa se z avtomobilom sploh še nisem vozila. Zdi pa se mi, da ie kazen 100 dinarjev premajhna. Tisti, ki so se privezovali že prej, se bodo tudi sedaj, drugi pa se bomo morali tega šele navaditi."
Jože Grazer; miličnik: „Eni upoštevajo ta zakon, drugi pa ga spet ne. Opazil pa sem, da so predvsem starejši ljudje skoraj vsi pripeti, mlajši manj. Ko se peljejo mimo miličnikov pa se po navadi hitijo pripenjati. Nerodno je ta uporaba pasu pri malo močnejših, nekateri pasovi so namri prekratki. Zgodilo se je že, da sem videl koga, ki je pas kar držal v roki, ker ga ni mogel pripeti. Toda rešitev bo treba najti, pa tudi navaditi se, uporabljati pas. Ne bo težko tistim, ki so se zaradi večje varnosti privezovali že prej."
Janez Mlinar: . „Sedaj se vedno privežem, odkar je za neupošteva-
Prejeli smo
Prometna varnost in mi
Opis prometne nesreče, ki je terjala dve mladi iiv|jeqji in poškodovala več mladih, da o veliki gmotni škodi sploh ne govorimo, me je spodbudila, da napišem nekaj vrstic o prometni varnosti v našem mestu in o našem obnašanju v prometu.
Le Naš čas Je v zvezi s to prometno nesrečo zapisal, da je šofer ,,glede na stanje ceste vozil prehitro". Vendar tudi to ni točen opis. Vrsto let sem vodO kazenske preiskave in mnogokrat sam prevozim ta nesrečni blagi ovinek na "klancu. Ta je naravnost živ opomin in dokaz, kako se nam je v Titovem Velenju mudilo graditi ceste, kako smo ravnali proti Prešernovemu načelu, da naj čevlje sodi le kopitar. Od projektanta do investitorja in še zlasti izvajalca, pa končno tudi tistega, ki je dal dovoljenje za uporabo te ceste, se namreč vleče rdeča nit: kako ste mogli kaj takega sploh napraviti, zgraditi in dovoliti? Desni blagi zavoj po rahlem klancu navzdol ima namreč kar grd in nemogoč nagib navzven. In če je cestišče le rahlo spolzko, lahko z vozilom voziš tudi z manjšo hitrostjo kot je dovoljeno, pa te bo kar lepo zaneslo na levo vozišče. Če imaš srečo, da nihče ne pripelje nasproti, je v redu. Če pa ne, si pa tam. Tu je bilo že vrsto prometnih nesreč, a k sreči smo vedno našli odgovornega voznika, nikdar pa ne bo na obtožni klopi tistega, ki bi moral biti. Upam vsaj, da ni res kar se sliši, namreč, da ta cesta nima niti uporabnega dovoljenja. Kakorkoli že,' žalostno je, da je ob tej hudi prometni nesreči spregovoril o cestni varnosti le svet KS Topolšica. Upamo lahko, da je sprejel sklep, da o tem problemu obvesti tudi koga drugega, odgovornega za te zadeve. Sicer pa bi lahko na račun gradnje naših cest in prometne varnosti v našem mestu marsikaj rekli tudi na račun preglednosti in nepreglednosti na zavojih, križiščih . . ., kjer vsi tako radi ob cesti delamo krasne plotove, žive meje in vse, kar nam godi, v višini, ki presega vse dovo|jne meje. Drugje pa spet, kaj zgradimo zaradi prometne varnosti, a žal nočemo potem uporabljati. Pomislimo samo,
koliko denarja smo porabili za podvoz na otroško igrišče. In komu sploh koristi? Se več je bilo izdanega za podvoz pri novi pošti. In glej ga zlomka! Napravili smo tudi postajališča in v samem križišču dodatne prehode za pešce. A nič ne pomaga: sami smo si vali pravico in skačemo kar čez dva dokaj prometna pasova, uničujemo zelenice. Samo za to, da si vzamemo življenje in ne čas. In kdo bo odgovoren, če bo spet prišlo do hude prometne nesreče? To je vendar jasno — voznik!
V samem križišču pri domu upokojencev na obeh straneh, je bilo že vrsto prometnih nesreč. Ko sem kot preiskovalni sodnik opozarjal na objektivne razloge, ki tudi privedejo do prometne nesreče, je bilo rečeno, da bo to že rešeno. Kar oglejte si to križišče in sami ocenite, če je bOo kaj rešeno, razen morda tega, da je cesta bratov Mravljakov malo bolj razširjena.
Poseben problem pa so naše ,.zgodovinsko" ozke, starinske ulice oziroma ceste, ki smo jih gra-
dili takrat, ko smo imeli dvokolesa in motorje, a ,,nismo vedeli", da se bomo še bolje motorizirali. Če pa po teh cestah ne znamo hoditi in voziti po predpisih, je prometna nesreča spet tu. Še huje pa je, če smo tako pametni, da v mirna naselja zgradimo objekt, kjer nastanimo na stotine ljudi, ki pa niti nimajo ,,prometnih navad", niti namena, da se z njimi seznanijo, ker so v našem mestu samo začasno. Ogledati si je treba Efen-kovo ulico v času prometnih konic, pa še zlasti kadar močno dežuje aH je na cesti brozga. Pešci hodijo po desni in levi, še najraje do sredini. Vsem voznikom pa se mudi. Še zlasti tistim, ki gredo na delo ali z dela in se raje vozijo po bližnjicah kot pa, da bi nekaj minut prej vstali ali pa pozneje šli z dela in peljali po glavnih cestah.
Ne vem, če je Dom učencev kdaj izvedel za svoje stanovalce predavanje o prometni varnosti in o tem, kako mora hoditi pešec? Miličnikov na tej cesti praktično ni, čeprav je promet omejen in na
enem odseku dovoljen samo za stanovalce.
Še in še bi lahko našteval. Na primer o tem, da v mestu Titovo Velenje še nismo videli, da bi miličniki ustavili voznika avtobusa in ga kontrolirali, a vemo, da se zlasti tem kar rado mudi. Sami lahko vidimo, kako tovornjaki včasih drvijo po „Šaleški!" Pa ni videti, da bi jih kdo takrat, ko divjajo, opozoril, ustavil in kaznoval. "Je pač bo|je takrat, ko se kaj zgodi, in ko je žal že prepozno. Res pa je, da imamo takrat največ dokazov. Živih, a žal tudi mrtvih!
Pravijo, da šoferji ne smejo uživati alkoholnih pijač. Pa ne vem, če je kdo že videl koliko šoferjev je zjutraj >Lbifejih, (Tobak pri Ve-gradu, Enk-Selo). Po več kot pol ure (toliko je po zakonu dovoljeno za odmor), in če res pijejo samo kavo. Nisem še slišal, da bi kdo kdaj tu pihal v balon. Žal je življenje preveč dragoceno, da bi se sploh mogli in smeli takole igrati s prometno varnostjo!
-trih
Jože Grazer
nje zakona predvidena kazen. Prej pa sem se z varnostnim pasom pripel le tu in tam. Obvezna uporaba varnostnega pasu se mi zdi po eni strani pravilna, po drugi pa tudi ne. Včasih se zgodi nesreča, pri kateri je bolje, če nisi privezan. Sam sem doživel nekaj takega, ko sem se prevrnil z avtomobilom. K sreči sem iz njega padel. Če pa bi bil pripet, pa ne vem, kako bi se končalo."
Zofija Camlek: „Pred izdajo zakona so verjetno temeljito proučili dobre in slabe strani varnostnega pasu in šele potem njegovo uporabo uzakonili. Zato tukaj ni kaj premišljevati. Tudi sama se sedaj vedno pripnem, obenem pa vedno na to opozorim tudi sopotnika, da ne plačam kazni, če me ustavi miličnik. Prej se nisem nikdar pripasala, zato tudi sedaj včasih enostavno pozabim na to. To se verjetno tudi drugim dogaja. Navaditi se šele moramo. Vem pa,
Janez Mlinar
Zofija Camlek
da se naprimer v Nemčiji voznik pelje samo dva metra, pa se pri-veže. Vidite, to je pa to — navada."
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Še enkrat: Postrežba in čistoča za »zgled
MM
Tovarišu Mugerletu se za neljubi dogodek, ki ga je doživel v našem lokalu v nedeljo pred dnevom republike, iskreno opravičujemo. Obložena miza in ne preveč prijazen dostop natakarice res ni lep zgled lokala. Natakarica, ki je stregla gostu, je zelo mlada in brez življenjskih izkušenj. Upamo, da ji bo takšna graja tudi šola za na-daljno združevanje dela v našem kolektivu.
Seveda pa s takim neljubim dogodkom ne smemo posplošiti doživljanja v tem lokalu, v katerem združujejo delo delavke, ki imajo poprečno 20 let delovne dobe ali morda še več na istih delovnih mestih. Iztržki dnevnih obračunov kažejo, da se natakarice ne drže le točilne mize, ampak naredijo v enem delovnem dnevu mnogo korakov, pa tudi delovni pogoji so težki. Če bi za primerjavo vzeli le enodnevni izkupiček od prodaje cigaret, bi ta zadoščal izkupičku nekega lokala, v katerem strežejo cel dan počasi in spretno.
Pisali ste tudi o lokalih, njihovi pestri ponudbi in o prijaznih go-. stinskih delavcih. To pohvalo si seveda zaslužijo, vendar imajo to srečo, da so na primernejših mestih kot pa je Kolodvorska. Tu se namreč srečuje Jugoslavija v malem. Ne le tovmiše s kravatami, tudi gosti v delovnih oblekah so pri nas dobrodošli. Tudi ti hočejo biti hitro postrežem.
Da je temu tako, najbolj zgovorno priča knjiga pritožb in pohval. Njena vsebina je precej pestra in bi jo bilo vredno prebrati. Gostinstvo je panoga, v kateri poteka delo tudi ob nedeljah in praznikih.
Zasebni gostinci so si to dobro organizirali, saj imajo mnogi te dni lokale zaprte. Zato pa smo zaposleni v družbenem sektorju vsako nedeljo in praznik na svojih delovnih mestih.
KoJgjtiv Kolodvorske Titovo Velenje
| TRGOVSKA DELOVNA X TI ORGAN IZACIJA
Ninama
LJUBLJANAn. sol, o.
—	konfekcije
—	pletenin
—	bluz in srajc
—	čevljev
Do 40 % ceneje za vso družino
24. januarja 1985 * Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
naSTcSs^^
KOLEDAR
PETEK, 25. iinjuarja — DARKO
SOBOTA, ,26. januarja — PAVLA
NEDELJA;' 27. januarja — JANEZ
PONEDELJEK, 28. januarja — PETER
TOREK, 29. januarja — FRANC
SREDA, 30. januarja — MARTINA
ČETRTEK, 31. januarja — JANEZ
M ALi OGLAS!
UGODNO PRODAM nov 150 literski AKVARIJ — kompletno opremljen. Informacije po telefonu 858-669. vsak dan po 15. uri. PRODAM "'opremljen akvarij (1401). Informacije po telefonu 856-110.
PRODAM klavir, in barvni televizor. Letonja. Efenkova 36, telefon 853-137.
PRODAM nov ženski usnjen plašč. št. 38. po ugodni ceni. Tel. 858-472. popoldan. PREKLICUJEM vse neresnične izjave, ki sem jih dala zoper Pepco Juričan.
PRODAM omaro za dnevno sobo. Graškogorska 30, Titovo Velenje, tel. 853-079. PRODAM peč za centralno ogrevanje, 45.000 ccal. Peter Rihtarič, Prešernov trg 7, Šoštanj, tel. 881-143. MIRNO dekle nujno potrebuje sobo v Titovem Velenju. Zaželena možnost samostojnega kuhanja. Zajamčeno redno plačilo. Informacije po telefonu 858-472.
PRODAM čistokrvnega nemškega ovčarja brez rodovnika, starega 7 mesecev. Informacije po telefonu številka 856-309. OPRAVLJAM vodoinštalaterska dela — usluge na domu. Vodoin-štalaterstvo Milan Čater. cesta IV/3. Titovo Velenje, telefon 856-000.
UGODNO PRODAM lado — 1200 L. letnik 1977, prevoženih 69 tisoč km, v dobrem stanju. Informacije vsak dan popoldan v Šaleku 16 a ali po telefonu 858-267.
IŠČEMO polkvalificirano ali kvalificirano kuharico. Na-potnikov hram, Zavodnje 24 a, Šoštanj. Informacije tudi po telefonu številka 881-192.
PRODAM pralni stroj Obodin. Informacije po telefonu 858-057, popoldan.
PRODAM barvni televizor 850 Gorenje, ekran 67. Cena po dogovoru. Tel. 831-016, popoldan, dopoldan do 9. ure, 831-010. UGODNO PRODAM zimski plašč in jakno št. 38. Vrabič, Prešernova 14/11. PRODAM starejšo hišo v Skalah z urejeno dokumentacijo za nadomestno gradnjo. Informacije: Splitka ulica 13, Titovo Velenje. PRODAM eno leto staro peč za centralno ogrevanje »Tam — Stadler«, 35.000 cal kpl s črpalko, mešalnimi ventili, raztezno posodo in bojlerjem ter novo kopalno kad z manjšo tovarniško napako. Prodam tudi skoraj nov šivalni stroj »Danica elektronic«. Amalija Koritnik, Prešernov trg 8, Šoštanj.
UGODNO PRODAM računalnik ZX 81. tel. 856-551.
PRODAM ojačevalec FBT 100 W in solo kitaro. Informacije po telefonu 855-107. PRODAM rabljen pralni stroj Gorenje PS 301 internacional in žensko jakno (sivi zajec), velikost 38-40. Tel. 858-937. UGODNO PRODAM nov traktor »URSUS«, 35 KM. V poštev pride tudi okrogel ali rezan les. Tel. (063) 884-192. PRODAM barvni televizor, Akvamarin — Gorenje. Tel. 857-520, popoldan, Milkovič, Tomšičeva 7, Titovo Velenje. PRODAM termoakomulacijsko peč po tigodni ceni. Tomšičeva 25, Jovanovič Mladen, popoldan. NUJNO PRODAM fiat 126 P, letnik junij 1980, za 19 M. Lesjak Žarko, Kardeljev trg 1, Titovo Velenje, tel. 857-018, popoldan, v službi 891-157.
KUPIM prave smučarske čvelje, št. 37—38. Zdenka Mlakar, Foi-tova 4, Titovo Velenje. PRODAM kravo simentalko. Breja sedem mesecev. Martin Lipnikar, Plešivec 29.
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
PETEK. 25. januarja, dnevni dr. Grošelj, nočni dr. Koren
SOBOTA, 26. januarja, dnevni dr. Grgič, nočni dr. Hrastnikova NEDELJA, 27. januarja, dnevni dr. Grgič, nočni dr. Hrastnikova
PONEDELJEK, 28. januarja, dnevni dr. Cesarjeva, nočni dr. Zupančič
TOREK, 29. januaija, dnevni dr. Janežičeva, nočni dr. Grošelj

ZAHVALA
Ob nenadni in bridki izgubi predragega sina in brata
Janka Miklavžina
se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih dneh sočustvovali z nami, posebno še vsem sdrodnikom, Jankovim sodelavcem, mladincem, kolektivu TAJŠ, govornikom, godbenikom in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: mama, ata in brata Peter ter Marjan
Ko ciproš zacveli. so naše frale rdeče: tako iz rane speče kdaj se Dokaže kri. (J. Glazerj
Zahvala
ob boleči izgubi našega dragega sina
Rajka Ara vsa
iz Topolšice
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam izrazili pisno in ustno sožalje, nam pomagali, darovali cvetje in ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sošolcem, prijateljem, znancem. Iskrena hvala dr. Menihu za njegovo nesebično pomoč, osebju kirurškega in intenzivnega oddelka bolnišnice Celje, vsem sosedom, OK Topolšica, Šolskemu centru, gasilskemu društvu Topolšica, krajevni skupnosti Topolšica, DO Izletnik, TEŠ, TUŠ, godbi Zarj^pevskemu zboru Šolskega centra in vsem govornikom za poslovilne besede. Posebej se zahvaljujemo tudi duhovniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: mama, ata, brat Marko in ostalo sorodstvo
ZAHVALA 11.1. 1985 je za vedno prenehalo biti srce
Viljema Bernjaka
Tako kolje tiho prenašal svojo dolgotrajno bolezen, tako tiho je tudi odšel od nas. Iskrena hvala vsem. ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali vence in cveti
pospremili našega dragega moža, očeta in dedka na njegovo zadnjo pot.
cvetje ter
Posebno.se zahvaljujemo dr. Kralju za njegovo dolgoletno zdravljenje, častni straži, govornikoma, godbi, pevcem, kolektivoma RLV in Inženiring, vsem prijateljem in sosedom ter duhovniku.
Posebna zahvala sosedu Milanu MeuviUu.
Žalujoči: žena in otroci z družinami
SREDA, 30. januarja, dnevni dr. Koren, nočni dr. Cesarjeva
ČETRTEK, 31. januarja, dnevni dr. Markovič, nočni dr. Žičkar
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
Od 25. do 27. januarja dr. Dovšak 28. in 29. januaija dr. Stupar 30. in 3"1. januaija dr. Menih
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
26. in 27. januarja dr. Zvonka Petek, Koroška 31. Titovo Velenje, tel: 853-547
VETERINARJI:
Od 25. januarja do 1. februarji dr. Franc Blatnik, Prešernova 2: c, Titovo Velenje, tel. 853-668
GIBANJE P
GIBANJE PREBIVALSTVA MATIČNI URAD TITOVO VELENJE:
POROČILA STA SE: Ivan Avberšek, rojen 1954, ekonomski tehnik iz Titovega Velenja in Darja Joger. rojena 1957-, profesorica iz Titovega Velenja.
UMRLA STA: Franc Vetrih, upokojenec iz Pake 42 pri Titovem Velenju. star 57 let; Viljem Bernjak. upokojenec iz Titovega Velenja, Veljka Vlahoviča 44, star 70 let.
kAS
MCH SRBMEISTER
^ravo vel^NJS
OBIŠČITE SALON LAS, ki je samo za moške na Kardeljevi ploščadi v Titovem Velenju. Odprto od 8. do 12. ure in 15. do • 19. ure.
Za obisk čamol
se priporo-
PROIZVODNJA MODNE KONFEKCIJE MOZIRJE
Komisija za delovna razmerja TOZD Konfekcija Mozirje
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
REFERENT ZA KOOPERACIJO
Pogoji:
—	poklicna šola konfekcijske smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
—	poskusno delo 2 meseca
Prijave sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni od dneva objave v časopisu.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče
Kristine Blagotinšek
STANOVŠEKOVE MAME IZ LOKOVICE
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani in darovali cvetje. Posebna zahvala dr. Kralju za njegovo požrtvovanje, govornikoma, pevcem, gasilskemu društvu Lokovica in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: sin Miran, hčerke Marica, Betka, Milka, Cvetka in Ivica z družinami, vnuki in pravnuki
ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi moža. očeta, starega očeta, brata in strica
Franca Vetriha st.
iz Pake pri Titovem Velenju
se iskreno zahvaljujemo znancem, prijateljem, sosedom, sodelavcem in sorodnikom za izraženo sožalje. sočustvovanje in za vso pomoč v težkih trenutkih, posebej pa še Faniki Matijec. Hvala vsem. ki ste ga z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju in patronažni službi zdravstvenega doma Velenje. Za vence in cvetje se zahvaljujemo sodelavcem REK. EKO — tozrf KP, Inženiring. Vegrad DSSS, ZB Šalek, KS Paka, Društvu upokojencev Velenje. Zahvaljujemo se tudi govornikom za poslovilne govore, duhovniku, godbi in častni straži
REK.
Žalujofi: žena Alojzija, otroci Štefan, Srečko in Franci ter Jožica in Dragica z družinami.
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka
Franca Rajšterja
iz Lokovice 86
se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so naiii v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebna zahvala dr. Lazarju za dolgoletno zdravljenje na domu. Hvala .Milošu Volku in tov. Lešniku za poslovilne besede, kolektivu TUŠ, godbi, sodelavcem, ESO-KKO. DSSS. Polakovim, KS Lokovica. duhovniku za opravljen obred in vsem. ki so ga pospremili
na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Amalija, hči Angela in sin Franc z družinama
/ -
FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA
Po poteh XIV. divizije
Tudi letos se bodo velenjski mladinci udeležili pohoda po poteh slavne XIV. divizije. Skupaj z žalsko mladino bodo sodelovali v tretji etapi pohoda. Začel se bo 10. februarja na Titovem trgu v Titovem Veleqjut sklenili pa ga bodo 12. februarja v Topolšici, kjer bodo predali prapor Mozirčanom.
Da bo ta predaja prav vTopolšici, ni naključje, saj sovpada s 40. obletnico podpisa nemške kapitulacije.
Pohodniki se bodo s Titovega trga odpravili preko Konovega do Plešivca, kjer se bodo ustavili in naslednji dan nadaljevali pot čez Graško goro v Ravne in od tu tretji dan v Topolšico.
Povsod, kjer se bodo ustavili, bodo pripravili družabna in športna srečanja. Naj samo še zapišemo, da je Občinska konferenca ZSMS Velenje že pričela evidentirati pohodnike in zato vabijo vse, ki bi se pohoda želeli udeležiti, da se prijavijo kar pri njih.
Kegljanje
Kegljači Šoštanja so v 2. kolu prve medobčinske kegljaške ]ige doživeli enega najhujših porazov, odkar tekmujejo v tem tekmovanju. Tokrat so jih presenetili novinci v ligi. ekipa Kovinotehne iz Celja. Gostje so bili prepričljivo boljši in so zmagali kar s 186 keglji razlike, rezultat srečanje je bil 4972:5158. Ekipa Šoštanja je tudi tokrat povsem razočarala, igralci ne najdejo prav forme, za nameček pa sla se poškodovala še Sotler in L. Fidej. manjkal pa je tudi Tamše.
Za ekipo Šoštanja so tokrat nastopili: Rajšter 860. Jovanovič 849. Križov-nik 839. S. Fidej 836. Glavič 813 in Komljenovič s 775 podrtimi keglji.
V tretjem kolu se bodo Šoštanjčani-pomerili v Šentjurju z drugim novincem. ekipo Resevne.
SREČANJE • SREČANJE • SREČANJE •
MILIČNIKI SO ZAPISALI • MILIČNIKI SO
Henrik-Hinko Fak
Se tudi vi, ko hitite zjutraj v službo in srečate dimnikarja primete za gumb ter verjamete, da vam bo prinesel srečo? Nekateri bi rekli da, spet drugi ne. Kaj o tem mislijo dimnikarji sami? To vprašanje smo v uvod v naš pogovor zastavili dimnikarju Henriku-Hinku Faku iz Titovega Velenja.
»Ce nosimo srečo? Kakor za koga. Človek je namreč vsak sam sreče kovač«, pove z nasmehom in nadaljuje: »Smo pač ljudje kot vsi drugi, le da smo črni občeleni in umazani. Tak je pač naš posel.«
Hinko čisti dimnike, prezračevalne naprave in vse kar pač sodi k njegovemu opisu del in nalog že 20 let. Za dimnikarja se je izučil v dvoletni šoli v Radljah ob Dravi. »Ko sem končal osnovno šolo, ni bilo velikih možnosti za kaj drugega. Iz našega razreda smo se kar trije odločili za ta poklic. Bolje nekaj kot nič. Pa saj ni tako slab kot mislijo mnogi. Vendar moram priznati, da sem že večkrat razmišljal o kakšnem drugačnem delu. Če človek dobro vse prej premisli, ugotovi, da s svojo izobrazbo drugje nisi nič. Dimnikar je lahko le dimnikar tako. kot je lahko rudar le rudar. In nič drugega.«
V velenjski dimnikarski enoti. pa ne le tu, gotovo povsod po Sloveniji, se srečujejo z velikimi kadrovskimi vprašanji Dimnikarjev ni, teren pa obširen, dela prav tako ni malo. Pred osmimi leti je okusil dimnikarski »kruh« v Titovem Velenju žadnji vajenec. Kaj mlade odbija. da se zanj ne odločijo?
»Vzrokov je yeč. Danes je tako, da vsak gleda za čimboljšim zaslužkom. Vidi le to, da si črn. Vendar je umazan tudi zidar, rudar, mehanik, vsak, ki dela umazano delo. Vsak poklic ima nekaj dobrih in slabih lastnosti. Naš ni nobena izjema.« Po Hinkovem mnenju je ta poklic v javnosti premalo predstavljen. Seveda je pa po svoje težak, nevaren, veliko je terenskega dela, opravka ima s strankami. Tu pa so še vremenske neprilike ter delovni čas, ki ni osemurni, ne pozna praznikov. tudi redko katero nedeljo dimnikarji počivajo. »Dimnikar
mora imeti svoj poklic zelo rad. Trdna volja je tista, ki ga drži »pokonci« in da v njem vztraja dalj časa. Mladim velikokrat zmanjka poguma. Z ljudmi pa tako veste, da ni vedno prijetno delati. Stranke naše delo jemljejo premalo resno. Ne upoštevajo naših nasvetov, čeprav bi tako prihranile precej kurjave, boljše pa bi bilo tudi izgorevanje. Tako pa nas najpogosteje odpravijo kot nebodisigatreba. Rad imam svoj poklic in zato bom dimnikar še lep čas. Dimnikarja. ki se nam pridruži le takrat kadar nam gre dobro, nato pa odide drugam, bolje da ni med nami.« Za Hinka je dimnikarski poklic torej lep. V njem se počuti svobodnega, saj bi težko vzdržal v zaprtem prostoru.
Naš sogovornik prosti čas preživlja na različne načine. Plava, kolesari, čeprav kakšne posebne kondicije ne potrebuje, saj teren pričesa po dolgem in počez vsaj dvakrat na leto. Kadar pa je njegova boljša polovica v službi popoldan, je Hinko tudi varuška svojima dvema hčerkicama.
in smučarske opreme. Prav zato opozarjajo občane, da teh predmetov ne puščajo na stopniščih, nezaklenjenih kleteh in podobno, saj jih je kasneje nemogoče najti.
UMRL MED KOPANJEM V BAZENU
Stiriindvajsetletni Janko Miklav-žina se je 17. januarja okoli pol enajstih dopoldne prišel kopat v bazen hotela Vesna v Topolšici. Po tridesetih minutah kopanja je nenadoma potonil. Prisotni kopalci so ga takoj potegnili iz vode, na pomoč pa je takoj pritekla tudi zdravnica iz ambulante, ki je začela z oživljanjem. Zal pa je bilo to neuspešno in po vsej verjetnosti je umrl zaradi možganske kapi.
NEZNANEC USTRELIL PSA IN S TEM OGROZIL OTROKE
18.	januarja okoli 11. ure je odšel J. R. s psom, nemškim ovčarjem na sprehod. Ko je bil pes v njegovi bližini, ga je ustrelil neznanec, kljub temu, da se je v bližini sankala in smučala skupina otrok. Ker gre verjetno za lovca, ga bodo skušali izslediti.
VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL
Pred hotelom Vesna v Topolšici je 19. januarja neznani storilec vlomil v avto tuje registracije last Jožeta Graha. Odnesel ni ničesar, saj v avtomobilu ni bilo denarja niti dragih predmetov. Pri vlomu pa je povzročil na avtomobilu za okoli 5.000 dinarjev škode.
NEVARNA IGRA
19.	januarja se je skupina otrok
igrala na snegu v bližini vrtca Vrtiljak. Med drugim so metali kepe in tako razbili steklo. Tudi sicer je opaziti vrsto neprevidnosti pri igri otrok na snegu. Tako se na primer sankajo in smučajo na brežinah ob cestah in pogosto zdrsnejo tudi na samo cestišče. Prav bi bilo, da bi starši bolj pazili na to, kaj delajo otroci na snegu.
ZABODEL GA JE Z NOŽEM
Pred hotelom Paka v Titovem Velenju je 20. januarja okoli 20. ure Ljubomir Stajič zabodel z nožem Anta Andjeliča. Pri tem ga je lažje telesno poškodoval. Glede na to, da je bil pod vplivom alkohola in je obstajal sum, da bo š kaznivimi dejanji še nadaljeval, so ga miličniki pridržali do iztreznitve. Seveda pa bo moral še k sodniku za prekrške.
Smučarski skoki Državno prvenstvo
Prizadevni smučarski delavci jz Braslovč bodo to nedeljo, 27. januarja. pripravili na Dobrovljah državno prvenstvo za starejše mladine. Nastopilo bo okrog 35 tekmovalcev iz vseh skakalnih klubov v Jugoslaviji, med njimi tudi najboljši Velenjčani. Po tem tekmovanju pa se bodo na odprtem prvenstvu pomerili še člani prav tako iz vseh skakalnih klubov v Jugoslaviji.
DELOVNA NEZGODA V GORENJU
V hali pralnih strojev v Gorenju se je 16. januarja okoli 13. ure zaradi neprevidnosti poškodovala z električnim tokom Mirjana Zgonjanin. Dobila je lažje telesne poškodbe.
PEŠCI PA KAR PO CESTI — Če smo za velenjske komunalce zapisali, da so se ob letošnjih obilnih padavinah izkazali, pa. to ne velja za hišne svete. Prenekateri parkirni prostori so namreč ostali neočiščeni, čeprav že nekaj dni ne sneži več. Daje temu res tako, kaže posnetek s Prešernove ceste. Parltirni prostori ob samopostrežni trgovini in drugih stavbah niso očiščeni, na očiščenih pločnikih pa so si mesto »prisvojili« jekleni konjički. Pešci pa kakor vedo in znajo, predvsem pa so primorani hoditi lepo po cesti.
(b. m.)
ZIMSKI OKRAS (IN NEVARNOST) - Ob letošnjem hudem mrazu so tudi ledene sveče precej daljše kot sicer. Marsikje so prav lepo okrasile stanovanjska in druga poslopja. Skoraj je škoda, da jih sonce tako hitro krajša in spreminja v vodo. Ob vsej lepoti pa so seveda sveče tudi nevame, saj se prav lahko nepričakovano »znajdejo« na glavi kakšnega pešca, ali pa na strehi avtomobila. Zato se tem lepotnim okraskom raje izogibajmo.
(b.m.)
Alpska šola smučanja
Zveza telesnokulturnih organizacij in smučarski klub Velenje sta prvi teden zimskih počitnic pripravila v Zavodr.jah alpsko šolo smučanja za učence osnovnih šol.
Začetnega in nadaljevalnega tečaja se je udeležilo 150 otrok. Vsi so uspešno ob koncu tečaja vijugali skozi vratca, tudi tisti, ki prej niso znali smučati. Za urejen prevoz, hrano in strokovno vodstvo so plačali starši za začetni tečaj le 50 odstotkov stroškov, polovico je prispevala Zveza telesnokulturnih organižacij, za nadaljevalno in tekmovalno šolo smučanja pa so starši plačali 2500 dinarjev.
V začetku februarja bo zveza pripravila smučarski tečaj še za otroke v vzgojno varstvenih zavodih na Saleku ter vikend tečaje za odrasle na smučišču v Zavodnjah.
Spet s polno zmogljivostjo
Za nekatere je zima, še zlasti sneg, prava nadloga. Za ljubitelje belih poljan pa je zima odeta s snežno odejo zelo mikavna. Prav letošnja zima pa nam je nasula ravno toliko snega, da ga je za rekreativno smuko dovo|j. Seveda so tega najbolj veseli tisti, ki imajo zimske počitnice. Da bi vsi ljubitelji snežnih strmin uživali na smučeh, so se tudi letos nadvse potrudili oskrbovalci vlečnic.
V šaleku so vlečnico pognali
takoj, ko so bile snežne razmere ugodne. Kot nam je povedal Bogdan Pečečnik, opravljalec vlečnice v Saleku, prihaja sedaj ob počitnicah zlasti v popoldanskem času vsak dan veliko število smučarjev.
Tudi za nočno smuko je zanimanje precejšnje. Sicer pa vlečnica obratuje vsak dan od 9. do 12. ure, ter od 13. do 16. ure. Za nočno smuko pa od 17. do 20. ure.
Tudi v Vinski gori so tamkajšnjo
vlečnico kar najhitreje usposobili in jo pognali pred pričetkom zimskih počitnic. Tako imajo ljubitelji smučanja tudi v tem kraju lepo in urejeno smučišče. V Vinski gori vlečnica obratuje med delavniki od 16. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 20. ure. Če je dovolj smučarjev tudi ob delavnikih dopoldne, obratuje žičnica tudi v tem času, seveda s predhodnim dogovorom z opravljalcem vlečnic.
VLOM V KIOSK DELA
16; januarja v zgodnjih jutranjih urah je bilo ugotovljeno, da je neznanec vlomil v kiosk Dela na Kidričevi cesti v Titovem Velenju. Odnesel je precejšnjo količino dragih cigaret.
VEČ TATVIN SMUČI
Tudi posnetek, ki smo ga naredili v Saleku pri vlečnici, zgovorno priča o nujnosti takih naprav
Šalek in Vinska gora
Izžrebani nagrajenci praznične nagradne križanke
V zadnjem času so zabeležili velenjski miličniki več tatvin smuči
IZŽREBANI NAGRAJENCI PRAZNIČNE NAGRADNE KRIŽANKE »Nama«, ki je bila objavljena v tedniku Naš čas. dne 20. decembra 1984
Prvo nagrado — darilni bon veleblagovnice Nama Titovo Velenje v vrednosti 1.500 din prejme Peter Jerič, Uriskova 2, 63320 Titovo Velenje
Drugo nagrado — darilni bon veleblagovnice Nama Titovo Velenje v vrednosti 1.000 din prejme Darinka Oder, Mislinja 212, 62382 Mislinja
Tretjo nagrado — darilni bon veleblagovnice Nama Titovo Velenje v vrednosti 500 din prejme Anja Pristovšek, Stanetova 2, 63320 Titovo Velenje
Četrto nagrado — darilni bon veleblagovnice Nama Titovo Velenje v vrednosti 500 din prejme Ivan Kovač, Lokovica 92, 63325 Šoštanj
Peto nagrado — darilni bon veleblagovnice Nama Titovo Velenje v vrednosti 500 din prejme Rok Debe-ljak. Šaleška 16,63320 Titovo Velenje
Izžrebani nagrajenci bodo nagrade—darilne bone veleblagovnice Nama Titovo Velenje prejeli po pošti.
Srečne nagrajence je 20. januarja v Nami izžrebala Jožica Plankel).
Čestitamo!