Št. 3. V Gorici, dne 11. jmiuvarja 1998. Tečsg XXVIII. ;t' WA Izhaja dvakrat na teden v »tirih izdaujih, in ieer: vsak torek in potek, izdaja za Gorico opoldne. «laja za deželo \>u o1> 4-. uri popoldne, in fttiMd ¦/. gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško vredno prilogo vivd po pošti prejeinana ali v Uovid a dom pošiljana: Vse leto.......gld. «•— pol leta........:> 51— četrt leta....... - l-."»0' Posamično številki' stanejo (i kr. Naročnino sprejema upravništvo v (losposki uliei \\ v Coriei v .».miški Tiskarni A. Ualiišoi-k vsak ml S. irv zjutraj . zvečer; j>1_> nedeljah, pa od lo I 2. ure. "Na narofila-brez doposlanV nsirouiUVlo ne oziramo. ,.l»KIMOUE(,ft izhaja n.-dvisno od Soče trikrat sečno in stan.' vse leto fil.l. 1-2(1. . , iiri'ii"lSi-!i\viirj! v .Šolski uli.-i'in .lelle.sitz v nski uliei: — v Tistu v tol.akarni I. a'¦ r<> n č ie na ii il-liu Casenna in 1'ipan v iili.fi llukUi ju lla±>l)ia. SOČA (Izdaja zai UežeSu). Uredništvo in odpravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v d. nadstr. zadej. — Urednik sprejemljo stranice vsak dan od 11. do 12. uro predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in drage reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le iipravništvu. Neplačanih pisem ne sprejemljo ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi in poslanice se računijo po petifc-vrstili, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat G kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora. Naročnino in oglase je plačati loeo Gorica. »Goriška Tiskarna« A. Gabiš-ek tiska in zalaga razen 'Soče* m .Primorca,, So »Slovansko knjižnico-', katera izhaja mesečno v snopičih ohse/nih 5 do (i pol ter stane vseletno l p. SO kr. "— Oglasi v .Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vndion. Odgovorni urednik in izdajatelj Fran Strel v Gorici. ->»» Bog in narod! €«-* nemško in luško nndprodukcijo prav v onem zmislu, v katerem služijo zamorske deželo angleškemu blagu. Mod vsemi Kiunorskimi deželami, ki imujo drugačno pridelke nogo n M domovina, oziroma Avstrija, Nemčija in Italija, stoji v prvi vrsti Kfiipol. Na jugu Sredozemskega morju jo jodlni Kgipot, blagoslovljen po porijodienlli poplavili rodovUnogn uilskogn blntn, znros bognia deželi*, ki lahko sproti plača zaradi visoke n izvoza svojih pridelkov, Mala Azija, Grško, iji-lijn, Sveta dožolu in Alžir so prav siromašno deželo, kjer jo izvoz in uvoz večinoma v povojih, kjor torej vsi oduošnji z Evropo bolj ali nuinj hirajo. V oddaljenejših deželni), kakor n. pr. Indija, bi nam Slovencem, ki moremo z začetka lo svoje zemeljske pridolko pbstaviti na trg, no kazalo, in to že zaradi voli ko više pro« v o z n i n o nogo jo v Egipet. Zakaj imajo Nemci in Lahi svojo trgovino V Gotovo lo zaradi tega, ker imajo direktno o d n o k a j e z z a m o r j e m, kjer prodajajo h\ kupujejo. Si parva licet componerc magnis, je tudi vprašanje o samostojni slovenski trgovini na isti podlagi. Direktni odnošaji so le med dvema deželama dobro mogoči, ki imate r a •/.-lične zemeljske pridelke. Slovensko, ki nima svoje industrije, ki more le svoje zemeljsko pridelke postaviti v kupčijo, nima ne v osrednji Evropi, ne v Italiji, ki imate skoro iste pridelke, nič iskati. Oči in misli proč od teh 4*žel, tu ni samostojnosti, tja pojde, kakor doslej, živina, plovcnsko vino i t. d., — samo vprašanje je, koliko in kako d3lgo se?! Popolnoma različne pridelke kot Slovensko ima Egipet, in to je najboljša naravna podlaga Vsaki trgovini. In nadalje: Egipet je slovenskemu obrežju najbližji inobjednem tudi bogata dežela v zamorju. Avstrijski «Lloyd» ima največ zveze z Egiptom, tja pošilja tudi svoje najboljše in največje parnike. Znak jo to, da si skuša tudi avstrijska industrij a bližino (parnik preplovi iz Trsta v Aleksandrijo v 3'/-i dnevih) Egipta izkoriščati. Kedar so bo govorilo o samostojnosti slovensko trgovine, se bodo obračalo oči izvedencev vedno v prvi vrsii v Egipet, kakor, tir j a to naš naravni položaj. Bog daj, da ne bo prepozno! zvezd. Pa se mi je zdelo, da se je jedna njih dvignila ter jasno se lesketaje se mi bližala; naposled je obstala nad mano. Padel sem na obraz ter zaslišal sladki glas nad-zemeljski: „Tvoja dobra dela so zmagala. Blagoslovljen si, o sin Mizraima. Rešitev se bliža. Snideš se z dvema drugima, prihajajočima iz najdaljših krajih zemlje, da' zagledate Odrešenika in mu daste spričevanje. Vstani ter idi jima naproti. A ko dospete v sveto mesto Jeruzalem, vprašajte, kje je rojen kralj židovski. Kajti, recite, videli smo njegovo zvezdo na vshodu ter smo poslani, da mu damo čast. In zaupaj popolnoma Duhu, ki te bo vodil". In ta luč je šinila v me, me vodila in pripeljala v dolino reke k Menfisu, kjer sem kupil velbloda; potem dalje čez Suez in Kufileh, Moabo in Ammnbvo semkaj na to mesto. Bog je z nami, brata!" Oživljeni z enakimi občutki si podajo trije popotniki roke. „Ali more biti kateri smoter bolj vzvišen od našega?" povzame znovič Baltazar. »Skoraj najdemo Gospoda; razprašeno in številno potomstvo sinov Noela se pokloni z nami vred Bogu-Gloveku. A ni iz globoeine src Slovenske industrije ni. Naše bogastvo, aH boljše rečeno, naše siromaštvo so zemeljski -.pridelki. Če govorim o mogočnosti slovenske trgovine, se oziram v prvi vrsti na te pridelke. Snujejo se ckmečke zadruge., poljedelsko mini-stcrstvo jih podpira. Koliko se je že govorilo o teh zadrugah! Jasnih pojmov baje nima nikdo. Zadruge osnovati, to bo lahko, — ali kje iskati življenske moči tem zadrugam, kam bodo prodajale svoje pridelke? Na Nemško in Italijansko? — Te dežele imajo skoro iste pridelke, — ne pojde! Kar je šlo živine i t. d. izven Slovenskega, v tem zadruga ne prenaredi nič. Iskati prodaji nova pota! Kje? Pri vojaštvu? Nova smola in revščina. Kmečka zadruga v Grabštajnu na slovenskem Koroškem se je ponudila za oddajo svojih pridelkov. Vojaško poveljništvo v Cdovcu je ponudbo odklonilo. Da bi zares n. pr. na Goriškem kmečke zadruge popolnoma oskrbovale vojaštvo v deželi, bi zadostovalo v to 5 občin, n še to bi bilo odveč. Kaj pa bodo delale ostale občine?! Kam tedaj z zadružnim blagom? Poderimo kitajski zid, ki oslabuje naše gospodarsko mišljenje, prekoračimo v trgovini črno-žolle kole, — kakor so to že davno storili naši danes gospodarsko samostojni sosedi! «Z]«c|in]ena biovenija» jo skoro že pozabljena, kranjske apletkarije uničujejo naše najboljše moči, one so grobokop vsaki rodoljubni centralizaciji; — cela politika se suče o dveh oseh, tukaj «škrie , tam far, — ste velevažni gesli, ki zadostujete celemu narodu kot dejanski program narodnih in gospodarskih teženj. — Jaz nisem baš pesimist, a vendar sodim, da smo zdaj nesposobni t» vsako skupno narodno delo. Prazne besede imajo moč resnice, neka vrsta «gosp larskega šopon-h a u e r i j a n 5 z m a» je posledica raznili sebičnih osebno megalomanskih, krivo razumljenih ali pa pretiranih struj. In vendar, naj se nikdo ne moti, neodvisna slovenska trgovina je *.jedi-njena gospodarska Slovenija — nič manj in nič več, kajti posamezni njeni deli bi bili preslabi in premajhni. In par constkjuent je «zjedinjena gospodarska Slovenija» najbist-veniji in prvi pogoj *zjedinjene politične Slovenije. Češe ne skušamo gospodarski utrditi, ni nam življenja kot narodni indivi-duvalnosti, mi moremo le životariti. Nadalje neodvisna slovenska trgovina ni mogoča, da se ne iztrebi narodna neznačajnost, da se ne skuša povzdigniti slovenska ljudska omika, osobito s t r o k o v ji a. Ba bi bili vsi Slovenci tako delavni, kot je čestita četa goriških rodoljubov, da bi imeli v vsaki kronovint nekaj dr.-jev Turna *), -- bi mel slovenski narod gojiti najboljše upe v bodočnost Ni-ii sramota za slovenski narod, da nam je že do cela zamrla želja, da dobimo kedaj svoje slovensko vseučilišče, da dobimo popolnoma slovenske srednje in strokovne šole, da se otresemo radikalno germanizaciie in furlanizacije?! V katerem programu še vidimo više šole kot prvo in glavno točko naših- terjatev? Naša politika se bavi z razupitimi Taaffee-jevimi - in pozabi glavnih stvarij. Ne varajmo se, pridobitev našega vseučilišča in srednjih šol bi bila najeminentnejša kulturna pridobitev in bi gotovo več vredila nego 50 let najspret-nejše politične agitacije. Časi so ugodni. Slovensko vseučilišče in srednje šole (Kranjsko in Goriško) bi kot kulturno vprašanje ne našlo tolike oporbe pri Kemcih in Lahih kot naši sedanji napori za jezikovne naredbe, ki kot politično vprašanje, reducira vse upe v prasvetno meglo. TSnfin, vprašanje o samostojni slovanski trgovini. — je identično z vprašanjem o višji slovenski omiki naših proizvajajočih slojev. *) Da znate tudi že v Egiptu ceniti vrednost tega rodoljuba, in to iz suhih Časnikarskih porei-il, to bodi goup. dr. Tnmi najlepšo vspodbudilo z:i daljno delovanje. Uredn. (OddeMc ^Trgovina z lesom> prihodnjič). Br. Kurol Pečnilr. Naši Italijani in poi talij ančenci ter židje se togotijo, da slovenski deželni poslanci nočejo delati Hake najavimo svetu novo resnico, razglašajoč, da nebo se ne pridobi z mečem niti z znanjem, marveč z vero, ljubeznijo in dobrimi deli". Vsi trije umolknejo. Veselje, da se bližajo cilju, jim je odvzelo govorico. Roke se jim razvežejo in vsi trije stopijo izpod šotora. Puščava je bita tiha, kakor razprostirajoč se nad njo nebeški obok. Solnce se je nagibalo k zapadu. Čez malo časa je bil šotor zvit in prijatelji, zasedši velblode. so podajo na daljšo pot. Egipčan je jezdari! spredaj. In jezdarili so tako sredi1 temne in hladne noči k daljnemu vshodu. Polagoma se je jel mesec dvigati na obzorje. V bledi njegovi svetlobi so se pomikale naprej te tri bele postave, rekel bi duhovi, ki beže pred svojo senco. Nakrat pa se na obzorju poleg griča zasveti jasna luč; pri pogledu na njo jamejo srca naših popotnikov živejše vtripati. „Zvezda! Zvezda! Bog je z nami t* Ta klic se oh enem izvije vsem trem iz prsij. (Dalje pride). ter da nočejo brezpogojno oprostiti novega osebno-dohodninskega davka deželnih in občinskih naklad, kakor tudi ne naklad za ceste in šole. To smo vedeli že od nekdaj, da mošnja jim je tista Ahilejeva peta, v katero jih moreš najhuje zadeti. Saj ni delovanje deželnega zbora goriškega od nekdaj drugo ko neprestano moledovanje pri vladi za pomoč ginočim, kakor pravijo, veiikašem v Furlaniji in boj zoper to, da bi se v deželi kaj storilo, da bi se denar naložil v podjetja in zavode, ki bi nosili stoteri sad vložene glavnice. Če pa se mora kaj zgoditi, če n. pr. ni mogoče odkloniti cestnega in šolskega zakona ter šol hrcestr tedaj naj vsakokraj skrbi za svoje, da ne pridemo v nevarnost, da bi kateri furlanski ali goriški krajcar romal v gore ali na Kras, In prt tem se drzne ta I gospoda trditi, da jej je bila in jej je vedno I skupnost dežele pred očmi. Boj slovenskih deželnih poslancev za deželni šolski zalog osvitluje prav živo, kako Italijani ob umestnih in neumestnih prilikah delajo razliko med | slovensko deželo in »italijansko* Gorico. Italijanski deželni poslan./ se ne po- I mišljajo trdili v neki naduti izjavi do svojih volilce^, da njih slovenski tovariši so na tem krivi, da nimamo še deželnega zdravstvenega zakona. A ves svet ve, da italijanski deželni odborniki in poslanci zavlačujejo že 25 let to perečo zadevo in da so jej tudi zdaj nasprotni, dasi poudarjajo skupnost goriške dežele. Nasprotni so jej pa za to, ker soizra-čun*«li, da Slovencev je več ko Lahov v deželi, da stroški za zdravnike na slovenski strani bi znali biti večji ko za one na italijanski, in da vsled tega bi mogel kak laški velikaš plačati kak groš za zdravnika na slovenski zemlji. To dejstvo kaže, koliko vere zasluži ono zatrjevanje, da Italijani imajo pred očmi skupnost dežele in splošne koristi. Vedno se sklicujejo na to, da oni plačujejo dve tretjini direktnega ali neposrednega davka, Slovenci pa le eno tretjino, in izvajajo iz tega, da Slovenci živimo od njih milosti in da njim se godi velikanska krivica. Ta trditev je popolnoma neosnovsina in prihaja odtod, ker prištevajo Gorico Furlaniji, kar se ne more in ne sme; kajti Gorica je gospodarsko središče slovenskega dela dežele. Ako prištevamo Gorico slovenskemu delu, kakor to moramo storili, kajti Gorica živi od Slovencev, torej plačujemo Slovenci d ve tretjini davka in Furlani še ne eno tretjino. Iz tega je razvidno, da Slovencev nas jo dve j tretjini prebivalcev v deželi in da plačujemo dve tretjini davka; Lahov je le ena tretjina, ki plačuje davka še ne za eno tretjino. Lahi ne morejo tajiti števila ljudstva, zavijajo pa številke glede plačevanja davka. Te italijanske zvijače je treba pojasnili, j da bo svet videl, s koliko krivico zahtevajo za se prevlado \ deželi. Najprej nam izpulijo v trgovini in odvetniških pisarnah denar, potem se postavljajo še za naše gospodarje in zapovednike, za prave in edine reprezen-tante (zastopnike) goriške dežele nasproti vladi in javnosti. J Vsako gibanje, s katerim se hočemo j rešili laškega gospodarskega jarma, vsak po- j skus, da bi dosegli mrvico narodne ravno-pravnosti, razupiva se po naših furlanskih sodeželanih kot stremljenje po prevladi v de- I želi, kot poskus, da bi uničili italijansko narodnost. Slovenci bi morali zaostajati v gospodarstvu in v omiki, da bi Italijani bili naši varuhi in oskrbniki, kakor so bili že dolga leta. Slovenski varovanec je dosegel leta in hoče biti samsvoj; italijanski varuh se kremži in huduje, ker mastna leta varstva in oskrbništva gredo h koncu. Slovenec se je vzbudil in je ustal; že stoji tako; vaše izjave in jeremijade ga ne spravijo več v grob. Kako milo se mora storiti človeku pri srcu, ko čita, kake ljubezni in skrbi za slovenski narod je najdahnjen židovski BCor-riere". List, ki ni imel nikoli lepe besede za Slovence, jadikuje, da slovenski deželni poslanci tako slabo zastopajo koristi svojih vo-lilcev. Volilci, ako hočete spoznati, ali postopajo vaši zastopniki dobro ali ne, pazite na to, kar piše njim in vam sovražen list: on jih, graja, torej so na pravi poti. Izjavi italijanskih poslancev skazali bi preveč časti, ako bi hoteli po vrednosti ožigosati mesti, na katerih govori o lojalnosti slovenskih poslancev z oziram na jubilejsko leto cesarjevo, in o zvijačah, katerih se baje poslužujejo nasprotniki italijanskih zastopnikov pri vladi. Po takih izbruhih nevolje pričakujejo še prijaznosti od slovenske strani ter skupno delovanje! Ako so take izjave cvet sedanje italijanske prosvete, tedaj moramo reči, da italijanska kultura propada. Prihodnost je drugih narodov. DOPISI. Iz Komna, 4. jan. — Lepo novoletno napravo nam )e naklonilo poštno ravnateljstvo v Tratu. kajti dovoiilo nam je dvakratn1 > dnevno poštno zvezo z Nabrežmo. Do sedaj je od nas odhajala in prihajala pošta samo enkrat na dan; od novega leta odhaja in prihaja nam dvakrat. Preje seje odpeljavala pošta skoraj vse leto ob 6. uri zjutraj v Nabrežtno^ in dohajala je zopet ob^tl. uri predpoludne. Od novega leta dne pa odhaja kakor popred ob tt. zjutraj in dohaja ob 7. uri zvečer. — Poleg lega smo dobili nov poštni voz, ki ustreza vsem modernim zahtevam; on je zaprt in pokrit — nekak ,bruni" — imajoč prostora za šest oseb ali popotnikov. Tudi postiljon ima svoj pokrit prostor na njem tn je dobro zavarovan proti vremenskim navalom. S to naredbo nam je jako ustreženo, kajti pošto, pisma in časopise dobivamo po dvakrat na dan. Človek, potujoč v Gorico ali v Trst, odpelje se zjutraj ob (i. uri in pride lepo ob 7. zvečer nazaj in plača za eno vožnjo 50 kr. — Ker ima črno-rumeno barvan voz samo nemški napis: „K. k. Post — Komen", ukrenilo se je pri poštnem ravnateljstvu potrebno, da dobi voz tudi slovenski napis. (Tako je prav ! S a m o slov. napis bi bil še lepši l Ur.) Letos imamo jako milo zimo; mraza ni dosti; le redko kaže toplomer pod ničlo. Tudi snega nismo še imeli to zimo; morda se ne upa prili v n.išo »rezidenco*. — Ptiče, katere navadno vidimo le spomladi, vidimo tu in tam sedaj pri nas. kar znači, da jim ni premrzlo, da bi jo bolj potegnili proti morju na jug. -- Ker je tedaj leto.* mila zima, preti nam nevarnost, da nam v slučaju preobrata pomrznejo mlada drevesca in potem pozebejo. Zalo je potrebno, da se sadna drevesca namažejo z navadnim npnenim bele* žern, kakoršen se rabi za beieuje hiš. Poleg tega ohrani taka m.iža, da se obranijo drevesa raznih zajedalcev, — Znano je, da hitra sprememba temperature drevesu škoduje. Zaradi tega je potrebno, da se mlada drevesa namažejo z beležem. Iz DcviHst, 5. j.muv. 1898. — Kakor se slišt, misli vendarle »Lega naziomde" zidati šolo v De vinu m sicer že v tekočem letu. Koliko bo imela dobička od tega, ni mogoče prav natanko vedeti. Ali upanje je, da ga ne bode mnogo. Najlepše je pa to, da se drzne „Lega" prositi devinsko ž u p a n s t v o denarne podpor e. Mogoče, da gospodje okoio .zalege" ne vedo, ali pa da nočejo vedeti, da spadajo k devinskemu županstvu le slovenske vasi: Medjavas in Jamlje, kjer ni niti jedneg.i Italijana, v De-vinu samem pa je le peščica Italijanov in napolitaiijanov, ki so pa večinoma tukaj le : od danes do jutri in so prišli semkaj le kruha iskat. In vendar se upa »zalega* po.lpore i prositi pri županstvu, katero niti svojih ljudtj, i domačinov, ne more izdatno podpirati. Županstvo gotovo ne dovoli podpore, a jako I značilno je, da so gospodje pri „Legi" tako I predrzni!! Z (Soriškega. - Goriška dežela ima v resnici od bogov zaničevane učitelje; ali ti bogovi so živi in plezajo vedno više ob kolu materijalne sreče in časti po hrbtih sestradanih učiteljev. Naša dežela je uboga, zato j so nje zastopniki res v težkem položaju, ko i gre za zboljšanje plač, in naše učiteljstvo v t ogromni večini rade trpi nekoliko iz rodo-Ijubja, ali tu prihajajo še drugi faktorji v poštev, tako da ob skromni plači učdeljstva trpi še preziranja in poniževanja. Pred par leti so nekega učitelja kar odstavili, češ, da ne zna poučevati. 25 let je učil, 25. leto kar najedenkrat je postal nezmožen. To je bila le pretveza; vsemogočneži so imeli druge I vzroke, s katerimi se niso upali na dan. Da ! je res pri nas pravo »paševanje8, da smo ' učitelji resnično hlapci, s katerimi se ne postopa po zakonih, nam očitno kaže še drug slučaj. Letos so dobili nekateri učitelji mesta, ki niso bila niti razpisana. Ako bi bila mesta razpisana, prositi bi bili vrednejši in starejši. Da so pa razmere v resnici škandalozne, ka nam dejstvo, ki je v zvezi z odpravo pripravnice v Kobaridu. Ta slučaj nam kaže očitno, da gorje tistemu, ki ni Benjamin od neke »persone gratissime". Iz vsega, kar se je z nami počenjalo do zdaj, razvidnim in sklepamo, da učiteljstvtt ni treba posebno ukvarjati se s šolo; učitelj ne bodi značajen ter ne izobražuj sf* nadalje, temveč klečeplazi in — dobro ti bodel —• „Uč. Tovariš". (I)ostavck uredništva! — Evo dopis iz ljubljanskega učiteljskega lista! Zares, škan- daloznim razmeram v nekaterih krajih, zlasti na Tolminskem, mora biti konec! Treba razkrinkati onega, ki je vsemu kriv! Upamo, da se to stori!) Domače in razne novice. Cesarski dar. — Cesar je daroval iz svoje ztjsebne blagajne 100 gld. občini Če-povan za popravo zvonika ondotne cerkve. Osebne vesti. — Gospo i Franjo Pire, c. kr. učitelj v Gorici, se je zaročil z gospico Franjico Zei-ovo. — Častitariio! V Lokavcu pri Ajdovščini se je poročil 8. t. m. gosp. Josip Vidmar, trgovec in posestnik z gospodično Albertino Urbunčič. — Častitamo! Smrtna kosa. — Dne 2. januvarija t. 1. je umrl v Kosovljah na Krasu po tridnevni mučni bolezni g. Jožef Mesar v 77. letu svoje dobe. Bil je prav skrben oče svoji družini ter splošno spoštovan mož pri svojih rojakih. Razumel se je prav dobro na trlorejo in prideloval prav izvrsten teran. Bil je izgleden v vsem svojem obnašanju ter se vedno ravnal po besedah: Moli, delaj in bodi varčen! Čita I je rud še zadnje dni svojega življenja podučne knjige. Bog nam daj veliko takih mož! Za sušico je umrl g. Kurol Cumar, c. kr. okrajni komisar v Tolminu, rodom iz znane rodbine v Kojskcin. Dva dni pred smrtjo se je vrnil iz Benetk: umrl je v Gorici. Truplo so prepeljali v Kojsko. Včeraj je umrl č. g. Polic on Ivan, kaplan v Minut, Bolehal je že več časa, a pred osmimi dnevi je oblegel. Pogreb jutri. N, p. v m.! Dne 7. t. ni. je umrl v Idriji Pavel Gruden, zasebnik, v (10. letu svojega življenja. Blagi pokojnik je bil oče vrlemu rodoljubu Ivanu Grudnu, kateremu izražamo svoje iskreno sožalje. Umrla je HO. dec. m. 1, zvečer odločna ljubljanska rodoljubkinja, g. Iva G u t n i k o v a. Pokojnicu je bilu od svojih dskliških let pa do svoje prezgodnje smrti zares požrtvovalno delavna za narodno stvar. Kot lopo navdušeno dekle je večkrat nastopila kot igralka v starem deželnem gledališču, bila je členica mnogih narodnih društev, podpirala prav znatno domačo književnost in časnikarstvo, zlasti pa je neumorno delovala za gmotni prospeh družbe sv. Cirila in Metoda, v kateri je bila dolgo vrsto let vzorno delavna odbor-nica. Gospa Gutnikova je bila duhovita, jako naobražena, zlasti pa srčno preblaga slovenska žena. Bodi ji zato časten spomin! Volilni škod, kat , sklical naš dični voditelj državni in deželni poslanec dr. Anton Gregorčič na dan 2. junuaiija v dvorano goriške Čitalnice, je bil, vkljub zelo neugodnemu vreruu, umogobrojno obiskan. Shodu je predsedoval gosp. odvetnik dr. F ran k o. — Gospod državni in deželni poslanec dr. Gregorčič je v l V, uro trajajočem jako poljudnem govoru začel z deželnim zborom goriškim, ki sedaj goriške Slovence v prvi vrsti najbolj zanima, ter podal v svojem govoru klasično sliko goriškega deželnega zbora. Do sedaj se ni še nikdar primerilo, tla bi bili Lahi sami otvarjali deželni zbor. Letos se je to zgodilo. Volilna geometrija je poskrbela, da sedi poleg nadškofa v deželnem zboru 10 Slovencev in 11 Italijanov, med njimi grof Coronini, deželni glavar, ki se vzdržuje glasovanja tako, da je deset -. blagor cele dežel« na srcu. (Občinstvo se smeje). Gospod poslanec jo porini tu nekaj khisičnih podatkov, omenivši, da je kakih 14 dtiij pred otvo-ronjem deželnega zliofa prasal člana deželnega odbora. k.« j da bode ta predložil deželnemu fcboru, a v prazneč takrat kar nič vedel ni, kaj da se bode zboru predložilo. Govorečo delovanju drJHncga zbora je omenil, da v drugrili • leži-lali cel« mesece poprej vse dela in se pripravlja, da dobe poslanci pravočasno i/delane predloge v roke •— le v '(iuriei ni dnini ne sluha o tem. Pridemo skupaj v deiMiietii zboru v prvi seji —• nič, čez šliriunjst dni je zopet seja zopel nie iu v zadnjem Ire-uolkii hočejo imeli pa vse naenkrat tisto malo, kar so prikrivali in zavlačevali, dokler ho mogli. Isto tako je o deželnega zbora poročilu, katero se Se leveč me.-orev {»o icakljrieiiju dež«-I noga /.liom "'poslancem na dom |><>šlj<\ da v-*ak v svojem kolu na lihem o nje m premišljuje. In šolski predlog slovenski? Temu se upira (Jerica. 1/.d »i pa z (iorieo drže, in Slovenci ^ svojim predlogom prodreti no morejo. Isto take j je % o/jroni na cesto, katere si" mora vsak okrai sam oskrbeti; relokup-nosli defcelo ni nič- vi*leti v tem oziru. V svojem umnih-slu omenjajo Lahi ludi zdravstveni zakon, češ, Sjlovvnri so krivi, da se dand.ims ni v veljavi. Že pred 25. leti je sladu ta zakonski nuorl predložila in pozneje večkrat isto .siorila, a «ta dandanes t.i zakon se ni v veljavi, .so zakrivili Italijani, ker ga nočejo, ce^i, ini v Kiirliiiiiji imamo doktorjev dovolj, Jjklcpnjo pa iialijaiiski poslanci svoj manifest — iia naj vlada pazi, da je Slovenci ne lioilu si epa rili, in da slovenski valovi liočcia požreti to ,z c m 1 j o it si I i j a n-s k o*. (Glasen smeli po vsej dvorani). (Jospod poslanec je nadalje obširno navajal, na kak način je lokalna vlada poročala o dogodkih ii;i Goriškem v minulem letu — in dokazal, da §o bila ta vladna poročila — v'ljub temu, bia4 na svetu, le m pri nas si jo je politična obla-it prisvajala! Sploh se jedo sedaj o naših goriških posebej in o primorskih raz-':: merah ?ploli porot silo na Dunaj dosledno r nam tSIov-eneem v škodo. Upajmo, da se z odstranitvijo uplivne osebe tudi ž njim nam škodljivi sistem na Primorskem spremeni in da se bocie ad sedaj za naprej jednaka pravica delita Lahom in Slovencem. g Govoreč; o državnem zboru je omenjal Z Losp. poslanec našim čitateljem že znane J podivjane razmere v abornici poslancev — ; kjer pač v prilog" GorBke ni bilo mogoče nič storili. Slovenci hi Hrvatje so se lesno zdru-l žili v slovanki zvezi* ki tudi dobro upliva na pomirjenje nasprotnih si strank zlasti na Kranjskem. Gospod govornik je sklenil z nado, da tudi zq ntas Slovence pridejo boljši časi. toda vsak Slavctiec mora biti mož na svo-; jem mestu. X delom, pridnostjo in varčnostjo si bodemo opomogli in le v združenja »i slogi je mttel Ker se nihče ni oglasil za besedo, je sklenil g. predsednik zborovanje z navdušenim ogovofom na zborovalce, ki so trikratnim navdušenim živio-klicem pritrdili po-ročovaku in postopanju vseh goriških slov. dež. in državnih poslancev. Pon^cii -slitjd t AJdovSčIiti, kateri je »Klicol v nedeljo g. dr. Turna, je bil prav dobro obiskan vkljul) slabemu vremenu, lrcdsedoval jo ajdovski župan g. Danijel « o d i n a* — Obširnejše poročilo prinesemo. „€toi'iška Čitalnica" je bila priredila svojim članom in povabljenim gostom prav zabaven „'S»bestrov večer". Udeležba ni bila ravno preobilna, vendar zadostna za živahno zabavo. Moški zbo>, je pohvalno pel večji venec lepih naših pesmij: petje je vodil g. prof. Š a n t e I, ker je bil zadržan g. Mercina vsied smrti svoje matere. Igra BV spanju" se je prav izborno predstavljala. Do dolgem času smo mogli zopet pozdravljati na: odru odlično našo diletantko g.fino Pavlica, ki nas je čarala s svojo izborno igro.—• JPrav izborno Je pogodila svojo ulogo tudi g.čtia Koršičeva, "~da ne omenjamo posebe1 "fflflMtK Po tomboli se je poslovil g. K. od starega *Ieta in voščil vsem: srečno in veselo novo leto 1898. Okoli 2. pop. se je družba veselo razšla. K-sij s« smo pisati t Croriei-¦?-— 6esa se ne . ;ie, to vedo naši čitatelji iz premnogih zaplemb. Kaj se pa sme, to smo enkrat že povedali, navajaje zgled iz »Sentinelle". Evo še jeden tak zgled. Neki Vipavci so se peljali po Gorici; na njih je bilo videli nekaj slov. barv. — »Sentinello" je to strašno razburilo, in svetovala je, da proti takemu izzivanju bi bilo treba nastopiti s koli in cepci ter s silo za vselej pregnali voljo do takih demonstracij'. Poživljali na »fauslrocht* je v Gorici dovoljeno, zaklicali: „Svoji k svojim !" pa je prepovedano! Strop v stolni cerkvi v Gorici. — V soboto prvi dan leta 1898. ob 1. uri pop., iu sicer ko k sreči ni bilo nikogar v cerkvi, je odpadel precej velik kos stropa ravno na vrhu prižnice. — Stolna cerkev je 500 let stara in popravljena je bila v XVIII. stoletju. Ta kos stropa je padel ravno na križ, kateri je na prižnici, iu ga odbil na tla. Razvidno je, da je imel strop že dovolj potrpežljivosti, iu je klical na pomoč zidarje. Obravnava. — Te dni se je zagovarjal na luk. okrožnem sodišču Anton Knez, rojen I. IH-2C>. v Sv. Mihelu pri Sežani. — Naši čitatelji se dobro spominjajo o vesti, katero smo sporočili, da je Knez večkrat zabodel mestnega tajnika dr. Dante Vecclii-ja. Knez je bil obsojen na 14- mesecev ječe in odpeljali so ga v tuk. bolnišnico, — Pri obravnavi ni pri*Io nič ua dan o razmerju ubogega Kneza do Vocchija, tako previdno se je vršila! Goriška /enska podružnica družbe sv. Cirila iu Metoda ponovi v soboto 15. januvarija t. I. ob 8. uri zvečer koncert z živimi podobami iu petjem, pri katerem bode sviral oddelek vojaške godbe lukujšnegn peš-polka št. 47. Dohodki koncerta se obrnejo v prid aSloginhn* učnim zavodom in šolskemu domu". — Vstopnina: Za odrasle 30kr.; za dijake, gojenke in otroke 20 kr. Sedeži v prvi vrsti po 1 gl. V treh vrstah na di-vanih sedež po 50 kr., sedeži na slolicahpo LH) kr. Sedeži se bodo prodajali že v četrtek, petek iu soboto v prodajalnici gosp. Aniona .lereliča v Gorici. Z ozirom na blagi namen koncerta se priporoča visokodušni radodarnosli n a č e 1 n i š t v o. Ta koncert, ki se je prvikrat tako '•:-jajno vršil meseca decembra ter je donesel skoro tJ50 gld. dohodkov, ponovi se na občno željo 15. t. m. Da bi se omogočila udeležba tudi manj imovilim slov. krogom, znižala se je vstopnina zdatno. Koncert, se je vršil prvikrat in se hode izvestuo tudi prihodnjič izgledno; o leni dalje pisali, bi bilo jednako, kakor vodo v morje nosili, zato smo pa tudi uverjeni, da bode tudi sedaj obisk lak, ka-koršiiega zasluži tako mojstersko dovršeno delo. Želeti hi bilo, da hi se tudi manj imo-viti sloji našega ljudstva osebno opozorili ua ta koncert ter da hi se v prav obilem številu udeležili le veselice, ki jejedina svoje vrste. Cc še omenimo, da je čisti dohodek veselice namenjen našim šolskim zavodom, ne bode to si vari škodovalo. Domovinska pravica ljudskih učiteljev. — Upravno sodišče je odloČilo, da ima stalno nameščeni ljudski učitelj domovinsko pravico v oni občini, kamor je premeščen na redno službo. ^Slovenska Čitalnica" v Gorici priredi svojim članom in na ime vabljenim gostom dne 22. jan., in 1., 5., 12. febr. 1808. plesne zabave. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Dne 29. januvarija pa plesni venček v kostumih. Začetek ob 8. in pol zvečer. — Dne 20. februvarja bode običajni veliki ples, za kateri se bodo razpošiljala posebna vabila. Hcrodaj n i iu krogom na znanje. — Gospod svetov, tajnik G o v a c i g je že od nekdaj kazenski sodnik v Gorici. Po vsem svetu je navada, da se sodniki menjajo in se priuče vsemu, Česar je sodnikom treba! — Slovensko prebivalstvo celega okraja želi, da bi bil ludi ta kazenski sodnik kam drugimi premeščen, da se nauči še česa drugega razmi listih par kazenskih paragrafov, ki govore o prestopkih. Zagrizenost. — Neki trgovec s papirjem v Korminu je razložil v oknu nekaj slovenskih molitvenikov, češ, da tako ima on na prodaj. — „C,orriere" se je takoj zagnal vanj in ga vprašal: komu pa bo prodajal to blago in čemu da ž njim kvari ital. lice Kormina. — Čemu pa g. Paternolli prodaja in tiska ludi slov. knjige, liste itd. To naj enkrat popraša bralec „C."! Slepci, lic itaroeujtc v Italiji! v— i V našem listu smo že večkrat grajali narodno strast naših laških sosedov in osebito naših »slavnih mestnih očetov", ki se vsega, kar pride iz Italije, vesele, kakor otrok lesenega konjička. Vrabci po mestnih strehah že čivkajo, da ne prihaja „od tam dol* nič dobrega, nič pristnega, kvečemu pristna »mize rij a", ali naši lahončiči si ne dajo tega dopovedati. In ne le to! Tožijo še vrhu tega o ijičvrednosti blaga, prihajajočega iz Italije, in to po javnih listih, nevede, da bijejo sami sebe po zobeh. — Tako n. pr. se je že mnogo tožilo po laških časnikih o stolpni uri na Travniku in posebno v stolnem zvoniku, kjer se je'ura že več mesecev popolnoma uprla itju in bitju. Ne mislite pa, ljudje božji, da je ti uri izdelal Maluzalem, o ne! Ti uri sta najmlajši stolpni uri v mestu, a tudi j— najslabši. Brejšnja ura- iz- stolnega zvonika, katero so premestili na zvonik v Podturn, moško gre, kaže in bije; nje mlada naslednica v stolnem zvoniku pa ravno tako moško „spi spanje pravičnika". No, ta ura in nje sestra na Travniku pač veste, da si smete dovoliti pred očmi naših »slavnih mestnih očetov" marsikatero šalo, kajti. . , o ni s t a i z d e l a n i v „b I a ž e n i Italiji". Ti »prednosti" — seveda — uri v ostalih dveh župnijah, v Podturnu in na Pla-culi, nimata; kajti 6na je izdelana v Gorici, a bi na Gorenjskem. Zato pa tudi skrbno opravljata svoje opravilo. Pa pustimo šalo na siran in dajmo besedo izvedencu, katerega smo naprosili pouka : — Ura v jezuvitskom zvoniku na Travniku in ona v stolni cerkvi sla še le nekaj let stari, nosila pa že po svojem rojstvu kal bolezni v sebi, vsied česar sta obsojeni k vednemu bolehanju. Tega vzrok je dandanes pri izdelovanju občo navadno spekulativno varčevanje, katero pač koristi izdelovavcu, a škoduje izdelku in — odjemniku. Uri bijeta eetrtinke in ure, a le } 'no, dve in tri cc-trtinke, oh uri pa (četri.... ' — štiri namreč obmolknejo, in bijejo ure same. To je že velik nedostatek. lzdelovavee — menda laški urar iz videmsko okolice — je mislil, da se štiri čotrtinke pred urami dajo prihraniti, a to ni prav. Te čelrliiike so jako potrebne, ker imajo opozarjali poslušavea, da no zamuja šteti ur. llazen loga imajo ure brez štirih čctrlink še drug nedoslatek. Golrlinko in ure bijejo na dva različna zvonova — in to pac povsod - prve na manjši, druge na večji zvon. To zaporedno bitje (štirih četrlink in ur) oh tirali oniogočuje poslušaveti, da razločuje ure od četrlink. Vprašam, kako je pa to možno pri teh dveh »laskih" .mestnih urah, ki bijejo sanic ure brez štirih četrlink?! Le oni, ki ima dobro razvit sluh za glasove, ki pojmi tudi posamen glas po višini, in ki pozna vsied veččasnega poslušanja glasove dotičnih zvonov, bode vedel že po glasu sodili : Na ta zvon bijejo eetrtinke, na ta ure; vsakdo drugi hode pri prvih štirih urah po- I polnoči in popoludue lahko zamenjeval ure s I četrlinkami. Kjer je pa to možno, tam se poslušavec le moti in bega, taka ura le ško- j duje, kam li koristi! In to je jedna glavnih napak teh dveh »laških" ur. Ali ni vedel tega laški urar? Vedel, vedel, ali njemu je tako kazalo; on si je prihranil s tem tretjino t r o š k o v. Ure imajo namreč različno Število kolesja. Ure, ki le kažejo, imajo le jedno kolesje (skupino koles), one, ki bijejo samo ure (ali pa tolčejo tudi ob pol uri po jedenkral), imajo po dvoje kolesij, in one, ki bijejo ure in eetrtinke, pa tri kolesja. Potem takem bi morali imeli naši laški mestni uri po troje kolesij, a jih i m a t*a le po dvoj e. To, ljudje božji, je ona špekulacija laškega urarja I .ledno kolesje namreč mora preskrbovati bitje četrlink in ur. Vsied tega je to kolesje bolj mnogovrsl-neje sestavljeno ali zahomotano. Vsaka komplikacija je pa uri le na kvar: zavira jo v pravilnem delovanju ter jo slabi, da postane pred časom nerabna. Vzvoda, ki oskrbujeta na istem kolesju dvojnato bitje (jeden eetrtinke, jeden pa ure), se morata drug drugemu umikati, jedenkrat nekaj minut pred bitjem ure, jedenkrat pa koj potem. To umikanje vzvodov mora zvrševati kolesje za itje, ki ima lorej jedno opravile več kakor v mah, ki imajo trojno kolesje (n. pr. v Podturnu ali na Piacuti). V tem umikanju se pa vzvoda večkrat spreta, tako se n. pr. v uri na Travniku večkrat noče umakniti vzvod za eetrtinke vzvodu za ure. In posledica tega spora je, da slišimo mnogokrat same čclrlinke biti (tudi, ko bi imele ure biti), in to po Škrat, lOkrat, 12krat zaporedoma. Ure se menda takrat skujajo. da tako umolknejo. Ali to še ni jedino zlo naših dveh ur. Uri sta preobloženi tudi s kazalniki. Ura v stolnem zvoniku ima 3 ali 4 kazalnike, in ona na Travniku pa celo 5 ali 6 (na dveh zvonikih in na pročelju cerkve), .Ta?, nočem s tem reči, da bi ne smeli uri imeti več nego po jeden kazalnik. To ne. A če ima ura več kazalnikov, je treba, da goni kazal-niško kolesje posebna utež, tako da nima ura druge naloge, kakor sprožiti zdaj pa zdaj kolesje kazalniško. Tako je bila urejena prejšnja ura v stolnem zvoniku. Ti laški uri pa morata nepretržno sami gonili mnogoštevilno kazalniško kolesje, katero jima napravlja vsied mnogih transmisij (prenosb gonilne moči) strašanske težave. Zarad tega mora biti dotična ulež jako velika, da se lomi pri kolesih zob za zobom. To uprav je vzrok, da počiva ura v stolni cerkvi že več mesecev. In ljudje, ki govore po mestu, da so ta ura sploh ne da več popraviti, ne sodijo tako krivo. Tako naš izvedenec. Mi imamo temu le še nekaj dodati. Oni razupiti laški uri ne stojita neki mesto nič manj nego 3400 gld. To niso mačkine solze! In ta mestni denar, h kateremu prispevamo tud; mi Slovenci, so vrgli „naši" mestni očetje s tako lahko vestjo v žrelo vedno lačne Italije.... za uri, ki se ne dasta po nekaterih letih niti več popraviti! Ma bravi...! V šolo pojdite k č. g. župniku na Placuto! On je naročil uro na Gorenjskem/ura je mnogo starša od vaših, gre vedno dobro, ima jedno kolesje več od vaših, bije tudi štiri eetrtinke, ponavlja ure (kar vaših nobena ne) ter stoji le nekaj čez ... 300 gld. Gorenjsko, Gorenjsko, gospoda, altro che Italia! In če vam že slovenski izdelki mrze, zakaj se niste obrnili na kako nemško-izdelovalnico—stolpnilruf v— Avstriji? Tu bi bili dobili za 800 gld. stolpno uro, ki bi bila za vsako četrtinko tudi ure, in katera bi se navijala vsak teden jedenkrat. Koliko manj bi bilo plačevati mestnemu urarju, ki vam hodi laški uri vsak d a n navijat! Kaj zdaj ? Mi bi vedeli nekaj svetovati, Mestni očetje, ki so dovolili ono tisočake in stotake, naj jih povrnejo v mostno blagajnico iz svojih žepov, uri pa naj si vržejo iz zvonikov ter ji postavijo na slreho zabavišč društva »Lega nazioilale*, da bodo občudovali otroci famošsnc izdelke še famoznejo italijanske obrti. Gospodje zastopniki naših slovenskih mestnih starišev pa naj spomnijo na te tisočake in stotake laško gospodo, ako bi jim še kedaj tožila, da je mesto ubogo in da nima denarja za slovensko šolo. Ura na cerkl sv. Ignacija. — Ta ura je bila edina v mestu, na katero so jo videlo po noči, ker je bila razsvetljena. O svojem času so Lahi veliko kričali! da ni nobene "ure, katera bi bila razsvetljena po noči, in da bi ustrezala tujcem! In glej, nakrat ni več razsvetljena. No vemo, ali jo »deficit" plina, ali zalo, ker je omli slov, župnik, ali morda celd zaradi slovenskega petja ? Z Llvku nad Kobaridom nam pišejo s Večkrat se primeri, da so izvoljeni v slara-šinstvo kake občine laki možje, ki no znajo no pisali no brali. Tako može imamo žalibog ludi v sta-rašinstvu na Livkn, duši imamo zmožnih mož na razpolago. V vsaki občini Ima župan ludi svoje namestnike ali p o d ž n p n n e, kateri v odsotnosti županovi podpisujejo razne uradne spise ali spričevala. Toda pri nas podpisuje lake reči v županovi odsotnosti le njegova že n a. Kuj takega so nnjbrže nikjer drugod ne godi. Občinski pečat vendar no sme biti vsakomur na razpolago. S leni je ugled občine popolnoma uničen. Možje podžupani, ali hodete to mirno in potrpežljivo prenašali ? Vzdramite se, da ne nastanejo vedno večje zmešnjave v občini! Vesela vest I/< Kanala. — Pišejo nam: Okrajna posojilnica in hranilnica v Kanalu je pričela svoje delovanje dne 3. t. m. Uradne ure so vsaki lorek in četrtek «d 10. do 12. ure. Uloge obrestuje po 4V2 % ; izposojuje na vknjižbo po 5l/2 gld., na poroštvo po f» gld. Vsi veleč. gg. razumniki v okraju so uljtun.o naprošeni, naj blagovole to koristno ustanovo ljudstvu primernim potom pripo-ročevati. .Naročnikom. —• Za 1. 1897. je še.veliko naročnikov na dolgu, za letos pa je poslala naročnino le neznatna peščica! Prosimo malo več reda in vestnosti, ker drugače ne bomo mogli naprej! Listnica uredništva. — A. K., J.1 S., F. B. v Tolminu. Prijavite zadevo c. kr. orožnišlvu in ne nam. — Gospodu ud u gor. Čitalnice, ki se na zalepki ni podpisal : Ali je Vas res tako strah? in ali res tako malo zaupate uredniku pol. lista ? Listnica upravništva. — Nevesekedo je plačal naročnino za »Sočo" 1898. za kmetiško Čitalnico v Podmelcu. — »Z m a g o-v a 1 n i stranki" iz Mirna: Poslano sprejeli prep )zno za današnjo šlevilko. Priobčimo prihodnjič. Naglo sodbo ali prckl sod v Pragi so odpravili v ponedeljek dne 10. t. ni. Deželni zbor češki se je sešel dne 10. t. m. Koj v prvi seji je stavil poslanec grof Borquoi predlog, da se imenuje komisija 24 članov, ki bi stavila predloge glede ureditve jezikovnih razmer — sporazumno z zastopniki obeh strank. Češki poslanci so sklenili, izdati poseben oklic na narod v korist miru v deželi. Ostala Slovenija. Deželni zbor tržaški. — Slovenski deželni poslanci so sklenili, da se ne udeleže letošnjega zasedanja. Ta svoj ukrep so opravičili v spomenici, katero so izročili deželnemu glavarju-in cesarskemu namesluiku. • , Občinske volitve v Puljn. — Dasi je vsa k mestu Pulju spadajoča okolica hr-i vaška in vkljub temu, da je v samem mestu veliko število Hrvatov in Slovencev, si je ohranila občinske vajeti tudi po letošnjih volitvah italijanska stranka. JirVatje okoličani se volitev do malega nitKudeležili niso, tudi niso, žalibog, kar nič organizovani ne Okoličani ne oni v mestu. Značilno je posebno dejstvo, da je puljski admiralat izdal razglas, seveda samo v italijanskem jeziku, v katerem se ukazuje mornarici pripadajočim volilcem, da morajo pri volitvi glasovati za italijanske kandidate. Sploh je znano, da hodita puljski admiralat in vodstov puljskih Halijanašev roka v roki in da puljski admiralat že celo vrsto let podpira italijanske težnje. Spominjamo le, da je ime-I najstrastnejši slovanožrc puljski kedarkoli prost vstop pri gospej admiralkt Pittner, ki menda vse vodi v Pulju. Kaj čuda tedaj, da se je v Pulju izdal tak ukaz! Delegat Kaffan je prijavil v seji avstrijske delegacije od 22. m. ni. admiralu Spatmu, da namerava zaradi tega vlado inlerpelovati, kar pa je izostalo, ker je ftdmiral Spaun obljubil, da prepove puljskemu adminilatu se vtikati v volilne boje in se zavzemati za I/ihe. Prepoved je izdana — mi pa mislimo, da bi bilo lrebaradikjilfiej5e},'a sredstva, in to bi bilo; — prestaviti gospo a d n* i r al k o iz Pulja kam drugam! Je pač zopet tu veljaven oni: Cerchez la femme! Posebno „korajžo* Imajo Italijanski uatellš^iilki T Kopni. — 13 teh junakov je sklenilo, da ne bodo prihajali poslušat zgodovine, dokler jo bode predaval slovenski profesor Kožuh. Bržkone je Slovenec g. prof. Kožuh premalo slavil laško junaštvo, ali se pa ni dovolj ponižno vedel v šoli — pred italijanskimi kulturonosci. V spomin In proslavo cesarjeve 50-letiilee je predlagal v seji občinskega sveta ljubljanskega župan g. Ivan Hrib n r, da se sezida nova meslna ubožnica za 100 revežev in tla so ustanovi ljudska kopelj v središču Ljubljane, kjer bi vsakomur bilo mogoče se okopati za neznatni znesek. AH je res? — »Slovenski Narod" od 3. t. m. piše, da je e. kr. deželni šolski svet kranjski sklenil, naj se v Zagorju ob Savi takoj s prvim Utoni obligatno poučuje nemški jezik na navadni štirirazredni ljudski Šoli. V Zagorju je rudnik trboveljske družbe in ta družba nastavlja .nemške uradnike, in na ljubo tej peščici nemških uradnikov — se mora poučevati slovenska mladina že v prvem razredu nemški! Ali ni že dovolj nemškutarije na Kranjskem? Za to zagorsko nemščino je glasoval v dež. šolskem svelu tudi neki odbornik »Matice Slovenske", — Jako „fajn!" Šolski muzej slovenskega in istersko-lirrAtskega ufilteljstva v Ljubljani. — V proslavo 50-letnega vladanja našega cesarja je sklenila „Z a v e z a slovenski h u č i-tel jskih društev'', ustanoviti v Ljubljani šolski muzej slovenskega in islcrsko-lirvatskega učiteljstva. Muzej bode obsegal 12 skupin in sicer; 1. pedagogiško literarni, 2. leposlovni in drugi in 3. metodiško-teh-niški proizvodi. 4. šolarski izdelki, 5. učne knjige, ki so se rabile po slovenskih šolah, 6. učne knjige, ki se rabijo dandanes, 7. učila in Šolske potrebščine, 8. telovadno orodje, 9. Šolske klopi in drugo šolsko orodje, 10. slike, načrti, modeli šolskih poslopij in vrtov, 11. kronika najvažnejših dogodkov glede na slovensko učiteljstvo in šole, in 12. spominske knjige zaveze in drugih slovenskih in istarsko-hrvatskih šolskih društev. Veliko nalogo si je postavilo učiteljstvo; na dvomimo, da bi se ne posrečil blagi namen ,Zaveze". A delo ne sme biti površno, in zato je treba, da vse učiteljstvo poseže v delo in ustraja do konca, ker le zadružene moči utegnejo dati celokupno sliko slovenskega šolstva. Upamo, da naši primorski učitelji do zadnjega store svojo dolžnost. Potlmaršal E. vitez Snccovattv, korni poveljnik v Gradcu, je imenovan imateljem 87. pešpolka v Celju. Bataljon tega polka je sedaj na Kreti. „(*lasbcna Matica" v Ljubljani priredi v sredo dne 12. januvarja 1898. ob 8. uri zvečer v Sokolovi dvorani ^Narodnega doma" drugi redni koncert pod vodstvom koncertnega vodje gospoda Josipa Čer i na. Pri koncertu sodelujejo: gospodični Mira Dev (sopran), Ana Lapajne (mezzo-sopran); gospodje Ivan Pribil (tenor), Janko Likar (bariton), Julij Junek (cello); pevski zbor »Glasbene Matice" ; orkester »Glasbene Matice" in slavna godba c. in kr. pešpolka Leopold H., kralj Belgijcev, št. 27. Vzpored: Ludvvig van Beethoven: Simfonija štev. 3, Es-dur (Eroica) op. 55. za veliki orkester. 1. Allegro con brio. 2. Marcia funebre (Adagio assai). 3. Scherzo (Allegro vivace). 4. Finale (Allegro molto). Carnille Saint-Saens: Koncert za cello z orkestrom op. 33. Cello; g. Julij Junek. Karel Bendel: Sveli večer, narodna povest v dveh delih za soli, osmeroglasen mešan zbor in veliki orkester. Zveza slov. posojilnic v Celju. — Dne 29. dec. m. 1. je imela zveza slov. posojilnic v Celju svoj letni občni zbor. Zastopanih je bilo 36 posojilnic. Zveza je imela dohodkov 1238, stroškov pa 123G. Ker se je delo-pri nzvezi" tako pomnožilo, * da ga ni mogoče zmagovati, je sklenil zbor, nastavili stalnega tajnika z letno plačo 1200 gld. V celjskem »Narodnem Domu" seje pela sv. treh kraljev dan slovenska opera »Traviata". Peli so člani gledišča iz Ljubljane. Telefon v Mariboru so 27; m. m. zvezali s telefonsko črto Dunaj — Trst. Bo 150 rezervnih častnikov, ki so sodelovali o priliki pouličnih pobojev v Gradcu in se 'udeležili tudi pogreba ustreljenega raz-grajalca, izgubi častniško šaržo. TaM so l — V Ptuju so ponudili Nemci slovenskemu trgovcu s pisalnim orodjem 1000 gld., ako gre iz Ptuja. Slovenec tega denarja ni sprejel, pač pa so Nemci kupili hišo, da izženo iž njo konkurenta. Občinski svet v Gradcu je podaril aSchulvereinu* 2500 gld. Koroško. — Gornjegrajski notar g. Svetina je premeščen v Pliberk. Koroškim. Slovencem ne gre pri volitvah nič kaj po volji. Katoliško politično društvo sicer kaj pridno sklicuje shode po raznih krajih slovenskega Korotana, toda politiško delovanje se noče oživeti in posledica vsega je, da gredo naši Korošci rakovo pot. Zdi se nam, da je jelo pri naših koroških bratih takrat iti navzdol, ko so duševno ubili svojega najdelavnejšega rodoljuba. Za božične praznike je sklicalo politično društvo 2 shoda, v Borovlje in v Železno Kapljo, toda niti jeden se ni mogel vršiti, ker so socijalni demokralje in nemenrji naše kmete ugnali. Slovenci so zmagali prvič pri občinskih volitvah v Rožeku, v drugih slov, občinah pa so propadli ali ohranili le nekaj odbornikov. Književnost« Prejeli smo in objavljamo naslednjo prošnjo: Duhovni govori o djelu našega otkupljcnja netom su ispod tiska izašli pa ču knjigu razaslati mojim prelplat-nicima i predbrojnicima. Probitnu cijenu od 1 for. 80 nov. sni/.io sam na 1 for. 00 nov. — jer je knjiga nesto manja, nego što sam niislio; naimo 21- tiskanih arka; nu mjesto oglašenih 55 propoviedi imade ih G4. Pretplatnici, koji su poslali svotu od 1 for. 80 nov. dobiti če knjigu uvezanu u platno, a predbrojnici neka izvole poslali 1 for. GO nov. Biti ču pako slobodan knjigu razaslati na ogled i svim onima, koji su piijašnje moje Duhovne govore primili i novac mi pcslali, u nadi, da če tako in sada učinili, što lijepo molim. Potužiti se pako moram onom prilikom, kako su mnoga gospoda, koja su prijašnja dva sveska mojih Duhovnih govora primilu na ogled, nje pridržala, a novac mi do danas nisu poslala. Više od 200 for. leži na dugu, akoprem sam nekoliko puta inolio i opouiinjao. Molim ovim stare dužnike, da me se sje'o i starim dugom i novom naročhom. Cijena dakle n o v i h Duhov n i h g o-vora o djelu našega otkupljcnja jest 1 for. GO nov. a ruogu se dobiti kod potpisanoga i za 4 misne namjene. Ivan Rečic* župnik u Aljmašu, pmjed. iluh. stola. Z. p. Dalj u Slavoniji. Naši leposlovni listi. — »Ljubljanski Zvo n" je nastopil 18. leto. Letoi je tiskan z novimi, ličnimi črkami. Cena gld. 4 G0, za učiteljstvo 4 gld„ — „D o m i n 5 v e t" je nastopil v novi, lični obliki svojo XI. leto. Naslovna slika je prav lepa. Posebno nam ugaja geslo: Dobro ti bo, ako si pomoreš sam; pomozi si sam, in Bog ti pomore*. Tako govorimo tudi mi vedno! Gena le gld. 420 na leto. — Sarajevska »Nada" je nastopila IV. leto. To je krasen list, vreden, da bi ga imela tudi vsaka boljša slov. hiša ! Letos bo prinašal v vsaki štev. po d v e umetniški prilogi. V prvi štev. je prinesla »Nada" tudi krasno sliko slovenske umetnice g.čue J. Kobilce „Zdjeliea kave" (ljubezniva starka, pijoča kavo). Cena „Nadi" le G gld, €f. jflilutiii pl. Farkaš, tajnik glasbene šole dež. glasbenega zavoda v Zagrebu, je na novo izdal tamburaške pa rti ture: L Marse-llaise (Francoska narodna himna), '.JO kr. 2. a) Svibanjska ružica (valcer) b) l*oij?ka narodna popievka 60 kr. 3 a) Intermezzo u opere „Cavalleria rusticana" b) Za jedan časak 60 kr. 4. a) Serenada od Gounoda. b) Ljubimo le naša diko 60 kr. 5. Zorka moja. Pori nova tužaljka iz opere. „Porin". G0 kr. b. a) Arija iz operette „ Nad rudar6, b) Prosto zrakom ptica leti G0 kr. II . 102 M :r. k . 102 „ :?r> . 121 „ So . 102 , sr> . 1»l . '.)!) „ 70 . «>4.'J v _ . :?;,7 n . 120 „ . 11 „ 70 . !) „ KtV-r . 45 „ 45 Zahvala. Za Ijubeznipnlne dokaze .srčnejra sočutja meti boleznijo in ob smrti nepozabnega nam sina, brata in svaka. častitei-M gospoda Janeza Makarovič, duhovnika v pokoju, kakor tudi za tako mnojrobrojno udeležbo pri pogrebu, izrekajo podpisani vsem sorodnikom, ziinmccin in prijateljem svojo najr.danojSo zalivalo. — Zlasti se zahvaljujejo čč. dnliovSrini, uY- c. kr. uradnikom in županstvu. Bo;,' plačaj! V Kanalu, dnu 7. januarja 1S!).S 23 Žalujoči ostali. Zahvala. Podpisani IzpoInajVjo žrdostno dolžnost, da naj^kreneje zahvalijo vse sorodnike, brate in sestre, prijatelje in zuam-e. ki so i/.kaz.ili zadnjo ča-l našemu orel«, oziroma fastu. stricu, itd. Ivanu JHakarovie-u pri pojriebu tia Sv. fiori. Uofr jim povrni! Sv. (Joni, 3. januarja WS. m Žalujoči os fali. Mladik (sadike in odrozki) ame-rikanskih trt Biparia - Soliš - Rpstris ?a\ copljonje, katerih so ne prime frfna uš, kakor tudi mladiko drugih kako-vostij dontarilt in francoskih najboljšr vrsto iz lastnih, trtne uši i>rostili nasadov, }ui[)(>i'or;a jh 1 (, G. G. Strechel, velepo r Semcniakt (diet v fJnriVi. Bille in koI6i Rupestrls Monficola, Solonis in Riparija Porfalis tor velik sortiment krepkih, iiajmo-dernejih VRTNIC oddaja za polovično vrtnarsko cono ¦Tosip Štrofcftlj v Konuiii. ii; i'i I Za pristnost jamči. ! pf ŠrN"(lici.(»hii posloviiica ;,« 1 v ulici Morelli 12 W, ^ so toplo priporoča Slovoncom " Gorici in z deželo. Dunajska borza 10. januvarja 1898. Skupni državni dolg v notah . Skupni državni dolg v srebru , . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4% . Ogerska zlata renta 4% . . . . Ogerska kronska renta 4% . . . Avstro-ogerske bančne delnice . Kreditne delnice ....... London vista......... Nemški drž. bankovci za 100 ma 20 mark........... 20 frankov.......... Italijanske lire........ C. kr. cekini........... 5 <;o Javna zalivala. Dodatno k moji zahvali v 2. številki nSof-eu, se zahvaijuiem za naklonjenost Se gg. Adolf Anton Mlekus-u iz Bolca ter Antonu Bcrgincu iz CJoriee. (iašpur Hvalic, špediter v Gorici, 2ftBSraGB9aaS6BG69BSBBS86SaB% 'M Prodaja naravne in pristne briške pridelke Lj m »,0 zmemiU ('CI1',l,• $ p Zaloga pristnih briških vin. (j| M DESERTNA VINA.. &$ 1^5) Hazpošlja na v.-e kr.ije od r>ti hlrov naprej. ^; )^6 Tzorce vin pošilja na zabavo. »^ Jg Sedež društva je v Gorici: ulica Barzellini št 20. $} fa I1odru?.na klel: ulica Tonvtile 51. t). (jg (a$C"3^q 3~e- »vLc »V^JJtt »ve »V« »\'c JV »V« »Vc »V* »"L »SS ?*.'C Oivorjenje trgovine! Podpisani naznanja slavnemu slovenskemu obemstvu v (Joriei in z dežele, da je otvorll v ulici »Sv. Antona st. 24 t Oorlcl trgovino z jedilnim blagom, kjer prodaja raznovrstno sveže jedilno blago po pošteni eeni. Priporočaje se p. n. občinstvu za obila naročila, beleži z vsem spoštovanjem udani r. 2-1 Anton Berginc, S. 22 -1 trgovec. Prinz Bugen Denkmal-Lose. Žrebanje *"•&) t), februarja Glavni dobitek 75.000 kron. te&BjojO_te, priporočajo i. BentiHi, i. I> iona, MiGhsfadtor S I, ^^Js 2* Je >*«) Js>3% &$b Js Js Jsa^ MF&, ?S Pekovski mojster ž* *Jj/\KOBGERBECSI *| v Gorici ff rj' ulica sv. Antona štev. 6. S* S PRIPOROČA I* ^L raznovrstno navadno in najfinejše pecivo. ^ &% kolače za birmance itd., '$&¦ )Y\c za v>ak'>-»rsHi"; cerkvene polrelii;. Ima \vliko Ziilo^n ii:i!_'io".•-lliil Vi-IH'1-v, /.a lnrlv;i:*ki' pdlrrlic, vsiJn-im sv<-!''(' ilil.. vse po zmerni «-<>iii. Niin.rilii /.a -leželo i/viAuje lr)-|jo in •.ojiilno. !'rip»rf>.-;i .-lav ol.r-in Ivii Muli svojo (S. r\.) lifkitnio nI na perilo, ,i' .e'.l Jf KrojnSkl liiojstcr ^ $ FRANC ČUFER g $l> v Gorici ^ +p v ulici sv. Antona štv. I, ^ */> izrlchtjc ^ ^ VSAKOVRSTNE OBLEKE ^ ^h za mošlie po meri, bodisi fine ali priprosie ^ |i„. . .T" . , ,n •}i"A. . Ct& »r Prifioroca sc» svojim rojakom v »Jon«*! yf kili V" Vi. *'». ',« i» Vh U. kakor Imll v posel.nili Kl«-kb-nieah. Zajeilno naznanjani, , Zriujski "n ^ TV.poti'..\ sok nepi.se/.,,,, ,|el.,|e pn v-ili preiil.ijcn|ili .liiMnh or-am.\. te. j.- lujLidjl- .....IsUn tn |MMii k.Ual. Ti..li /..isr.ii,.iii KiiN-lj >e s tem /Mr.v.t- li.in v najki-aj;,.!)) časa d.i ..il|.r:i\iti: bol- niki d.,Idi«, tek ,.\ jelo. lahko spij,, i„ ,,a Mli /ahv.d -i... -¦« i ii i .m Mik.i| sj,,m. »no: I Vel.....„],.,.. ;.nsp„d bkllllllk! Pošljite mi š.. tli steklenie.- V .1- M-a l/.l-lllo ilelujor...;.! 1ip„tee\e.:a j Mi.M: potiebiijeni jih za moje p.»/.nane... .' i/, sem •.<] .1m-!i sM-klein, ..d ne/.ii.is- n.-n.ik.isljii popolnoma o/,lra\el. U ¦. ala V.ini. Pri i.j..t-il !>< dem ta /diavilni j s • lihi pisoholuiiii. S s.pošfo\ai.j.'in Kiid..If Auiin. X.i Dkh.ijii.-Ji). n..u..i 1S97. V:\f.\ naj s.- to raj. da je na \saki stekleni, i varsnesia ^iia-nka. t. j. shk.i 1 bana Nikole Zi in js\,>^.!. kaji i sa> m oni 1 je pravi trpotcev -»ok. kateri isom to varstven,, /.«.imk... C-na steklenb-i s točnim ..pis..m j- 7o kr. - K'a/.pošilj.x s,- vs:ik. .lan s postu im v s;, mesta n, -li-.-i pr. ti pr,.('.plačila ipi iračauav m -ju j ki. .:.i /.Uhoteki ili na po postnem po\- j 1 /etft,. C'e!iiki va/no\rstiiili domaeili | pivsk.is.inili /dtavil i.i/po/iliajo s,, na j /.alstev.. xastonj in poštnine piosto Le- karna k ZiMijskemu. H. Uiodjov in. Z i- Hleb. Zlilljski ti:, ste\. -J.O. l Ifi- 2 L1NIMENT. CAPSICICOMPOS. iz Riehterjeve lekarne v Prag-i pripozitano kot izvrstno bol uč/ažujočel mazilo} za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 f'd. 1 se dobi po vseh lekarnah. Naj sp zahteval to splošno priljubljeno domače zdra- f vitno sredstvo vedno le v oriar. steklenicah z našo zaščitno znamko, s »Sidrom"]*. namreč, iz RICHTERJEVE lekarne it-i J. vzame kot originalni izdelek le takoj steklenico, ki je previdena s to zaščitno! znamko. P*o^3l Ricdterjeva lekarna „pri zlatem levu" |t.| v pragi. ištrm