udi LETO I - št. 15 1 Jo DOM2ALE, 28. decembra 1976 PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ Iz zapisnika... - ZASEDANJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA. ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE TER ZBOROV SKUPŠČIN OBČINSKIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI. KI JE BILO 9. DECEMBRA 1976 V dvorani Komunalnega centra je bilo 9. 12. 1976 skupno zasedanje zborov občinske skupščine, skupščine Občinske izobraževalne skupnosti. Kulturne skupnosti, Skupnosti socialnega varstva, Občinske raziskovalne skupnosti, Zdravstvene skupnosti, Telcsnokultume skupnosti, Skupnosti otroškega varstva, Skupnosti socialnega skrbstva. Stanovanjske skupnosti, Konference delegatov Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. Sklepčnost zasedanja so ugotovile verifikacijske komisije in sicer: - od zbora združenega dela je bilo navzočih 43delegatov(manjkalo je 8 delegatov: delegat delegacije Slovenija-ceste, Obnova in ostali, delegat Kmetijske zadruge Metlika in ostale poslovalnice, delegat Osnovne šole Brdo, Dob in druge, delegat skupnosti obrtnikov in vsi delegati skupnosti kmetov); od zbora krajevnih skupnosti je bilo navzočih 29 delegatov (manjkali so delegati delegacij krajevnih skupnosti Krtina, Rafolčc in Trojane); - družbenopolitični zbor je bil zastopan s 13 delegati: samoupravne interesne skupnosti pa so poslale skupaj 188 delegatov. Poleg delegatov so zasedanju prisostvovali predsednik in člani Izvršnega sveta SOb, predstojniki upravnih organov SOb, strokovnih služb skladov in SIS, novinarka časopisa „Delo" in dijaki Centra strokovnih šol Domžale. Delo zbora združenega dela je vodil predsednik zbora Ivan JERETI-NA, zbora krajevnih skupnosti predsednik zbora Janez ZIBELNIK, delo družbenopolitičnega zbora pa njegov predsednik Maks ZAJC. Delo zborov skupščine občinskih samoupravnih interesnUi skupnosti so vodili predsedniki skupščin SIS. Uvodne misli k Gibanju gospodarstva v občini Domžale v devetih mesecih leta 1976, Analizi izvajanja srednjeročnega družbenga plana občine Domžale 1976-1980 v letu 1975 in resoluciji o izvajanju srednjeročnega družbenega plana občine Domžale 1976-1980 v letu 1977, Oceni izvajanja srednjeročnih programov družbenih dejavnosti v občini Domžale v letu 1976 in programi le-teh za leto 1977, je podal predstojnik oddelka za gospodarstvo in finance Štefan LONC- NAR. V razpravo o gibanju gospodarstva v občini Domžale v devetih mesecih leta 1976 so delegati delegacij Emona TOZD govedoreja, poljedelstvo Domžale, Avtoservis Domžale, Induplati Jarše, Lek Mengeš, pojasnili slabše rezultate gospodarjenja v njihovih TOZD. Nato so delegati zborov občinske skupščine in skupščin SIS soglasno potrdili informacijo o gibanju gospodarstva v naši občini z ugotovitvami: - da moramo posvetiti posebno pozornost in skrb celotnemu razvoju naše občine in mora biti naša osnovna skrb spremljanje rasti in razvoja našega gospodarstva; - da smo vsi odgovorni za doseganje planov na kateremkoli področju in se je treba pogovarjati s tistimi, ici dosegajo uspehe, kakor s tistimi, ki imajo težave; - da se moramo globoko zavedati, da ima še tako majhna delovna organizacija naše občine postavljen plan, ki je vključen v plan občine ter je ves dohodek ustvarjen v naši občini, naš skupni dohodek; - da ni vseeno, če se situacija v gospodarstvu ne bi izboljševala, kajti nazadnje se bomo našli pred financiranjem naše skupne in splošne porabe. Po razpravi o analizi izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine Domžale 1976-1980 v letu 1976 in resoluciji o izvajanju srednjeročnega družbenega plana občine Domžale 1976-1980 v letu 1977, v kateri so sodelovali predsednik izvršnega sveta SOb DRŽAN1Č, predsednik občinske skupščine LENIČ in predstavnik Občinske izobraževalne skupnosti ČERNE, so bile na skupnem glasovanju soglasno sprejete naslednje ugotovitve in predlogi: - da je treba pričeti uresničevati Zakon o združenem delu, ki je bil nedavno sprejet v zvezni skupščini; da je resolucija, ki bo dana / današnjim dnem vjavno razpravo, izvedbeni akt srednjeročnega družbenega plana občine Domžale 1976-1977; - da je potrebno mobilizirati vse sile od delegacij TOZD, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti do družbenopolitičnih organizacij (posebno SZDL in sindikat), da bo javna razprava zadovoljivo tekla in zavzela dovolj širok krog obravnave; - da se upoštevajo vse pripombe k osnutku resolucije, ki bodo prispele do 15. 12. 1976 na izvršni svet SOb Domžale, ko bo zaključena javna razprava. Nato je predsednik skupščine občine Domžale nanizal nekaj kratkih misli o Zakonu združenega dela ali kakor ga upravičeno imenujemo tudi mala ustava ali delavski zakon. Ocene izvajanja srednjeročnih programov d ružbenih dejavnosti v občini Domžale v letu 1976 in programi za leto 1977, so bili objavljeni v izredni številki Občinskega poročevalca 16. 11. 1976. Na to gradivo so podali obrazložitve: predsednik skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Peter GU-BANC, ki se je predsedniku skupščine občine obenem zahvalil za vpeljano obliko zasedanja /borov občinske skupščine in skupščin SIS; - predsednik skupščine Kulturne skupnosti dr. Miro STIPI OVŠKK. - predsednik skupščine skupnosti socialnega varstva Anton PLNGOV. - predsednik 10 skupščine Telcsnokultume skupnosti Emil MAVER, in - predstavnik skupščine Občinske /dravstvene skupnosti Franc ZA-BRET. Navzoči delegati so se na skupnem glasovanju soglasno strinjali, da so ocene izvajanja srednjeročnih programov družbenih dejavnosti v občini Domžale za leto 1976 in osnutki programov za leto 1977 primerni za javno razpravo, ki naj se nadaljuje z upoštevanjem predloga Janeza PO-GAČARJA. delegata Telcsnokultume skupnosti', ki je zastopal delegacije Lukovice, Zlatega polja. Rafolče in Prevoje. da se programi dopolnijo z bolj konkretnimi merili za razvoj družbenih dejavnosti v nerazvitih predelih občine Domžale. Delegati so v/cli na /nanje tudi informacijo o temeljih planov razvoj a družbenih dejavnosti 1976-1980 v SR Sloveniji, ki jo je na kratko obrazložil vodja plansko-analitske službe Milan MAROLT. V razpravi je sodeloval predsednik konference delegacij za skupščino Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS. ki je v številkah prika/al višine pokojnin upokojencev domžalske občine, ki so zelo borne. Na ločenem glasovanju vseh zborov občinske skupščine so delegati soglasno pristopili k družbenemu dogovoru O izhodiščih za ustanovitev samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Domžale Brez ra/prave je bilo na ločenem glasovanju vseh /borov občinske skupščine soglasno podano soglasje k sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom v občini Domžale in k statutu SIS za varstvo p'red požarom. Kot je bilo dogovorjeno na zadnjem zasedanju zborov občinske skupščine, je oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SOb Domžale pripravil naslednje poročilo o poteku dela urbanističnega programa občine Domžale: Urbanistični program občine Domžale je bil 7. 12. 1976 predan v obravnavo in izdajo mnenja republiškim sekretariatom: - za urbanizem SRS, - za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - za notranje zadeve, /a ljudsko obrambo, da ga posreduje zveznemu sekretariatu za ljudsko obrambo, - Kmetijski zemljiški skupnosti občine Domžale. V spremnem dopisu smo navedene organe zaprosili, da nam svoja mnenja oz. stališča o urbanističnem programu občine Domžale posredujejo kar najhitreje, ker namerava skupščina občine ta urbanistični dokument obravnavati in sprejeti z odlokom v mesecu januarju 1977. leta. Opravljen je bil tudi razgovor s predstavniki Kmetijske zemljiške skupnosti občine Domžale, na katerem je bilo omenjeno, da kmetijska zemljiška skupnost ne bo nasprotovala sprejemu urbanističnega programa obči- ^9851479 ne Domžale pod pogojem, da skupščina občine naroči izdelavo kmetijskega prostorskega plana v merilu 1 : 5000 oz. 1 : 2880 ter da kmetijska zemljiška skupnost do sprejema prostorskega plana za potrebe kmetijstva za vse prekvalifikacije kmetijskih zemljišč izven sedaj veljavne urbanistične dokumentacije izdaja oz. zavrača soglasja. Zato predlagamo skupščini občine Domžale, da sprejme sklep o izdelavi prostorskega plana za potrebe kmetijstva, ter d a se za sklenitev pogodbe o izdelavi plana zadolži izvršni svet SOb ter pristojne upravne organe (odd. za gospodarstvo in finance, odd. za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve). V kolikor bodo organi, ki dajejo mnenje na urbanistični program, ugodili naši prošnji za hitro rešitev, je planiranje, da program sprejemamo v januarju 1977, realno. Na ločenem glasovanju so delegati zborov občinske skupščine soglasno sprejeli SKLEP: Izvršni svet SOb Domžale je zadolžen, da sklene pogodbo o izdelavi kmetijskega prostorskega plana z najboljšim ponudnikom, ki bo delo opravil v najkrajšem možnem roku. Predsednik občinske skupščine je navzoče delegate obvestil, da bodo odgovori na delegatska vprašnja, zatavljena na zasedanju 25. 11. 1976, dani na prihodnjem zasedanju. Na današnje zasedanje pa so delegacije |X)slale naslednja pismena delegatska vprašanja: 1. Delegacija krajevne skupnosti VRHPOLJE-ZALOG Ob proučevanju gospodarskih gibanj gospodarstva v tem letu je bilo med ostalim zastavljeno naslednje vprašanje: a) Kako je z zbiranjem sredstev za KS po posebnem sporazumu? Doslej je priteklo v KS bolj malo sredstev iz tega naslova. Vprašanja: Kdo vodi to zbiranje? Koliko je zbranega v letu 1976? Ali so iz tega naslova še kakšni zaostanki iz preteklih let? Alije pričakovati realizacijo tega sporazuma in če ne, zakaj ne? b) Ob ustanavljanju komunalne skupnosti nas zanima naslednje: Na področju KS sta bila zgrajena dva vodovoda. Pri vodovodu Zalog-Selo je prišlo do tega, da najvišje ležeča gos|xxlarstva ne dobivajo vode. Pripravljeni smo sofinancirati povezavo z vodovodi, ki bi ta problem rešili. Vendar Komunalno podjetje, kije oba vodovoda prevzelo, ne kaže /a to nikakršnega interesa. Kako naj ukrepamo v tem primeru, saj so občani v redu plačali svoj prispevek? Ali bo take probleme uspešneje reševala Komunalna skupnost? 2. Delegacija krajevne skupnosti DOMŽALE a) Službe pri SOb in Samoupravna interesna skupnost pri Biroju 71 za stanovanjsko izgradnjo naj pripravijo nekaj variant spremljajočih objektov v novih gradnjah in sicer poslovni prostori za uslužnostne obrti v naši občini. Ker prostorov za take uslužnostne dejavnosti v naši občini oz. v Krajevni skupnosti Domžale primanjkuje. 3. Delegacija krajevne skupnosti MORAVČE a) Izdelava urbanističnega in zazidalnega načrta za vas Moravče: Že leta 1971 se je razpravljalo na raznih forumih glede izdelave urbanističnega in zazidalnega načrta. Do realizacije pa še sedaj ni prišlo. Vse meritve in karte so že izdelane (stalo je 28 starih milijonov). Pri Biroju 71 je treba |xidpisati pogodbo o plačilu in roku izdelave. Vprašanje je, kdo bo plačal te stroške? b) Gradnja bloka v Moravčah Že pred 6. leti je KS Moravče zbirala interesente, ki bi koristili stanovanja v novem bloku. Že tedaj se je javilo več podjetij, ki imajo svoje enote v Moravčah, da so pripravljeni sofinancirati. Ugotovilo seje tudi družine, ki so potrebne stanovanj. Zadeva pa se je odlašala iz leta v leto tako, da še koncem 1976. leta ni prišlo do pričetka gradbenih del. Da se zadeva zavlačuje, k temu pripomore stanovanjska skupnost pri Biroju 71 s tem, da so podatki nepopolni. Koliko sredstev so vložili delavci i/ Moravske doline v ta sklad (preko 1000 delavcev in delavk), kje je ta denar, in čemu administracija v Biroju ne poskrbi za vse |H)trebno, da bi se pričelo z gradnjo? c) Vprašanje zasedbe stare šole v Moravčah Pred petimi leti je podjetje Svit iz. Kamnika ustanovilo v stari šoli svoj obrat. Da se je stavba usposobila za te namene, je bilo vloženih mnogo sredstev. Ta obrat je za vas kot so Moravče mnogo pomenil za to dolino. Sredi leta 1976 pa je bil obrat ukinjen zaradi nerentabilnosti. Kaj bo sedaj s to stavbo, ki propada sredi vasi? Nujno je nekaj pokre-niti, da se stavba reši propada. Sami v Moravčah nismo v stanju rešiti ta problem. Zaradi tega je potrebno, da zastopniki skupščine poskrbijo ali pa podjetja na območju občine Domžale, da se ustanovi kak obrat v stari šoli. d) Nastavitev administratorja v krajevni pisarni Moravče Z ostavko na mesto administratorke v krajevni pisarni meseca marca 1976 je ta pisarna prenehala z. delom. Kljub stalnim pismenim in ust-menim urgencam še danes to mesto ni zasedeno. Ker se stranke še vedno zatekajo v ta urad o raznih zadevah, je nujno, da se to mesto ponovno zasede. 4. Konferenca delegacije TRAK-ITLC Mengeš a) Kaj je z avtodromom v Mengšu (gramozna jama), ki ni v srednjeročnem planu občine Domžale? b) Kdo naj skrbi za ceste IV. reda v občini Domžale, ki so v zelo slabem stanju in v planu niso točno planirana sredstva za vzdrževanje? POROČILO O DELU KOMISIJE ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE V LETU 1976 Komisija za vloge in pritožbe pri SOb Domžale,je že 11. 5. 1976. leta podala poročilo o svojem delu, ki so ga nato v mesecu maju, po predhodni razpravi v izvršnem svetu SOb Domžale, obravnavali pristojni zbori skupščine, ki so delo komisije tudi pozitivno ocenili. Ža informacijo: naša komisija je do 11. 5. 1976. kot je razvidno iz citiranega poročila, obravnavala 39 vlog in pritožb, pri čemer je v 11 zadevah potrdila sklep prejšnjega tajnika komisije, da se zadeve zaključijo, 1 zadeva je bila naknadno zaključena, ostalih 27 zadev, kijih je glede problematike razvrstila v 17 podskupin, kot je to razvidno iz. poročila, pa je vsebinsko obravnavala in tekom tega leta tudi reševala. Tako smo v tekočem letu, poleg zadev, ki smo jih formalno zaključili, ali pa zaradi nepristojnosti odstopili drugim organom, intenzivno obravnavali ter zbirali podatke, zaradi odgovorov ter pojasnil občanom, ki so se obrnili na našo komisijo, skupno 33 zadev, pri čemer smo v vseh primerih, ko seje pokazala potreba ali pa so občani to želeli, z njimi opravili tudi razgovore, in sicer v prostorih predsedstva SOb Domžale, o vseh naših ukrepih ter dejanjih pa istočasno obveščali tako pristojne republiške in občinske organe, kakor tudi prizadete občane. Od navedenih zadev smo 19 zadev tudi že zaključili, ostale pa bomo še obravnavali skupno s tistimi, ki jih bomo še prejeli. Glede na problematiko, ki smo jo obravnavali, pa bi lahko zadeve razvrstili v naslednje skupine: 8 vlog seje nanašalo na dodelitev stanovanja, od tega 1 zgolj na finančno pomoč pri nakupu gradbene parcele, in sicer brez natečaja; — 7 vlog se je nanašalo na legalizacijo ,,na črno" zgrajenih stanovanjskih hiš ter na pridobitev lokacijskih ter gradbenih dovoljenj, pri čemer se v 1 primeru stranka pritožuje zoper ravnanje odd. za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, ker je njenemu sosedu dovolil dograditev garaže, pa čeprav je bila odločba upravnega organa naknadno razveljavljena; — 2 vlogi v zvezi s priznanjem delovne dobe. Nato pa smo še obravnavali po 1 vlogo, ki se je nanašala na: — veljavnost darilne pogodbe, ki jo je sklenila kot obdarovalec preklicana oseba; — previsoko odmero davkov; — odvzem, to je razlastitev zemljišča; — domnevno nepravilnost v eni izmed organizacij združenega dela: — poškodbe, ki so bile povzročene v zasebnem stanovanju, oddanem v najem; — obdavčitev prodanega stanovanja; — pojasnilo v zvezi z. razlogi oprostilne kazenske sodbe: — povzročeno škodo zaradi plazu; odklonitev občana, ki naj bi se prijavil na razpisano delovno mesto; — pritožbo večjega števila oskrbovank, zaradi odklonitve soglasja k imenovanju direktorja njihovega zavoda; — vlogo občanke, glede prodaje dela hiše njenega pokojnega moža v izvršilnem postopku; — predlog stanovalcev hiše v zasebni lasti, na razlastitev te hiše; — željo občanke, sicer žene pokojnega borca, da se preko Zveze borcev omogoči brezplačno letovanje; — pritožbo občana, ki mu je bilo ob rekonstrukciji ceste I. reda brez vsakega plačila odvzeto cca 1000 m2 zemljišča; pritožbo občanke, glede prijave njenega stalnega prebivališča; - ureditev zemljiškoknjižnega stanja, v zvezi s prodajo zemljišča zade-vaje bila odstopljena SOb Kamnik. Dne 13. 12. 1976. leta je naša komisija celovito in kompleksno obravnavala celotno problematiko, ter na podlagi proučitve posameznih zadev sprejela naslednje zaključke in sklepe: 1. Komisija meni, da se občani v veliki meri pritožujejo zoper ravnanje upravnih organov, strokovnih služb SIS ter drugih organov, predvsem zaradi tega, ker je reševanje posameznih zadev prepočasno, ne upoštevajo se roki Zakona o upravnem postopku, zlasti pa posamezni organi sprotno ne obveščajo občanov o podvzetih ukrepih ter o razlogih za dolgotrajnost postopkov, kar povzroča nepotrebna, vendar upravičena negodovanja; 2. Kljub temu, da se v končni fazi, koje npr. upravni ali drug postopek formalno končan, pretežno pokaže, daje bila odločitev organov pravilna, pa se pri občanih ne glede na navedeno vzbuja dvom o pravilnosti odločitve, in to prav zaradi dolgotrajnosti postopkov ter formalnih napak, ki so bile v postopkih napravljene pa čeprav Ie-te v končni fazi niso vplivale na pravilnost odločitve; 3. Priporoča se gradbeni in urbanistični inšpekciji, da s ciljem, čimhitreje ugotoviti tako imenovane ,,črne gradnje", organizira skupen sestanek s predstavniki KS, družbenopolitičnih organizacij na terenu, svetov sosesk, odborov SZDL na terenu itd., ter da pri posameznih črnih gradnjah energično ukrepa, v skladu z Zakonom o urbanističnem planiranju in drugimi predpisi, in to že ob prvih izkopih, ne pa šele takrat, ko pride zaradi njene pasivnosti ter nebudnosti do izgradnje stanovanjskih hiš, kar nato večkrat predstavlja ne samo upravno, temveč tudi politični problem. Rušenje takih hiš, zaradi predhodne pasivnosti, bi bilo namreč, gledano s političnega stališča, problematično, vprašljivo pa je tudi, ali je stališče, da se občanom, ki so takorekoč pred našimi očmi dogradili stanovanjsko hišo in se vanjo, pogosto zaradi stanovanjske stiske, tudi vselili, odreka možnost legalizacije takega objekta, pravil- no, razen seveda, v kolikor se tak objekt nahaja v samih trasah bodočih avtocest, plinovodov itd. Moralna in druga odgovornost posameznikov, ki so dopuščali take gradnje, pa je še vedno vprašljiva. Priporoča se strokovnim službam, zlasti odd. za urb. gradb. in komunalne zadeve ter strokovni službi pri SIS socialnega skrbstva, da zaprosila naše komisije bolj ažurno rešujejo, saj z zavlačevanjem onemogočajo, da bi občanom in republiškim organom hitreje nudili ustrezne informacije. Priporoča se upravnim organom ter strokovnim službah SIS, da takrat, ko odločajo o interesih občanov, zlasti pa, kojim s svojimi odločitvami nekaj odvzemajo ali omejujejo, oziroma odločajo o njihovih izredno pomembnih interesih, striktno upoštevajo zakonite predpise, zlasti pa tudi roke, v katerih morajo opraviti določena dejanja. Končno je komisija še sklenila: Ob vhodu, v sami zgradbi SOb Domžale, se namesti ..nabiralnik za vloge in pritožbe", da bo našim občanom omogočeno nemoteno opozarjanje na razne nepravilnosti in probleme, ki jih opažajo v vsakodnevnem življenju. S prakso, da se omogoči vsakemu občanu, da se zglasi pri tajniku komisije za vloge in pritožbe, kot strokovno-operativnem organu, je potrebno nadaljevati, v kolikor pa se bo pokazala potreba, pa se bodo uvedle stalne uradne ure za sprejem občanov, in sicer v popoldanskem času. TAJNIK Komisije za vloge in pritožbe Emil TOMC,dipl. iur. I'RI DSEDNIK Komisije za vloge in pritožbe Marjan KOPITAR URADNI LETO IX - Št. 19 Domžale. 28. decembra 1976 VESTNI K DOMŽALE PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE N;i podlagi 228. člena siatula občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 4/74) icr na podlagi 2. Člena odloka o izvršnem svetu SOb Domžale I Urinim Vest nt k občine Domlalc št. i/7.M ter na podlagi 206. in 208, člena Zakona o ljudski obrambi SRS (Uradni list SRS. št. 23/76» je izvršni svet občine Domžale, dne S. 12. 1976 sprejel naslednji SKI ii' V Občinski štab /a civilno zaščito SOb Domžale se imenujejo: I. KRIOAK ing. Ivan. poveljnik občinskega štaba/a civilno zaščito. 2. RIM I AR Aleksander, namestnik poveljnika občinskega štaba za ( Z 3. PAVI IN Albin, načelnik občinskega štaba n\ cml-no zaščito 4. I'AVI OVI C ig. Slavomir. namestnik načelnika obč. Utaba /a ('/. 5. I ROHIC Marjan, član občinskega štaba za civilno zaščito b. KOI.MAR Marjan, član občinskega štaba za civilno zaščito 7. VI II Valentin, član ol>činskega slaba /a civilno zaščito K. PIVI C dr. Ivo. član občinskega štaba za civilno zaščito 9. /AURI I I rane, (lan občinskega štaba za civilno zaščito 10. (I SI N Stane, član občinskega štaba za civilno za-i ščito I I. SI A I NAR Marjan, član občinskega štaba za crvil no z.iščito 12. POJI Zvone, član občinskega štaba za civilno zaščito 13. KAI.IMAN Marjan, »t, član občinskega štaba za civilno zaščito Socialistična republika Slovenija PRI DSI DNI K s k i ts( ina občini: dOmzai i Izvršni svet Viljem DRŽANlC. it. Številka: 0(>-6/7b-l I Datum: 14/12-1476 Podružbljanje socialne politike v naši občini V kongresnih dokumentih ZKJ in ZKS je jasno začrtano, da se moramo boriti za oblikovanje in uresničevanje takšne socialne politike, ki bo dosledno odsevala naša socialistična proizvajalna razmerja svobodno menjavo dela m bo v skladu z razvojnimi cilji socialistične samoupravne družbe, zaznavane na odločujoči vlogi združenega dela. Socialno delo kol specifično dejavnost v doseganju ciljev socialne politike, ki se mora odražali v vsestranski pravičnosti, zadovoljstvu, enakopravnosti v življenju in delu moramo nenehno izboljševali, programe socialne politike pa razčlenjevati v krajevnih skupnostih v sodelovanju in lesni povezanosti s temeljnimi organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, cilj je človek in človek je zares človek, če je tudi svoja prihodnost. Skupnost socialnega varstva Domžale organizira akcijo, v kateri bi na podlagi naprej izdelanih izhodišč in analiz v želji, da bi odgovorili na vprašanje, kako v pogojih samoupravne socialistične družbe zadovoljevati socialne potrebe delovnih Judi in občanov prek sodelovanja samoupravnih interesnih skupnosti v sestavu skupnosti socialnega varstva: skupnosti socialnega skrbstva. skupnosti otroškega varstva. stanovanjske skupnosti. skupnosli za zaposlovanje in pokojninske invalidske skupnosli. / Ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosli je izvajanje socialne politike prešlo v pristojnost teh skupnosti, vlogo usklajevanja in koordinacije različnih socialno-varslvenih ukrepov pa je prevzela skupnost socialnega varstva. Izvršni svet skupščine občine jr i.nei v svoji mandatni dobi že 100 sej. Dnevni red na teh sejali neposredno izhaja iz gospodarske in družbene problematike naše občine in priprave gradiva za seje delegatske skupščine. v kateri so združene naštele skupnosti. Občinska skupnost socialnega skrbstva v občini ima svojo strokovno službo, skupnost otroškega varstva ima samo tajnika, konferenca delegatov pokojninske invalidske skupnosti je vezana na regijsko strokovno službo, stanovanjska skupnost ima svojo strokovno službo KIKO 71. ki je kol gospodarska organizacija orientirana lx>lj na gospih darska iJela. urbanistično urejanje, projektiranje in organizacijo gradnje, enota skupnosti za zaposlovanji je vezana na strokovno službo v regiji. Sedanji način Organiziranega strokovnega dela ne omogoča potlružhljanja socialne politike, ker je razdrobljeno, ponekod kadrovsko šibko, ne v smislu množine, ampak v smislu kakovosti dela. Naslaja nevarnost, da bi se po eni strani strokovne službe duplirale oziroma povečevale količino neučinkovitega dela. na drugi strani pa strokovnih postopkov za nujne socialne posege, ne izvaja niti ena niti druga strokovna služba ali pa jih Opravlja nestrokovno in s tem drugemu povzroča probleme. Socialnovarstvene funkcije je treba spraviti na raven krajevne skupnosti, da bi občani odločali o zadovoljevanju svojih socialnovarstvenih potreb, jih načrtovali, organizirali preventivne dejavnosti, s katerimi naj bi preprečili socialne razlike, ki niso rezultat dela in nagrajevanja po delovnih uspehih. Za la namen je nujno vsebinsko organizacijsko izpopolnjevanje samoupravnih interesnih skupnosti v smislu usposabljanja za opravljanje nalog, usmerjevanje socialnega dela v organizacijah združenega dela, da bi ludi v tem organizirano izvajali socialno politiko in dosegali kar . najpopolnejšo socialno varnost. Pri tem velja poudariti, da je po razpravi o zakonu o združenem delu družbenopolitično ozračje, razumevanje in zainteresiranost vseh družbenopolitičnih dejavnikov takšno, da prekaša obnašanje nosilcev obveznosti, v leni primeru organov in strokovnih služb na področju socialne varnosti. Jasne so tudi družbenopolitične in idejne opredelitve in v tem pogledu ni nerazumevanja. Očitna pa je nizka stopnja koordinacija. Posebej področja, ki opravljajo socialno varstveno delo so še preveč obremenjena s starimi odnosi. Novi programi so včasih samo navidezno novi. Potrebna je večja koordinacija vseh dejavnikov in v tem primeru ne bo ne materialnih ne organizacijskih problemov na tem področju. Da bi to do segli, je nujna preobrazba odnosov in obnašanja. Za uspeli modela poilružbljanja socialne politike je potrebno sodelovantc med samoupravnimi interesnimi področji skupnostmi in timsko delo. vendar ne samo strokovnjakov, ludi družbenih sil. Kakšne so možnosti in kakšne so sile. da bi to dosegli.' V občini imamo samo v strokovni službi skupnosti socialnega skrbstva sedem socialnih delavcev, tu so še socialni delavci na šolah in celo v nekaterih OZD. tu so psihologi, zdravstveni delavci, pravniki, politologi, delekto-logi. pedagogi, ki so vsi usposohjicni za delo z ljudmi in ki že opozarjajo nase. Vsi našteli, še posebej pa socialni delavci, so tako po poklicni, kol po družbeni opredelitvi dolžni in sposobni, da na področju socialnega varstva in socialnega dcia konkretno pnkažeio samoupravno obnašanje, h so uspu-sohjjcni in dolžni, da v sodelovanju z drugimi dejavniki na podlagi želja in možnosti delavnih ljudi in občanov sestavijo programe in načrlc akcij, v katerih naj bi opredelili obveznosti vseh, in s takšnimi načrti nastopijo pred združenim delom. S koordinacijo in organizacijo strokovnega dela, kot jo predlaga skupnost socialnega varstva, bomo omogočili, da bodo programi celoviti, ki bodo omogočili, da se bodo delovni ljudje in občani sanioupiavno izrekali o zadovoljevanju socialnih in drugih svojih potreb. Za zdaj se to dogaja le delno, listi, ki ponujajo storitve nastopajo posamič, upoštevajoč večkrat le svoje potrebe Stanje je tako. da je le-lc potrebno samoupravno ali politično prisiljcvati k odprtosti in novemu obnašanju. Ione Dolenc OGLAS Študent išče v Domžalah primerno sobo. Plačam po dogovoru. Naslov v uredništvu glasila.