k • poštnin» ml in ▼ Maribor« ■ pošiljanjem na dom u eels lota K 4,— za pol leta „ 2.— za Setrt leta „ L— ■Naročnina se pošilja cpravnlštvu\ tiskarni it. Cirila, koroške ulice hžtv. 5. List «e pošilja do odpovedi. Deležniki katol. tia-koraeg» droitra da-Mvt^e Mat brej po-Mtbn« Miefaiaa. SLOVENSKI list ljudstvu v pouk in zabavo. M t tiskarni ta pet gospoda Novak-a m velikem trgu po 10 h. Rokopisi se ne rr+ fctjo, neplačani listi ne na sprejeiaiy'o. Za oznanila sc plaiqjs od navadne vrstice, če se nstisne enkrat, po 15 U, dvakrat 25 h, trikrat 38 k. inaemi iprqjera^j« do uttde opoiiidaa Stev. 16. V Maribora, dne 21. aprila 1904. Tečaj XXXVIII. Volivna reforma. Cesar je potrdil volivno reformo, ki jo je sklenil Štajerski deželni zbor dne 10. nov. 1903. S tem so vpeljane direktne in tajne volitve v kmečkih občinah in četrta kurija z osmimi novimi poslanci. Volitev bo direktna, se pravi, da ne- bo treba voliti vsaki občini volivnih mež, ki bi Se-le volili poslanca, ampak, da bo vsak volivec sam napisal na listek ime enega, ki ga bo hotel voliti. Volitev bo tudi tajna. Volivcu ne bo treba pokazati volivni komisiji ali komu drugemu, čegavo ime da ima napisano na listku, ampak bo vrgel listek lahko zganjen v volivno »urno« (lonec) To je jako pametna in pravična preosnova volivne pravice, ker bo vsak volil tako, kakor bo sam za najbolje spoznal. Tajna in direktna volitev najbolj jasno pokaže, koga volivci res hočejo za poslanca. Marsikomu mogoče tudi ne bo jasno kaj pomeni beseda »kurija«. Po nage bi rekli namesto kurija — skupina ali razred ali pa oddelek. Daželnozbcrske volivce na Štajerskem delimo namreč v štiri skupine ali kurije. Vsaka skupina voli svoje poslance. Ker vsi volivci ne plačujejo jednako mnogo davka, imajo oni stanovi, ki plačujejo več davka tudi več poslancev. Tako vsaj razlaga država sedanji volivni red, a pravi narodni, pravi ljudski politiki moramo trditi po vsej pravici, da je ta razdelitev krivična, ker imajo gra-ščaki in mesta več poslancev kakor kmetje. Pa bomo o tem govorili drugič kaj več. V Štiri skupine delimo volivce in torej tudi poslance. (Pred volivno reformo so bile le tri skupine.) Prva skupina, to so graSčaki volijo 12 poslancev, druga skupina, to so mesta in trgi, trgovinski in obrtni zbornici v Gradcu in Leobnu volijo 25 poslancev, tretja skupina, to so kmetske občine volijo jih 23 in osem poslancev pa voli četrta skupina, v katero spadajo vsi moški, ki so do časa voiitve dosegli starost 24 let in so najmanj Sest mesecev bivali v dotični občini, kjer volijo. Torej bo v prihodnjem deželnem zboru štajerskem 68 izvoljenih poslancev, torej 68 glasov. Poleg teh pa imajo isto pravico kot poslanci glasovati in staviti predloge v Štajerskem deželnem zboru knezoSkof sekovski in lavantinski ter rektor (ravnatelj) graškega vseučilišča. Tako bo štel prihodnji deželni zbor 71 glasov. V kmečki skupini ostanejo okraji razdeljeni kakor so bili. Volilo pa se ne bo več v največjem kraju dotičnega okraja kakor dosedaj, ampak v vsaki občini, ki ima po zadnjem ljudskem štetju čez 400 prebivalcev. Občine s 400 ali manj prebivalci pa bodo volile v bližnjih večjih občinah, ali bo več takih občin tvorilo posebno skupino, za katero določi volišče deželni namestnik v sporazumu z deželnim odborom. S to naredbo je zelo olajšana volitev, ker prejšnji volivni možje so morali včasih daleč se voziti ali peš hoditi na volišče. V občinah pa, ki so zelo razsežne ali pa tako leže, da vsi volivci le težavno pridejo na volišče, se bo določilo več volišč. Izmed novih 8 poslance*? četrte skupine pripadajo trije na slovenske okraje. Jednega poslanca volijo okraji: Radgona, Cmurek, Eibisvald, Arvež, Marenberg, Maribor in Slovenska Bistrica. Druzegs okraji: Celje, Vransko, Gornjigrad, LaSko, Šoštanj, Konjice, Slovenji Gradec. Tretjega pa okraji: Ptuj, Ormož, Št. Lenart v Slov. gor., Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Brežice, Kozje, Sevnica, Ljutomer in Gornja Radgona. — Volilo se bo po občinah ravno tako, kakor smo rekli pri kmetski skupini. Glavni volilci v četrti skupini bodo delavci in kmetovalci, ali z drugo besedo priprosti narod, ki vendar tudi plačuje davke, ki so sicer manjši kakor gra-Ičakovi, a so zanj stokrat bolj občutljivi kakor za graSčaka in meščana. Zato pa je teh osem mandatov le še majhna trohica ljudskih pravic. Rusko -japonska vojna. Velika neareča Rusov. Kakor blisk je prešinila ve3 svet pretekli teden novica z bojišča: O k 1 o p n i c a »Peterpavlovsk« je zadela dne 13. t. m. na mino, ki se jerazpo-čila in pognala vpar sekundah oklopnico v zrak. Poveljnik admiral Makarov je utonil s častniki in moštvom oklopnice, veliki knez Ciril je težko ranjen. — Sledile so potem brzojavka za brzojavko, ki so pojasnjevale veliko nesrečo, a popolnoma jasno vse Se sedaj ni, kakor bomo izprevideli iz poročil. Pomniti pa moramo pred vsem, da ni bila to zmaga Japoncev, ampak nesrečen slučaj. Smrti Makarova ni Listek» Detektiv. (Spisal I. N.) Moj stric je bil ugleden mož, poslanec in pregledni svetnik pri treh bankah, torej tudi precej imovit. Ko sem ga prosil, naj me pripravi h kaki banki — jaz sem bil namreč prepričan, da sem za finančne denarne posle rejen — me je odločno zavrnil, češ, take lenobe, kot 3em jaz, on ne bo podpiral. Videč, da to ne gre, ga prosim, naj mi posodi malo denarja. A tudi tu sem naletel slabo, dasi je vedel, da sem v gmotnih ozirih na zelo slabih nogah. No naposled se mu je le otajalo srce. Obljubil mi je, da mi pomaga do službe detektiva (skrivnega policaja). »Za to službo si ti ustvarjen«, mi je dejal, »vidiš, prav za to! Kajti ko boš zasačil kakega zlikovca, te bo takoj minilo veselje do vseh tvojih neumnosti}.« Sila kola lomi. Dobro bo, kar bo, si mislim in zahvalim strica sa njegovo dobroto. Tako sem torej postal skrivni policaj ali detektiv. Načelnik detektivov me je vzel v roke in me začel uriti. Ta načelnik je bil eden najbolj zvitih policajev. Kmalu je prišel z menoj na čisto in mi tudi kar naravnost povedal, da s tako neumnim butcem Se ni imel nikoli opraviti, kakoršen sem jaz. Ta sodba me je v prvem trenutku zelo razdražila, ker sem mislil, da je ravno nasprotno res, kar pravi načelnik. No pa sem se kmalu pomiril. Menil sem namreč, da je naSel policijski načelnik v meni veleuma, kakoršen je on sam, pa sem se Se bolj marljivo uril v tem poslu. Ko bi bil jaz prevzeten in bi se hotel postavljati, bi vam takoj povedal povest, ki vam jo hočem pravzaprav napisati; toda ker hočcij biti v prvi vrsti odkritosrčen, rad priznam, da sem tudi kasneje Se ustrelil marsikaterega kozla. Nobeden drugi ni bil kot jaz, ki sem pomagal zasledovanemu uzmoviču ubežati; jaz sem bil, ki sem sklenil prijateljstvo z ljubimko nekega roparja in njega reSil, da ga niso vjeli. Seveda nisem prav nič vedel, zakaj se gre. In prav jaz sem bil, ki sem aretiral ministra notranjih zadev v imena postave in ga peljal v policijski urad. Priznati moram, da bi mi dali takoj poslovilni list, da ni bil moj stric poslanec. Zaradi tega me pa niso spodili. Tako je bilo sedaj z menoj, ko začujemo o preiskavi neke hiše. Preiskava se je imela vršiti urno, in načelnik je vzel seboj mone, ker drugega ni bilo v uradu. Načelnik je bi! zelo dobre volje. Trdil je, da je že na pravem sledu. Med potjo je postal še bolj vesel in prav prijateljsko se jame z menoj pomenkovati. »Vidite, to-le se je zgodilo«, začne praviti. »Ulomili so v pisalno mizico državnega tajnika in mu izmaknili sedemnajst bankovcev po tisoč goldinarjev. Danes zjutraj je opazil gospod tatvino in takoj naznanil. Takoj sem začel preiskavati. Po dveh urah sem dognal, da je zamogla izvršiti tatvino le hišna, in da so ukradeni bankovci pri Štef baču. Kako sem mogel poslednje r tj, že lahko veste sami.« »Seveda«, odvrnem resno, dasi se mi je zdelo, da se načelnik šali. »Zdaj greva h Gubaču. Vi ga seveda ne poznate. Prej je delal dolgo časa v tobačni tovarni, pa so ga spodili zaradi tatvine. Pretkan je kot Judež. Zahtevam od vas, da ga neprenehoma opazujete in zlasti pazite na njegove oči. V očeh bere pravi detektiv vse.« Med takimi in enakimi pogovori prideva k Štefanu Gubaču, ki je obledel, ugledavši načelnika in naju prestrašen ogledoval. Načelnik mu je takoj povedal, zakaj sva prišla, in kar naravnost zahteval, naj vrne bankovce, ki jih je ukradel tajniku. Med tem je zbral Gubač ves svoj pogum in odločno trdil, da je sum, ki leti nanj, neopravičen. povzročila sovražnikova roka, ni ga premagal sovražnik, marveč postal je žrtev osodepoine katastrofe, ki je zadela oklopnico »Petro-p&vlovsk«, na kateri je plul nasproti sovražniku. Do te nesreče pa je prišlo tako : Japonci so pripluli z nekoliko ladjami pred Port Artur in začeli streljati na rusko Mornarico. Spoprijele so se ruske torpedovke z japonskimi in v tem boju se je potopila ruska torpedovka »Bezstrašni«. Zvest svoji hrabrosti in predrznosti, odpluti s svojim brodovjem iz luke, kadar zagleda sovražnika, je tudi to pot od-plul Makarov iz luke takoj, ko je zagledal prve japonske ladje. Dočim je pa japonski admiral Togo doslej prišel pred Port Artur le s 14 ali 16 ladjami, je to pot priplul s 30 ladjami. Makarov je uvide!, da bi bila pomorska bitka proti toliki premoči brezupna, ter je obrnil svoje ladje. Hotel je vse svoje ladje zbrati pri »zlati gori« in z vso silo braniti vhod v luko. Kaj pa je bil vzrok tej nesreči, se natančno ne more dognati. Nekatera poročila pravijo, da je »Peterpavlovsk« naletel na podmorsko mino, druga pa, da je bil torpediran od japonskega razdiralca torped. Torpédo je »Petropavlovsku« razdrl velik del oklepa. Drugi torpedo je prodrl v prostor za streljivo, nskar se jo dogodila strašna eksplozicija. Razbiti kosi ladje so zleteli 100 metrov kvišku, visok ognjen steber se je dvignil proti nebu. Makarov in njegov š t a b s o b i 1 i, k a k o r p o r o -čajo rešeni mornarji, na kosce raztrgani. Od Makarova so našli nekaj ur pozneje eno roko. Nad 500 ruskih mornarjev je našlo smrt v mrzlih valovih. Da so japonski torpedi krepko delovali, potrjuje tudi ruska brzojavna agencija, ki pravi, da je bila istočasno v sredini poškodovana ruska oklop-nica »Pobjeda«, ki pa je lahko še odplula v luko. Japoncem je dobro služila jutranja megla. Nato se je japonsko brodovje razdelilo zopet v dva dela ter odplulo. Popolno uničenje ruskega portarturskega bro-dovja se Japoncem še ni posrečilo in morda se jim to tudi ne posreči. Japonci hočejo v prvi vrsti le toliko oslabiti rusko brodovje, da ne bo meglo zavirati njihovih izkrcavanj ter bo primorano ostati v luki. Sedaj imajo Rusi v Port Arturju še tri velike oklopnice, tri križarice in nekaj torpedovk in rušilce torpedov, Japonci pa imajo baje še vedno 7 oklopnic, 6 križaric itd. Dokler ne pridejo ruske bojne ladje iz Evrope, bodo pač Japonci razkazovali ondi na morju svojo ošabnost. Ce je res, da so Japonci okolu izhoda port- arturske luke položili nove strašne mine, si tudi itak oslabljeno rusko portarturško brodovje ne bo upalo iz luke, dokler ruski po-tapljavci ne preiščejo morja pri izhodu in v bližini. Velika kneza Ciril ln Boris. Veliki knez Ciril je lahko ranjen. Vesti, da bi bil težko ranjen, niso resnične. Kakor pripoveduje veliki knez Ciril, je padel v tre-notku eksplozije na levo stran poveljniškega mostiča, nakar se je spustil po rokah na krov, odkoder so ga odpluli valovi. Nato je prišel globoko v vodo, a z lastnim naporom je prišel zopet na površje, kjer je zagrabil za po valovih plovečo varnostno p-.Tnikovo strešico, na kateri se je obdržal 10 minut. Nato ga je sprejela na svoj krov torpedovka »Bazšumnij«. — Veliki knez Ciril Vladimi-rovič je skupno s svojim bratom Borisom nekaj dni po Makarovem odhodu odpotoval v vzhodno Azijo. Kot mornariški častnik je bil prideljen ruskemu brodovju, njegov brat Boris pa je bil pri armadi na suhem. Velika kneza Ciril in Boris sta carjeva bratranca in sinova mlajšega brata carja Aleksandra III. Makarov. Vse angleško in ameriško časopisje je polno hvale o Makarovu. Časopisje ga slavi kot enega prvih mornariških strokovnjakov sveta. Makarov je bil na Angleškem, ko se je ondi po njegovih navodilih gradil rušilec ledu »Jermak«. Makarova dela o brezžičnem brzojavljenju in drugih strokah, ki spadajo v delokrog mornarice, so svetovno pripoznana. Ako bi Rusija isgubila polovico svojega bro-dovja, bi zanjo to ne bil tako hud udarec, kakor smrt admirala Makarova. Nemški cesar je brzojavil ruskemu carju: »Nemčija žaluje nad izgubo Makarova. Ta izguba je izguba za vso mornarico sveta.« Soproga Makarova. Soproga Makarova je na dan usode obedovala pri neki prijateljici, ko je nenadoma vstopil zasopel sluga, ki ni vedel za navzočnost Makarove gospe ter zaklical: »Po mestu se širi vest, da je anmiral Makarov z mnogimi častniki utonil!« Prestrašena soproga je telefonirala na vojno ministrstvo, kjer so jo pa tolažili, da se vest še ne potrjuje. Pozneje je dobila na carjevo povelje na primeren način obvestilo o smrti svojega moža. Car je s posebnim vlakom poslal k njej svojega adjutanta. — Makarov zapušča poleg vdove 17 letno hčer in mladoletnega sina. Petrograd žaluje. V mornariški cerkvi se je vršila slovesna maša zadušnica za žrtve na »Peterpavlov- • Sam vaju poživljam«, je dejal, »da pre-iščeta hišo, da se tako izkaže moja nedolžnost.« Ko sem videl Gubača in čul njegove odločne besede, sem bil uverjen, da se načelnik moti in da bo z dolgim nosom odšel od Gubača. Priznati moram, da sem bil vesel svojega prepričanja, in da sem prav leno pomagal preiskavati Gubačevo stanovanje. Dasi smo premetavali celih pet ur, vendar nismo našli nič. Še bolj sem bil vesel. Iskanih bankovcev ni bilo ne v tablah, ne v ogledalih, ne v peči, ne pod tlemi, ne v steni, ne v posteljah, kratko rečeno: nikjer. A dasi tisočakov nismo našli, smo vendar dobili mnogo zelo sumljivih stvari. Videla sva krasno omarico z vsakovrstnim dragocenim lepotičjem; načelnik je dejal, da je to gotovo od onega uloma v Blatni ulici. Tudi, kako je prišlo lepo število debelih, črnih smodk v neki za-bojček, je bilo zelo sumljivo. Bržkone jih je bil nakradel v tobačni tovarni. Ko smo tedaj obrnili celo hišo narobe, in je imel načelnik že precej dolg nos, se nenadoma spomni in mi pravi: »Pojdite v obednico in preiščite notranjost ure.« Brez ugovora sluš&m in grem preiskovat uro. Ko pa tudi tu ne najdem tisočakov, me hipoma obide pregrešna želja, in storil sem i nekaj, česar se bom sramoval vse življenje. Jaz, tajni policaj, varuh tujega blaga, sem postal tat. Izmaknil sem lepo, črno smodko in jo urno spravil v žep. Nato sem hitel v sosednjo sobo in povedal, da tudi v uri ni nič. Načelnik ni vedel, kaj bi začel. Kar se domislim, kaj ko bi imel Gubač bankovce pod lasuljo. »Nekaj sem se spomnil«, rečem načelniku. Načelnik je vedei, kake pametno misli imam jaz navadno, zato me je surovo zavrnil. »Držite jezik za zobmi!« Kmalu nato se ločiva od Štefana Gubača in sicer zelo nasprotnih misli. Načelnik'je bil pobit, jas pa vesel v dno duše. Mislil sem si, da ga bo ta slučaj nekoliko ponižal, in da v prihodnje ne bo več tak surovež. Ko prideva v čuvajnico, je dobil moj načelnik takoj neko novo naznanilo. Brž je sedel v voz in se odpeljal. Jaz sem pa ostal v sobi in prav po domače raztegnil svoje utrujene ude na zofo. Vzel sem ukradeno smodko, jo odščipnil na koncu ter jo zapalil. Komaj potegnem dvakrat, trikrat, pa jo vržem ob tla Tako zopern duh je imela, da je nisem mogel kad-ti. Mislil sem si, kako je vendar včasih človek lahkomišljen in bedast. Svojo čast da za smodko, pri kateri potem spozna, da je zavila vanjo fabričanka en lašček svo- skem«. Več tisoč ljudij je prisostvovalo cerkvenemu opravilu. Car je prišel s carico in prestolonaslednikom. Car je bil zelo ginjen. Carico-vdovo je nesreča tako pretresla, da ni mogla priti. Ko je prišla v cerkev od žalosti potrta soproga Makarova, ni bilo suho nobeno oko. Car je pristopil k njej ter tolažil njo m navzočo njeno hčerko s srčnimi besedami. Ko so pa zadoneli po cerkvi slovesni korali, Makarova soproga ni mogla več premagati bolesti. Glasno ihteč se je zgrudila na tla. Trajalo je precej časa, da so jo nekoliko utolažili. Po službi bežji je car njo in njeno rodbino spremljal k vozu, ki je čakal pred cerkvijo. Naslednik Makarova. Za naslednika Makarovega je imenovan pedadmiral Skrydlov, bivši poveljnik ruske črnomorske eskadre. Italijanski admiral Bet-tolo, ki je osebno poznal ponesrečenega Makarova in pozna osebno tudi njegovega naslednika Skrydlovx, pravi v nekem italijanskem listu, da je bil pok. Makarov vojak prve vrste ter stal na vrhuncu vede o modernem vojevanju na morju ter da je bilo pričakovati od njega, da bi izvršil take čine, nad katerimi bi se čudil ves svet. Omenjeni ital. admiral pa pristavlja, da je Skrydlov, katerega pozna od časa, ko sta bila skupaj pri Kreti, mož, ki bode gotovo izvršil to, kar je nameraval Makarov. Osmi napad na Fort Artur. Dne ¿5. t. m. zjutraj cd 8. do 12. je 14 japonskih ladij od Liautiešana bombardiralo trdnjavo in mesto Port Artur. Oddale so 185 strelov. Ruska mornarica je odgovarjala. Tudi baterije v trdnjavi so odgovarjale sovražnemu ognju. Pet ruskih vojakov je ubiiih. Na morju nimajo ranjencev in nobenih poškodb. Na suhem je bilo ubitih 7 Kitajcev, 3 ranjeni. Sumi se, da so Japonci nadaljevali izkrcavanja in da so krili izkrca-vanja z bombardiranjem Port Arturja. Ruska zmaga. Brcdovje admirala Togo je prevažalo nekoliko prevoznih ladij zahodno od izliva reke Jalu, kjer so se japonske čete izkrcale, ne da bi zapazile, da so Rusi v zasedi. K o je bilo 12.000 mož japonskih čet izkrca n i h, napadli so jih Rusi ter jih pognali nazaj k ladjam. Japonci imajo velike izgube mej moštvom. Pozabili so tudi mnogo topov. Ponosen ruski glas. Neki ruski list piše tako: »Mi smo močni, kakor nismo bili še nikdar! Zapomnite si in zapomni naj si ves svet: današnja Rusija I jemu ljubemu v spomin. V takih in enakih | mislih mi je radovednost rasti» bolj in bolj, in hotel sem videti, kaki so ti lasje. Poberem smodko in jo razvijem. Kaj najdem? Sredi debele, črne havane je lepo v okroglo zvit bankovec za tisoč goldinarjev. Krasen las! Ko sem smodko z&žgal, se je bankovec opalil, in zato je tako smrdelo. — Seveda sem takoj vedel, pri čem da smo, da je Štefan Gubač, preje delavec v tobačri tovarni, zavil ukradene tisočake v smodke. Zato so bile tako čudno debele in velike! V istem trenutku mi naznanijo, da želi župan z menoj govoriti. Hoj, mestni župan in z menoj govoriti! Brž vtaknem raztrgano smotko in bankovec v žep in v dveh minutah sem stal pred mestnim županom in državnim tajnikom, ki je bil prišel k njemu. »Ali ste bili tudi vi pri preiskavanju?« me vpraša neprijazno. »Da, tudi jaz sem bil zraven«, odgovorim predrzno mu sroč v oči. »In uspeh?« »Gospod načelnik je vse preiskal, a ni nič dobil.« »Potem tudi tam ne bo nič«, pravi tajniku in skomizne z rameni. Tedaj pa se začnem proti vsem pravilom uljudnosti in omike smejati. Seveda to gospodoma ni bilo všeč in župan se zadere F ' ni več tista Rusija, iz časov pri Sevcstopolu! V tem razdobju, od leta 1856 sem, se je Rusija mogočno razviia: politiško in gospodarsko! Zato je tudi ruski narod od carja samega pa do zadnjega mužika (kmetiča) trdno nverjen o zmagi Rusije v sedanji vojni. Ob enem se pa nikdo ne odteza spoznanju, da bo ta vojna dolgo trajala in bo zahtevala velikanskih žrtev. Ali v tem je razlika med naSim in japonskim položajem : vse te žrtve ne bedo izgubljene za gospodarsko življenje naše države. Denar osi.ane doma, tudi če ga trosimo v Mandžuriji! Mi smo pripravljeni na skrajne žrtve Zoamenite besede je izrekla odlična oseba: Še v tem letu bo na bojišču pel miljona bojevnikov, a potem naraste njihovo Število tudi na milijon! Mi gledamo s popolnim zaupanjem v bodočnost.« Nekaj nadaljnih poročil. Port Artur, 16. aprila. Dopisnik ruske brzojavne agenture poroča: Danes ob 6. uri zjutraj se je prikazala na obzorju mala sovražna mornarica, ki se je pa hitro umaknila. Ob 10. uri so prišle zopet na vidik sovražne dalje, skupno 23, ter so se razdelile v dve skupini. Prva je odplula proti Liacčanu, kjer je obstreljavala obrežje in Tigerski polotok; druga se je pa uvrstila nasproti pristanom ter obstreljavala Zlato goro ter ostalo bate-lijo. Streljanje je trajalo do 1. ure popoldne. NaSe ladje so odgovarjale z neposrednim streljanjem. Dobro namerjen strel je po-Skodoval japonsko križarko. Po drugih poročilih sta bili poškodovani celo dve japonski ladji. Na utrdbah in v mestu ni bilo nikake Škode. Nekoliko Kitajcev je bilo ubitih, dva Kitajca in dva Rusa pa ranjena. Petrograd, 17. aprila. Iz Harbina se poroča, da so Rusi vjeli zopet dva japonska častnika generalnega štaba v bližini železnice. Oba sta bila preoblečena v tibetanska duhovnika ter sta skuSala uiti. V njunem torišču so našli 30 kg smodnika, tri zabojčke zažigalnega motvoza, dinamita in priprave, s katerimi bi razdrla železniško nad menoj: «Kaj se režite? Morda hočete reči, kakšen nerodnež je vaš načelnik, ali kaj?« »Gospod župan, jaz sem uverjen, da je denar pri Gubaču. In če hočete, vam lahko dokažem za trdno.« »Ali ste to povedali načelniku?« »Hotel sem, pa mi je dejal, naj držim jezik za zobmi.« »Govorite!« Na tako odločno povelje razložim vse natanko, da se mi je zdela sumljiva zlasti neka Skatlja z debel mi, črnimi smodkami, in d»v so bankovci v teh smedkah. Župan me gleda začuden, državni tajnik pa vzklikne: »Gospod, vi ste najboljši policist, kar sem jih vide!!« Za pol ure sem spet potrkal pri Gubaču, ki me je vsprejel seveda zelo samozavestno. Ko mu pa pravim, naj mi pokaže one črne smodke, bi se bil kmalu zvrnil strahu na tla. Po vrsti odpiram smodke in v vsaki sem našel tisočak. Ker Šteian Gubač skoro nič ni vedel, kaj se godi ž njim, sem neepa-šen pridejal ie oni tisočak, ki sem ga imel v žepu, da jih je bilo ravno sedemnajst vseh skupaj. Ko se vrnem, seveda z gospodom Gu-bačem vred, v čuvajnico in položim na mizo vseh sedemnajst tisočakov, je bil načelnik tudi zraven in lasje so se mu začudenja kar naježili. Tlesknil je z rokami in zavpil: »In jzz sera mislil, da je ta človek največji osel na svetu!« Ni mi treba praviti, da sem kmalu avanziral, in da sem danes najimenitnejši in najbolj prebrisani detektiv, kar jih je, dasi kradel kasneje nisem več in tudi kaj tako posebnega nisem nikoli več uganil, kot oni presrečni dan. »Mir.« progo. Bržkone sta nameravala razstreliti most čez reko Nonni. Oba vjetnika sta hladnokrvno priznala, da sta hotela razdreti železniško progo. Söul. Dne 14. apr. je vzbruhnil v Kaneji paviljonu cesarske palače v Söulu požar, ki ga je skoro popolnoma vničil. Cesar se je preselil v poslopje cesarske knjižnice. Ogenj je naatal v »ondoru«, v neki peči, katero so popravljali. Dalje se še poroča: Ker je cesarska palača poškodovana, je vprašanje, kje bo stanoval dvor. Sicer je v Söulu še ena cesarska palača, toda cesar se noče tam naseliti, ker meni, da tam straži duh od japonskih vojakov umorjene cesarice. Vsled spomina na ta umor korejske cesarice se je pričelo zopet nevarno gibanje proti Japoncem. Državni zbor. Obštrukcija. Poljaki so se prizadevali, da napravijo nekako premirje med Čehi in Nemci, ker trdnega miru skleniti med obema narodoma ni mogoče. Toda Nemci ne cdjenjajo od svojih predpravic in nočejo o ravnopravnosti z drugimi narodi ničesar slišati. Zavoljo tega pa tudi Čehi ne morejo pripustiti, da se v zbornici prične redno delo. V pondeljek, dne 18. aprila so imele parlamentarne komisije združenih strank: »Mladočehov«, »Slovanske zveze«, jugoslovanskih naprednjakov in Ru-sinov v tej zadevi skupno posvetovanje, kako naj se obnašajo ob zopetnem zborovanju parlamenta. O svojih sklepih je vsaka komisija obvestila v torek, dne 19. apr. svoj kluL. Vsi klubi so pritrdili nasvetu, da se obštrukcija nadaljuje. Ko bi ne bile ministrskemu predsedniku dr. Korberju vezane roke, bi se ta sam zganil in segel vmes in morda dosegel kakšno sporazumljenje med strankami. Pa dr. Korber je dal besedo nemškim strankam, da po čeških in jugoslovanskih pokrajinah se ne bo izvršilo nobeno imenovanje in se ne nastavi nobeden uradnik brez privolitve Nemcev; zato so pa Nemci lahko zadovoljni z dr. Korberjevo samovlado. V tem smislu govorijo tudi v javnih shodih nemški kolovodje: »Mi ne potretujemo delovanja v državnem zboru; nam ni mar za spremembo opravilnega reda v zbornici. Zadovoljni smo, da dr. Korber stori, kar nam streže.« Ena stvar jih pa vendar skrbi; to je volitev v delegacije. Da se skupne državne potrebščine vre-dijo in dovolijo denarji za vojno 'in zunanje zadeve, mora vsaka državna polovica odpo-slati po 60 poslancev. Poslanska zbornica avstrijska jih izvoli za vsako leto po 40, gospodska po 20; revno tako tudi na Ogrskem. Nemce zdaj samo to skrbi: »kaj pa potem, če slovanska obštrukcija v poslanski zbornici prepreči volitev delegacij ? Poljaki se močno prizadevajo, da pridobijo Čehe za to, naj vsaj ne preprečijo izvolitev v delegacijo. O tem se ravno te dni vrši posvetovanje. Če se zabrani izvolitev delegacije v avstrijskem parlamentu, potem se sodi splošno, da mora dr. Korber odstopiti. Nemiri na dunajskih vseuči!i£5ih. Ker so ne le nemški vsenčilisčniki, temveč ¿udi nemški visokošolski profesorji enostransko postopali proti slovanskim visoko-Solcem, so parlamentarne komisije združenih slovanskih strank v državnem zboru sklenile, vložiti interpelacijo do vlade, kako more odobravati tako slovanskim vseučeliščnikom sovražno postopanje. Mogoče, da ta korak slovanskih strank podpirajo tudi Poljaki. Vodja dunajske visoke šole je ukazal, da se od zdaj naprej ne sme v nobenem drugem jeziku nabijati na dotični vseučiliščki tabli nobeden razglas kakor samo v nemškem. To pa je naperjeno tudi proti Poljakom. Ker so se temu ukazu visokošolskega vodje uprli slovanski dijaki, so bili trije izključeni in sicer po eden Srb, Hrvat in Lah. V časnikih se je čitalo med izključenimi ime Vladimir Voš-njak in se je mislilo na Slovenca Vošnjaka, ta je pa Hrvat: Bošnjak. 425 poslancev šteje poslanska zbornica. A večkrat se pripeti, da zavoljo smrti ali odstopa to Število ni dopolnjeno. V seji 19. aprila so storili trije državni poslanci, ki so bili pred kratkim izvoljeni, obljubo in ¿daj so zasedeni vsi poslanski sedeži. Dopisi. Loče. (Občinske volitve.) Kje ste narodni Ločani? Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine ... Nehote se mi vsiljujejo te resnične besede, kadar me pot privede v Loče. Glejte na desno in na levo, povsod se vam režijo v obraz napisi v nemščini: Wasserleitung, Gasthauä, Fleischhauerei, Rüstkammer der freiwilligen Feuerwehr, Gemeindeamt, Volksschule .., vse, vse nemško. A po beli cesti med čednimi hišami se sprehajajo z glavo pokoncu, rokami na hrbtu, tisti loški »purgarji«, ki tolčejo grozovit jezik, pravijo, da je baje nemški. Bojazljivo obračam svoje oči okrog, ali ne stoji že morda za "mano hud obraz pruskega pikel-haubarja, ki je zvohal v meni »bindišerja«. Toda ali me ne varajo moje oči? Proti stari šoli k »forSuskasi« krevsa jo naš slovenski kmet. Ravno je ponižno pozdravil visokega gospoda z brčicami po slovensko: »Dobro jutro, milostljivi gospod!« Da, ljudstvo v Ločah, krog Loč, govori slovensko, moli slovensko in poje slovenske pesmi, ... le zakrinkati mu hočejo obraz, iztrgati mu iz srca tisočletno govorico majke Slave, ubiti mu hočejo nemščino v glavo, da bi postavili vsaj steber k prusaškemu mostu od Belta do Adrije. Ali boste pripustili to, Ločani ? Drugače bodo čez par sto let hodili po naSi, s slovensko krvjo in znojem napojeno, s slovenskimi žulji predelani zemlji tujci, vaše grobove, kjer bodo počivala vaSa trupla, bodo teptali z nogami ter oholo govorili: »Da liegen die letzten Windischen begraben!« Prusaki so napeli vse svoje sile: Süd-marka pokupuje slovensko zemljo, slovenske kmetije, Schulverein stavi nemške Sole, glejte, Konjice, Vitanje, Vojnik, Slatino, a oba podpirata »Štajerca«, dajeta mu denar, da more izhajati, da ga lahko vam zastonj pošiljajo. Vzdramite se, dokler je še dan! Otresite se nemčurjev, Slovenec bodi sam svoj gospodar na slovenski zemlji. Čas osvete je napočil! Občinske volitve so tu! Vsak Slovenec, ki ima ped zemlje, na boj zoper posilinemce in izdajalce svojega naroda! Vrzite jih iz občinskega odbora, a volite v njega kmete, Slovence ! — Ali nimate, slovenski kmetje, med seboj dosti sposobnih mož? Pogovorite se med seboj in potem volite vsi te može. Ne bojte se groženj! Ako tudi nekateri dolgujete »foršuskasi« denar, zato vam ni treba izdati svojega naroda in ne volite od nemškutarjev postavljene kandidate. Vi dolgujete »forSuskasi« samo denar, ne pa tudi svoje prepričanje. Vzdramite se vendar enkrat! Dosti dolgo so vas komandirali ti gospodje. Zdaj se vam bodo prišli sladkat, ker se bližajo volitve, po volitvi pe vas bodo imeli za »neumne paure< ! Saj ste vendar na svoji zemlji sami svoji gospodje. Zakaj bi se drugim klanjali, ko pa ste Vi gospodarji, zakaj bi morali prositi pri »foršuskasi« te gospode za posojilo, ko pa je kmetski denar v nji naložen, to je vas denar; oni ga ja samo oskrbujejo. Ker je torej v nji vaš denar, naj bo tudi zavod v vaših rokah, ne pa v rokah posili-nemške gospode, ki dela na pogin slovenskega kmeta. Dobiček, ki je pri tem denarnem zavodu, imate lahko vi, ne pa da se izmeče v podporo ponemčevanja. Torej najprej slovenski odbor, in potem slovenska posojilnica! Razne stvari. Iz domačlli krajer. Političen shod pri Sv. Antona v Slov. gor. priredi »katol. politično društvo za sodnijski okraj Sv. Lenart v Slov. gor« y nedeljo, dne 8. maja. Poročala bodeta na shodu o svojem delovanju poslanca dr. P1 o j in R o S k a r. Opozarjamo že sedaj Antonijev-čane in sosede, da pridejo na ta shod v velikem Številu. Pri Sv. Antonu že precej let ni bilo nobenega političnega shoda, zato je pač želeti, da se napovedani izvrši ob najobilnejSi udeležbi. Shod za kozjanski okraj. V nedeljo popoldne po večernicah dne 24. t. mes. se vrSi v Lesični pri Janezu Gubenšeku shod političnega društva za kozjanski okraj. Zanimanje zanj je veliko in obeta postati vdeležba velikanska. Vspored shodu bo naslednji: 1. Pozdrav predsednika. 2. Volitev novega odbora. 3. Govor o vinarstvu in kmetijstvu, g. Martin Gerjak, ekonom v Rajhenburgu. 4. O nevarnostih, ki pretijo kmetu, g. Jan. Toman, župnik v Podsredi. 5. O najnujnejših potrebah kozjanskega okraja, gospod dr. Fr. J a n k o v i č. 7. Sklepi in nasveti. Shod je javen in se ga sme vsakdo vdeležiti. Pridite torej! V nedeljo na svidenje! — Odbor. Mariborske novice. Pred nekoliko meseci je dal tukajšnji stavbinski mojster DervuSek svojemu delavcu Gabrijelu Maček iz Kamnice v prepiru zaušnico. Maček je Sel takoj svojega gospodarja tožit in je trdil, da mu je pri udarcu počila ušesna mrena in da ne sliši več na to uho. Pri zdravniški preiskavi se je dognalo, da ima res mrežico raztrgano. Zato je bil Dervušek obsojen na tri tedne ječe. Proti ti kazni se je pritožil ter bi Lila prizivna obravnava 18. t. mes. Maček je tudi zahteval 3000 K odškodnine za svojo uho. Naenkrat je pa izvedel DervuSek od nekega delavca, da si je Maček sam s Sibico prodrl ušesno mrežo, da bi dobil odškodnino. Vsled tega so prijeli Ma-čeka, ki je bil v Novem mestu v službi. — V nedeljo, dne 17. t. mes. je umrl hiSni posestnik na koroški cesti g. Feliks Schmidl v 67. letu svoje starosti. — Brezposelni Karol Rojko iz Pobreža je bil zaradi beračenja in javnega nasilstva kaznovan na štiri mesece ječe. — S pošte. Od 1. maja naprej bo vozila poŠta med Gornjo Polskavo in Pragarskim dvakrat na dan. Vsled tega se bo posta v vasi Gornja Polskava dostavljala v delavnik dvakrat, ob pol 11. dopoldne in pol 6. popol., ob nedeljah in praznikih samo enkrat na dan ob pol 11. dop. Od 16. t. m. bo nastavljen^ Ljutomeru postni sel, ki bo obhodil vsak teden trikrat kraje: Babinci, NorSinci, Cezan-jevci, Pernožavci, Vogričovci, Vitanovci, Staracesta, Mekotnjak, Kamenščak, Pristova, Stročjaves, Presika, Nunski vrh, Slamjak Gresovčak, Železne dveri, Radomerje in Radomerščak. V NorSincih, Murskem vrhu in Radomerji se je nastavil postni nabiralnik. Oddaja lova v občinah Spičnik, Plač, Sv. Jurij ob Pesnici, Morje, Dragučova, Gra-diška, Rače, Bistrica ob kor. žel., Sv. Križ nad Mariborom, Sv. Marjeta na Dravskem polju in DogoSe se bo vršila dne 28. aprila 1904 pri ces. kr. okrajnem glavarstvu soba St. 10. Začetek ob 9. uri dopoldne. Oddaja lova v občini Lehno bo dne 3. maja 1904 ob 11. uri dopoldne pri uradnem dnevu v Sv. Lovrencu. Lov se bo oddal za dobo šest let od 1. julija 1904 do 30. junija 1910. „Časopis za zgodovino in narodo-p*°s»u je ravnokar izSel. Prvi zvezek obsega 7 in velja za dva seSitka. Razposlal se bo Se ta teden udom »Zgodovinskega društva« in tudi drugim rodoljubom in prijateljem domače zgodovine. Reum udje (ki plačujejo na leto 5 K ali enkrat za vselej 100 K) bodo dobivali list zastonj, za neude pa velja 6 K na leto. Seveda Se tudi sedaj vsakdo lahko pristopi kot redni ud k društvu in bo potem kot tak dobival list, po sklepu društvenega leta se bo pa list dobival le za 6 K. Komur se dopoSlie na ogled I. zvezek, pa ga ne misli naročiti in ne pristopiti k društvu, naj ga vrne. V našem znanstvu in slovstvu je s tem storjen zopet nov, važen korak; zanimanje za domačo zgodovino in narodopisje je Se pri nas veliko preslabo, naj nam v tem »Zgodovinsko društvo« prinese več luči; slovensko občinstvo pa naj ne prezre njega važnosti, zakaj ednajsta ura je že, kakor pravi odbor v oglasu na platnicah. Zunanja oblika je prav prikupljiva in slika na naslovni strani prav lična. Ltjubeznjiv napad. Vsake kvatre enkrat se nas spomni tudi naša celjska tovari-Sica »Domovina« t nekaj vrsticami, nemara z namenom, da se ob takih prilikah pokaže, kako trdno še drži naša spodnjeStajerska »bratska sloga«. Zadnjikrat modruje o našem listu izvenredno bistroumno ter pravi: »Slovenski Gospodar« — »Štajerčeva« priloga. Iz Ptuja se nam piše: »Kakor smo izvedeli, namerava »Štajerc« izdajati »Slovenskega Gospodarja« kot prilogo svojemu listu. In to iz same hvaležnosti radi uvodnega članka »NaS propad« v »Slov. Gospodarju z dne 7. aprila. Nesramnejše, kakor v tem članku »Slovenski Gospodar« bi proti slovenskemu razumništvu tudi »Štajerc« ne mogel pisati. Celo »Pettauer Zeitung« in pa »Grazer Tagblatt« spevata »Gospodarju« hvalo za ta članek. Častitamo!« — Na tak neslan in neumen napad nam pač ni treba odgovarjati, ker se sam dovolj obsoja. Sv. Peter bliža Maribora. V pondeljek popoldne ob pol 1. uri je docela pogorelo viničarsko poslopje Šolskih sester. Pravijo, da so otroci zažgali. — Umrl je mežnar Janez Korošec. Pokopali smo ga v pondeljek. St, IJj nad Mariborom. Neko pijano človeče se zaganja z vso besnostjo v naše bralno društvo in njega »klerikalni« cdbor. V svoji »liberalni« jezi se zaletava s svojimi dolgimi perutmi v naše mladeniče, a s svojimi obrabljenimi kremplji pa hoče kar raz-nesti bralno društvo. Oh, sirota uboga! Na tvoje čivkanje se mi bore malo zmenimo in s tvojimi razpravami o »srednjeveški temi« v »Slov. Narodu« si Se lahko dobiš in priboriš naslov: »rector magniiicus« na »Maltaträger und Maurer Uuniversität St. Egydi.« — Lov na slovenske otroke za šentiljsko Sullerajnsko šolo se je baje letos kaj slabo in klaverno sponesel. Nič ni pomagalo, ne grožnje, ne laskanje in prazne obljube.. Koliba vrh predora je skoro prazna. V vsaki klopi čepi le po eden otrok, dočim učitelje trpinči dolgčas. Stariši slovenski, dajte svojo deco v slovenske Sole, da se bodo kaj naučili, ne pa v nemSke, kjer se vzgojujejo sami — nemčurčki. Brestenica pri Maribora. Zaprli so 55 let staro, pri posestniku Janezu Hlebu v Jelovecu pri Mariboru uslužbeno deklo Juli-jano Glodež iz Slivnice. Njena 85 let stara gospodinja Terezija Hleb je čutila, da ji nekdo nekaj primešava v kavo. Ker je sumila, da je to strup in ker je bila ljubosumna na svojega znatno mlajšega moža in ono deklo, nesla je te dni, ko ji je zopet dekla natočila kave, kavo v preiskavo k županu v Breste-nico. Župan je kavo poslal sodnijskemu zdravniku, ki je izjavil, da je v kavi arzenik. Orožniki so pri hišni preiskavi našli pri Jul. Glodež velik kos arzenika, nakar je bila Glodež aretirana. V Slovenskih goricah so možje, gospodje, ki bi nas Sli tožit, ako bi jih imenovali nemSkutarje, in vendar oni obiskujejo »Štajerčevo« gostilno pri Sv. Barbari in nemškutarske pri Sv. Lenartu. Pri Sv. Lenartu imamo izvrstno Poličevo gostilno. Kako že pravi kmet tistemu, ki ga je pol črnega, pol belega? Iz Slovenskih goric. Na belo nedeljo popoldne okoli Šeste ure je bila po župnijah Sv. Lenart, Sv. Trojica in Sv. Jurij v Slov. goricah nevihta z bliskom, gromom in precejšnjo točo, debelo kakor orehi. Drevesa, ki so bila v cvetu, so nekoliko poškodovana. Pri Sv. Antona v Slov. gor. bo ži-vinjski sejem dne 28. aprila 1904. Slovenščine se sramujejo. Župan v Črmlenšaku uraduje samo nemški. Tudi razpis zvišanja občinskih doklad je bil pribit samo v nemškem jeziku. Županov pisar in pravi župan je Florijan Peirič z Gočevskega vrha. Bezgovica v Cešnicah. Okrajni zastop ne zastopa svojih ljudi. Naša občina potrebuje iz različnih vzrokov celih 176 odstotkov občinskih doklad. Po postavi se je obrnila lani 19. novem, za podpore na okr. zastop zato, da dobi nekaj podpore potem še od dežele. Okrajni zastop jje pustil občino na odgovor čakati pet mesecev, do 12. aprila. Takega odgovora bi ne bil nobeden pričakoval. Prošnja se odbije, ker ni pravega vzroka za podporo. Torej 176% že ni gospodom dosti revščine v občini, ki je od toče pobita in od mraza osmojena ter nima razun par kron za lov nobenih dohodkov! Sit volk se pač lahko smeji iz gošče. Ta odgovor je v zvezi s potom skozi knezovo graščino. Kmetje, poglejte svoje nemške prijatelje! Bogati gospodi vse, ubogemu kmetu nič! — Pretečem teden je močna vročina z največjo naglico poganjala oke na trsji, privabila veselo kukavico in razvila drevje v zelenje. Okopati vinogradov ni mogoče. Na sv. Jurija že čaka zelena suknja. Hadiča z Belcebabom izganjajo. »Štajerc« obžalovalno piše, da je nek Šolar zasadil sošolcu nož pod rebra in toži nad popačenjem mladine. A še v istem listu grdo napada ondotnega g. nadučitelja in kaplana. Mesto da bi opominjal, naj bi poslušali in lepo ubogali svoje učenike, ki jih učijo in navajajo k lepemu, dostojnemu obnašanju, pa sramoti gg." učitelje in kateheta ter hujska zoper nje. »Štajerc«! ali se pravi to delati za poboljšanje mladine? Barbarstvo. Z besedo »možicelj« pita »Štajerc« uglednega gospoda nadučitelja, ki je osivel v svoji težavni službi. Fej, ostudno pobalinstvo! — Ali tako skrbi ptujsko okrajno glavarstvo, ki pripuSča take stvari, za ugled podanega mu učiteljstva? In ta gospod nad-učitelj ima še prav posebne zasluge za okrajno glavarstvo. Iz Spodnjega Erapja. Čujte, čujte, kaj žganje dela! Kamor se naseli ptujski strup bodisi v podobi smrdljivega šnopsa, bodisi v podobi gnjusnegaf»Štajerca«, gotovo pride tje prej ali slej nesreča. V naši vasi se je naselil pred kratkim kramar, ki je začel v veliki meri točiti smrdljivo ptujsko brozgo. Ker šnopsarski bratci niso smeli pri kramarju svoje slaščice piti, so si jo nosili k sosednim hišam, kjer se je često razvilo grdo pijančevanje. Tako so se tudi dne 14. t. m. zbrali štirje domači žganičarji pri sosedu ter so prav slastno srkali peklensko pijačo. Proti večeru pa se zgrudi eden izmed pivcev, posestnik Marko Ozmec na tla. Njegovi pivski bratci ga zavlečejo v svinjak, namesto domov, dasi je dom le nekaj korakov oddaljen. V svinjaku je potem nesrečni mož, zapuščen od vseh umrl, da nikdo ni vedel vedel kdaj. Njegovi tovariši so Se le drugo jutro ženi in otrokom naznanili straSno novico. Želeti bi bilo, da gosposka malo natančneje preišče ta dogodek ter da omeji škodljivi žganjetoč. Zavedni slovenski kmetje pa se naj varujejo obeh ptujskih strupov, kajti kjer se ta dva uživata, tam je proč vera in narodnost, pamet in treznost! Slovensko ljudstvo! Zopet je vlada prestavila slovenskega uradnika iz Spodnjega Štajerskega na Gornje Štajersko. G. Rajko Tobias, davčni uradnik v Šmarju pri Jelšah je prestavljen v Obdach na Gor. Štajerskem. Da pa bi mu ne bila ločitev iz domačih krajev pretežka, imenovali so ga kontrolorjem. Tako postopa vlada 1 Slovenske uradnike prestavlja v nemške kraje, nemške pa med slovensko ljudstvo, vkljub vsemu ugovarjanju po listih in po shodih. Slovensko ljudstvo, kako dolgo še bo trpela tvoja potrpežljivost? Ogenj je vpepelil v torek zjutraj 19. apr. 3 hiše z vsemi gospodarskimi poslopji na Gor. Hajdini pri cerkvi. Dasiravno je bilo skoraj v trenutku vse v ognju, ker so bila vsa poslopja s slamo krita, so vendar hitro na pomoč prihiteli ljudje in rešili vsaj živino. Pri vseh treh hišah so bile doma samo gospodinje. V nevarnosti bi bila na eni strani cerkev, na drugi pa cela vas, da ni vlekel k sreči veter proti polju. Od Sv. Ruperta v Slov. gor. Na belo nedeijo je pri nas razhajal hud vihar. Grmelo in bliskalo je, in toča se je vsipala kakor orehi debela ter nam pokrila celo dolino. Napravila nam je na sadnem drevju precej škode. Lani je v Spod. Voličini toča vse uničila in Ltos se spet tako začenja, kam se hočemo tedaj mi ubogi kmetje podati? Drugod streljajo, pri nas je pa vse tiho. Občina Spod. Voličina je tako velika in ima tako malo postaj za streljanje in še tamkaj streljajo po toči, ko je že ves pridelek uničila. Torej občinski možje priskrbite si prvič več priprav za streljanje in drugič nastavite si tudi zanesljive može za streljanje, ki ne bodo po toči streljali, kakor na primer lani. Na Humu pri Ormoža je umrl 18. t. m. po kratki in mučni bolezni g. Jakob Ziaarič, posestnik in dolgoletni tuk. cerkveni ključar v 68. letu svoje starosti. Bil je izvrsten, razumen gospodar ter več let župan in spreten lovec. Za njim žaluje mnogobrojna rodbina, prijatelji in znanci. Naj mu bode žemljica lahka! Pri Sv. Tomaža bliža Ormoža je 10. t. mes. smrtna kosa pokosila 18 letnega fanta Matija Veldin, ki je bil vzor pravega krščanskega mladeniča. Pogreb je bil 12. t. m. Naj v miru počiva! V Ormožu je umrla vdova inženirjeva, gospa Gabrijela Klemenčič, roj. pl. Novak. Iz Središča. Pomlad je tudi pri nas. Vse sadno drevje jp v najlepšem cvetu in nam obeta obilo sadja v jeseni pa lep iz-kupek zanj. Bog nam naj ta up ohrani. — V našem narodnem trgu se hoče ustanoviti pevsko in tamburaško društvo, kateremu želimo trajen obstanek. — Nekaj še vam moram poročati. Pri nas se je namreč vgnezdila neka človeška kužna bolezen. Precejšnje število naših župljanov se med seboj toži in svadi, da je kar groza, in to zaradi vsake malenkosti. Tega ne premislijo, da le sebi škodujejo, drugim ljudem pa nepotrebna pota in stroške napravijo. Skoraj bi bila samo za našo župnijo potrebna sodnija. Žalostno! Kristus je rekel: »Oipustite in vam bode odpuščeno.« Ravnajmo se po tem. Da se pa ta bolezen s koreninami iztrebi, za to naj skrbijo merodajni krogi in sicer s tem, da nam dajo dober vzgled. V Gornjih Žerjavcih je zaklal kočar-ski sin Haas od Sv. Jurija v Slov. gor. kočarja Rokavec. Morilec se je sam javil sodišču. Iz Št. Jurija ob jnž. žel. Kaj bode z našo deško šolo? Pred 7 tedni so nam jo zaprli, češ, da je nevarnost, da se podre. Sedaj, ko je nekoliko popravljena in podprta, smo mislili, da se takoj začne zopet pouk, a sedaj slišimo, da so prestavljeni vsi 4 gg. učitelji. — Radovedni smo, koliko časa pusti višja šolska oblast dečke brez vsega poduka. Samomor. V bolnišnici v Gradcu se je obesil dne 13. t. mes. 53 letni Jožef Vrečer, doma od Sv. Jurija ob juž. žel. Nesreča. V Gradenšaku občine Crmlen-šak se je na veliko soboto pri streljanju ponesrečil želarski sin Franc Zoreč. Topič se ni hotel sprožiti, zato ga je začel vrtati. Pri tem se vname smodnik v topiču in strel zadene mladeniča v obraz. Eno oko je zgubljeno, drugo močno poškodovano. Odpeljali so ga v bolnišnico. Skrivališče v kiti. Dekla M. Košnik iz okolice ljutomerske je v Gradcu ukradla svoji gospodinji več stvari. Ukradeni prstan so dobili skrit v kiti tatice. Obsojena je bila na tri mesece težke ječe. Pri Bregu, občina Loka, našli so v Savi mrtvega plovca Franca Flereta. Na truplu so rane. Sumijo, da je Flereta umoril neki njegov tovariš ter mu oropal zasluženi denar. V Vuzenici je zgorela dne 16. t. mes. popoldne hiša in gospodar, poslopje Simona* Skralovnik. Goreti je baje začelo pod streho. Nepreviden tat Preobilo pijače ne de dobro in še celo tatu ne. Kočar Ant. Majcen iz Moravč je že dalje časa kradel po ptujskem, ljutomerskem in ormoškem okraju. Nedavno v noči je vlomil v klet posestnika Hojnika v Senčaku in se tamkaj pravil nad vino. Vinski bratec Majcen pa se je tega božjega daru tako napil, da je nezavesten obležal v kleti, kjer so ga drugo jutro našli domačini in žandarjem izročili. Zetale. Ce nam Bog doživeti da, bomo 1. maja pri naši podružni cerkvi sv. Mohorja lepo slovesnost obhajali. Potegnili se bodo novi zvonovi v stolp. Predlani je bilo vdarilo v stolp, zvonovi so se raztopili, notranjščino stolpa pa je ogenj vničil. Toda skrb in požrtvovalnost dobrih ljudij je po milih darovih že letos vse popravila in nove zvonove omislila. Zato pa hode tudi 1. maja ob 10. uri pri Sv. Mohorju sv. maša za vse dobrotnike ondotne župnije. — Kar je imel tukaj pretečeni mesec g. inšpektor J. Matjašič poučni shod ter ljudstvu, ki se je v obilnem številu sešlo, prav poljudno pojasnjeval o amerikanski trti in nje nasadu, se je ljudstvo vidno poprijelo rigolanja ter začelo z ameri-kansko trto. Bil pa je že tudi skrajni čas, ker do malega je trtna uš skoro vse žetalske vinograde uničila. Navzoči so g. inšpektorja prosili, naj bi se dežela bolj ozirala na revne kmete, pa ne na bogate mestjane. Tudi so željo izrazili, naj bi naSi gg. poslanci delali na to, da se klavzula odpravi, kajti če tudi se sedaj z novimi nasadi trudijo, a pozneje, ko bi že rodilo, pa ne morejo svojega pridelka v denar spraviti, jim vse veselje do vinogradov mine. Le urno na delo in Bog bo vse dal! — V dveh dneh po zelo mrzlem vremenu je že skoro vse v zelenju in cvetju. Pričakujemo obilo sadja. Bog nas obvaruj le še mraza! Celjski porotniki za drugo letošnje porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču so sledeči: Gande Filip, gostilničar v Šoštanju, Werdnig Jos., Meža, Presker Matej, trgovec v Rajhenburgu, Matheis Fr., trgovec v Brežicah, dr. G. Ipavic, zdravnik, Št. Jurij ob juž. želez. Vinko Vabič, trgovec v Žalcu, Alojzij Kukowetz, trg. pomočnik v Celju, Ivan Schoster, krojač v Celju, Franc Pirch, mesar v Vitanju, Ludv. Miglitsch, inženir v Slatini, Ivan Schondorfer, posestnik, Staritrg, Julij Rakusch, župan v Celju, Iv. Strašnik, mesar v Tepini, Franc Bogovič, pek v Brežicah, Jernej Gorjanc, Trnovlje, Mihael Kollaritsch, posest, v Gor. Pristovi, Franc Špes, posest., Miklavški hrib, Martin Kovatsch, slikar v Konjicah, Hugo Detitschegg, trgovec v Konjicah, Ivan Stoinschegg, posestnik v Slatini, Franc Strmšek, gostilničar v Oplotnici, Josip Tabor, posestnik, Briše, Ivan Friedl, velepos. v Slovenjgradcu, Jurij Staut, veleposestnik, Prežin, Kari Gradt, mesar v Laškem, Kari Koželj, posest, v Štoreh, Kari Jaklin, trgovec v Vitanju, Josip Košar, pos. v Rajhenburgu, Kari Bastiantschitz, trgovec v Slovenjgradcu, Vinko Grebene, pos. v Brežicah, Iv. Merčuc, orož. stražmojster v pokoju, Konjice, Ludvik Koasar, mesar v Celju, Al. Walland, trgovec v Oplotnici, Daniel Zeischka, urednik v Celju, Franc Piki, posestnik v Žalcu, Ivan Rebek, ključavničar v Celju. Namestniki: Jos. Tabor, posestnik, dr. Alojzij Brenčič, odvetnik v Celju, Kari Jošt, trgovec v Vojniku, Anton Kapla, sedlar v Celju, Ignacij Dremel, posest., okolica Vojnik, Mihael Bikovšek, posestnik v Gradišu, Janez Regersperger, barvar, Jurij Strauss I., posestnik, Fran Lončar, tajnik posojilnice, Celje. Dobrna pri Celju. Prva nesreča je zadela »Dekliško t vezo« na Dobrni. Neizprosna smrt je posegla z nemilo roko v njene vrste. In žrtev, ki jo je zahtevala, bila je deklica Tončka Volčič, Več časa je že bolehala, veliko je trpela v zadnjih tednih, na velikonočni pondeljek jo je poklical Vsegamogočni iz te solzne doline. Umrla je popolnoma udana v božjo voljo, previdena večkrat s sv. zakramenti. Veličasten je bil pogreb. »Dekliška zveza« se je zbrala polnoštevilno, da spremlja svojo tovarišico na zadnji poti. Cela vrsta belo oblečenih deklet je prišla tudi ii Fran-kolovega — pokojna Tončka je bila rojena na Frankolovem — in prednica Marijine družbe ji je govorila ganljivo slovo. »Dekliška zveza« dobrnska je položila prvikrat krasen svoj društven venec na krsto. Venec ima lep trak z napisom: »Dekliška zveza na Dobrni svoji tovarišici zadnji pozdrav.« Pevski zbor ji je zapel milo žalostinko: Nad zvezdami. Gotovo bo vsakemu, kateri je poznal blago, mirno in pridno deklico, ostala v najboljšem spominu. V Laškem trgu je 17. t. mes. umrla gospa Ana K r e n e r, mati č. gosp^Rudolfa Krener. kaplana v Gornjem gradu. Sv. Miklavž nad Laškim. Dae 17. apr. je imel v tukajšnji šolski sobi g. Fr. Goričan, katerega je poslal deželni odbor na prošnjo tukajšnjega izobraževalnega društva, poučen govor. Gospod potovalni učitelj nam je povedal marsikaj novega, in ljudstvo ga je prav pazljivo poslušalo, kar nam je porok, da so njegove besede padle na rodovitno zemljo. Obenem pa nam je to tudi dokaz, da ljudstvo Čuti potrebo pouka v gospodarskih in kmetijskih rečeh. Bog daj, da bi le čimdalje bolj spoznavalo, da nam je pouk potreben in se zato čimdalje rajše udeleževalo vseh poučnih zborovanj in čimdalje rajši tudi doma prebiralo poučne časnike in knjige. To bo velik korak do zboljšanja hirajočega kmečkega stanu. Blizu Hrastnika se je ponesrečil 9. t. mes. berač Janez Zapan iz Rodič. Revež je malo gluh ter ni slišal rudarskega vozička, ki ga je močno poškodoval. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico v Trbovljah. Prosta služba. Pri okrajni sodniji v Brežicah je razpisana služba uradniškega pisarja. Prošnje so vložiti do 1. maja. Iz Vidma ob Savi se poroča: Dne 14. t. m. je nastal velik ogenj v Potočah, v gozdu posest. Pribošič iz Starevasi. Ker je bila huda sapa, je tedaj še bolj netilo ogenj, da je zgorelo nad šest oralov gozda. Škoda je velika. Ogenj so pogasili k sreči s tem, da so prekopali gozd. Bila bi se zgodila lahko še večja nesreča, ko bi ne bili pogasili, ker je vrhu hriba vas Libna in segajo hiše čisto do gozda. Zažgala sta baje dva dečka — šolarja. — Pričeli so tudi med Vidmom in Krškim delo za uravnavo Save. — V nedeljo dne 17. aprila je zgorel v Vrbinski vasi poleg starega grada Umekov stan. Tudi ta ogenj je zaDalil otrok z žveplenkami. Č. g. Fr. Ks. Meško se mudi sedaj iz zdravstvenih ozirov na Črnogorskem, od koder se povrne na svojo župnijo začetkom majnika. Umrl je v Ljubljani g. Jakob Kavčič, zemljiščni knjigovodja v pok., oče stotnika g. Fridolina Kavčič, v 94. letu svoje dobe. Kupnjte srečke videmske loterije! Dobivajo se po 1 K. Dobitkov je 2500. Najnovejše o vojni. Petrograd, 19. aprila. Prometni minister knez Hilkov je predvčerajšnjim zvečer odpotoval proti Bajkalskemu jezeru, da vodi prevoz vojaških čet s parniki čez jezero. London, 19. aprila. Neki znamenjadajalec, ki je stal na mostu » Pe tropa vlovska«, ko se se je ladja potopila, pripoveduje sledeče: Listal sem po knjigi za znamenja. Zadnji admiralov signal je zapovedal torpedovkam, naj se umaknejo v pristanišče. »Petrepa-vlovsk« se je pomikal zelo počasi. Kar naenkrat se je ladja močno stresla. Nato sem slišal tri močne poke drugega za drugim. Skočil sem k vratom do krmila, toda nisem mogel do njih. Hitel sem torej k oknu ter skočil skozi okno. Ladja se je nagibala na stran, in bati se je bilo, da se vsak čas potopi. Na mostu sem zapazil s krvjo oblitega častnika. Bil je naš admiral Makarov. Ležal je na obrazu. Skočil sem k njemu, prijel ga za rame ter ga skušal vzdigniti. Ladja se je že pričela potapljati. Nastalo je grozovito vpitje in šum. Skočil sem v morje ter se prijel za neko plavajočo stvar. Tudi jaz sem se pričel potapljati. Od tega trenotka dalje se ne spominjam ničesar več. Na naši ladji je bil neki star mož z lepo belo brado, ki je bil zelo dober z moštvom. V roki je držal knjigo, v katero je zapisaval, morebiti je tudi risal — bil je Vereščagin. Cerkvene strarL Razpisana je župnija Vurberk do 10. maja t. 1. Sv. Jožef pri Maribora. V nedeljo, dne 1. majnika bo v misijonski cerkvi sv. Jožefa nad Mariborom imenitna slovesnost. Premil. knez in škcf bodo namreč v spomin 50 letnice brezmadežnega Spočetja posvetili novi kameniti Marijin oltar brezmadežne Device od »čudodelne svetinje«. Ob 8. uri bo posvečenje oltarja, potem pridiga in prva sv. maša na novem oltarju. Povabijo se vsi dobrotniki in častilci nebeške Matere, brezmadežne Device Marije, da se bo prvi dan prelepega Marijinega meseca prav slovesno obhajal. V laški dekaniji bo birmovanje: na Laškem 5. in 6. junija, v Loki 7. junija, v Trbovljah 8. junija, na Dolu 9. junija. Sv. Trojica v Slov. gor. Vse častilce milostne podobe pri Sv. Trojici opozarjamo, da ne izdaja družba sv. Mohorja zgodovine tega romarskega svetišča (SI. Gosp. št. 15.), ampak »Cvetje z vrtov sv. Frančiška« jo izdaja v letošnjem letniku. V njem se bodo tudi pojasnde znamenitosti te lepe hiše božje. Spis je priljuden, prav za trojiške romarje namenjen. Vsi torej, ki želijo kaj več zvedeti o milostnem kraju, naj si naročijo »Cvetje«. V cerkvi sv. Treh Kraljev, podružnici pri Sv Benediktu v Slov. gor., bodo v nedeljo, dne 24. aprila mil. knez in ško! posvetili glavni oltar, v ponedeljek dne 25. apr. pa se bodo udeležili sklepa tridnevnice pri Sv. Trojici v Slov. gor., prirejene v spomin petdesetletnice, odkar delujejo tamkaj čč. oo. frančiškani in bodo ob enem blagoslovili novi križe v pot na južni strani trojiškega hribčka. Drnšivena porodila. Poljudno predavanje v Maribora se bo vršilo v soboto, dne 28. apr. v mali dvorani »Narod. doma«. Predaval bo veleč, g. dr. A. Medved »o rusko - japonski vojni.« Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost. »Legijonarji v Maribora. Minolo nedeljo se je predstavljala Govekarjeva ljudska igra »Legijonarji«. Ljudstva je bila polna dvorana. Igralo se je izvrstno. Nekateri prizori so bili tako ginljivi, da so gledalcem privabili solze v oči. — V nedeljo, dne 1. maja se bo predstavljala nadaljevalna igi-a »Legijonarjev« — »Rokovnjači«. Studenci pri Maribora. V društvenih prostorih katol. slov. izobraž. društva je dne 17. t. m. predaval o rusko-japonski vojni gosp. iur. Pogačnik prav zanimivo; g. Janko Cirič, stolni koralist v Mariboru je društvu daroval 19 knjig poučne vsebine. Imenovanima gospodoma se za nju trud in dar društvo srčno zahvaljuje. Pozor slavna društva! Katol. slov. izobražev. društvo v Studencih si je omislilo društveno zastavo, koja se bo slovesno blagoslovila dne 29 maja t. 1. Natančneji vspored se objavi pravočasno. Torej dne 29. majnika v Studence pri Mariboru! Pri Sv» Križu na Murskem polju se je na Velikonočni ponedeljek ustanovilo novo bojno ali veteransko društvo, ki ima namon vzgojevati domovinsko čustvo in gojiti vojaški duh. V odboru so: načelnik Ivan Magdič, posest, v Borecih, namestnik Ivan Pršak, kmet. sin v Iljašovcih, tajnik Jakob Štahec, km. sin v Stari vesi, blagajnik Jakob Tarkaš, posest, v Kokoričih, odborniki: Ant. Senjur, pos. v Logarovcih, Matija Mišja, pos. v Borecih, Matija Toplak, pos. v Borecih, Matija Novak, posestnik v Borecih. Mihael Skuhala, pos. v Iljašovcih, Arej Vrbnjak, pos. v Križevcih, Ivan Pršak, poset. v Iljašovcih, Matija Štuhec, posestnik v Borecih. Kot ud lahko pristopi vsak bivgi vojak, ki je naredil najmanj 8 tednov vojaške službe. — Naše bralno društvo je priredilo zopet na Velikonočni pondeljek veselico v prostorni dvorani g. Hauptmana. Ljudstva je bilo natlačenega v dvorani, da še nikdar tako. Slišalo se je z veliko dovršenostjo petje moškega in mešanega zbora pod vodstvom gosp. nadučitelja Herzoga. Deklamacijo o »Vstajenju« je pred-našala kmetska deklica Ivanka Razlag, ki je z milodonečim glasom naredila na poslušalce velik utis. Nad slavnostnim govorom mladeniča Franca Zamuda smo kar strmeli, kako je mogoče neštudiranemu fantu tako nastopiti. Kaj pa še igra »Tihotapci« iz znane povesti, katero so priredili č g kaplan Mat. Zemljič? Res bolj po domače in bolj naravno, kakor so se tukaj kovač Jiurij, tihotapci in finan-carji predstavljali, ni mogoče igrati. Vsak gledalec, bodisi kmet ali gospod se je izrazil s popolno zadovoljnostjo. Res vsa čast č. g. kapelanu, voditelju cele veselice, kakor tudi gospodu pevovodji, govorniku, diletantom in pevcem. Pa ne samo domači, tudi tujci so nas s svojim mnogobrojnim obiskom počastili: gospoda iz Ljutomera, mladeniči in dekleta od Sv. Jurija, iz Veržeja in Male Nedelje. Po predstavi so zopet nastopili razni domači in tuji mladeniči kot govorniki in pelo se je enkrat od domačih, jurjevških ali veržejskih pevcev. Vmes pa so se vrstili govori. Nakrat se zgodi nekaj novega, kar se še dosedaj pri nas ni slišalo. Nastopila je deklica Terezija Nemec od Sv. Jurija kot govornica in za njo še druga. Govorili sta o dekliški zvezi in vspodbujali naša dekleta, naj si tudi one ustanovijo tako, zanje velevažno dekliško zvezo. Vse se je čudilo tej veselici, ki se je tako pošteno in s tako spretnostjo vršila. »Še večkrat kaj takega«, čulo se je pri slovesu. Slov. katoliško delavsko podporno društvo pri Sv. Kunigundi na Pohorju ima namen podpirati ude z den&rjern ob čaša bolezni; duševno pa ■/, dobrim berilom, predavanjem in petjem. V bralno sobo dohajajo naslednji listi: »Slov. Gospodar«, »Naš Dom«, »Siidsteirische Presse«, »Slovenec«, »Domoljub«, »Narodni Gospodar«, »Gospodarski Glasnik«, »Dom in Svet«, »Glasnik najsvet. Src«, »Bogoljub«, »Danica«, »Detoljub«, »Vrtec«, »Angelček«, »Cvetje«, »Slov. Učitelj«, »Cerkveni Glasbenik«. Nekaterih listov prihaja po več izvodov. »Nar. Gospodar« 2, »Bogoljub« 4, »Glasnik najsv. Src« 10, »Na2 Donu 20 izvodov. Imamo tudi Mohorske knjige in že nekaj cL-ugih poučnih knjig. Ptujskega lažnjivega kmetskega »prijatelja« ne maramo. Potika se po naših zelenih planinah bolj na skrivnem, ker se boji svetlobe. Vsiljujejo ga posilinemški trgovci iz Zreč in Oplotuice. Njegova pisava je hinavska, umazana in zlobna. Mi pa se oklepamo našega društva, ki nam ponuja dovolj lepega, koristnega, zdravega berila. Pristopili so že nekateri delavci in mladeniči »Marijine družbe«. Dekleta še čakajo. Udnina je 20 v na mesec. Kot ustanovnik je pristopil naš rojak, vele-zaslužni gosp profesor Janez K o p r i v n i k. Poslal je društvu 25 K, I. polovico, ki se vloži po pravilih § 5. v domačo hranilnico na ime: »Društvena Matica«. Blagemu dobrotniku izreka odbor iskreno zahvalo. Iz Bočne. Tukajšnje kmet. bralno društvo priredilo je gledališko predstavo »Lurška pa3tarica« dne 4. t. m. in je isto na željo občinstva ponovilo dae 10. t. m. Predstava se je obojekrat prav dobro obnesla, vde-ležba bila je obakrat tolika, da se je morala predstava po dvakrat igrati. Igrala so sama domača kmečka dekleta in priznati moramo, da nismo verovali, da bi priprosta dekleta, katerih še nobena ni prej kdaj igrala, reševale svoje uloge tako dobro, ¿a prvi dober utis na navzoče napravila je s proiogom učenka (A. Kožuh). Pastarica Bercardika (K. Rop) igrala je dovršeno dobro, tudi njena obleka kakor tudi njene matere bila je prav prikladna za ti dve ulogi. Deklice (šolarce) igrajoče ob duplini so tudi dobro "ešile svoje naloge. Prav dobro je predočila slepo grofično (M. Hren), ki je slednjič sirotica osamljena pri duplini zapela Materi Milosti tako milo-lepo, da so nehote navzočim zaigrale solze v očeh. Njena sestrica Zofija (Pavlin) je s svojim rahločutečim glasom zadostila, vendar pa bi boljše bilo, ko bi nekaj stavkov bolj korsjžno in počasno izrekla. Učiteljca Mina (Ant. Rop) pokazala se je kot ljubeznjiva r>dgojiteljca in rešila svojo ulogo prav dobro. Žena grajskega oskrbnika Barba (Ana Rop) bila je pač prava na svojem mestu, rešila svojo ulogo s svojimi hčerami dovršeno dobro. Grofinja (Ant. Rop st.) je svojo ulogo prej kot trdosrčna in prevzetna mati, slednjič kot spokorna romarica izvedla dobro. Županja (Žmavc) je popolnoma zadostila, tako soseda Jera (Purnai) in hišini (Žmavc in Fale). Prav zavestno nastopila je tudi zastavonoša (Tevž). Vse so igrale brez najmanjših pomanjkljivosti in brez šepetalca. Po igri je deklamovala deklica Vikica Rop deklamacijo z 15 kiticami »Vesela pevka«. Kdo bi se ne čudil, štirileten otrok pa imeti takšen spomin in, da tako neustrašeno stopi pred številno občinstvo. Da je pa kmet. bralno društvo zamoglo nam prirediti ta užitek, gre v prvi vrsti zasluga čislani rodbini Rop osobito gospej Rop, ki se ni ustrašila dela ter toliko diletantov izurila do tako povoljnega uspeha. Hvala njej! Ve dekleta tudi vam čast in pohvala ! Priporočamo se vam, da v tem smislu v naprej delujete ter nas v kratkem z kaj enakim zopet razveselite. V DobjU je priredila »Mladeniška Marijina družba« na Velikonočni ponedeljek popoldne veseloigro v dveh dejanjih: »Dr. Vsezn&l in njegov sluga Štipko«. Vspela je dobro. Pri igri je sodeloval domači tambu-raški in pevski zbor, ki sta že kaj napredovala. Mladeniči tovariši, zavedajmo se, da smo katoliški Slovenci! r i i Zahtevajte t mj prU *Ml«j pristna Katfercinefjeva Kneippovo sladno kavo >mo t »arojih s varstveno «namko šupaika Kueippa ir t imenom Kathreiuer ter ae skrbno bo gibajte *»«h «ntni «rednih posnemkov.. 04.11/6 Loterijske številke Trst 16. aprila: 32, 38, 21, 12, 15 Line 16 aprila: 77, 37, 14, 3, 49 m Društvena naznanila. „Murski Sokol" * Ljutomeru ima v nedeljo, dne 24. aprila 1904 v dvorani gasp. Ivana Kukovec v Ljutomeru svoj izvanreden občni zbor. Ker so na vz- poredu zelo važne točke, je navzočnost vseh članov neobhodno potrebna. Vabimo vse brate, da se udeležijo tega zbora polnoštevilno in točno ob 4. uri pop. Ptuj. Klub slovenskih trgovskih pomočnikov v Ptuju priedi v nedeljo, dne 1. majnika 1904 v Narod, domu veselico s koncertom in plesom, pri kateri sodeluje vojaška godba kr. domobranskega polka št. 7 iz Zagreba. Začetek koncerta je določen na 6. uro, začetek plesa na pol 9. uro. Sodeč po pripravah bo ta veselica gotovo čast delala agilnosli naših slovenskih trgovskih pomočnikov. Zanima* je je splošno in upati je, da ne počaste tejveselice le slovenski sloji iz Ptuja in okolice, ampak da jo posetijo tudi Slovenci iz drugih krajev. Torej na svidenje 1. majnika v Narodnem domu v Ptuju! — Odbor. Sv. Kuirigunda na Pohorju. V nedeljo, dne 24. aprila 1904 zjutraj po službi božji bo predaval v šoli o kmetijstvu potovalni učitelj g. Fr. Goričan. Kmetje, udeležila ge v obilnem številu tega važnega poučnega shoda 1 Zahvala. „Kmetijsko društvo Stara cesta in okolica" izreka tem potom gosp. nadueitelju Vabiču iz Runeča najprisrčnejšo zahvalo za 500 društvu podarjenih drevesnih divjakov. Bog plati I Dal Bog, da bi imel veliko posnemovalcev I Slovenci! Spominjajte se „Zgodovinskega društva!" Vodna iamoieialka. * K M * * zz Izdelujem tudi vsakovrstne v