KRIZANTEMA 
Krizantema bela 
je ovenela. 
Roža, ki dolgo, 
dolgo je brstela. 
215 
Bila je vsa v zlatu, 
takrat ko je cvetela. 
Zdaj leži v blatu 
trudna, ovenela. 
Le tiha senca 
hladno bela, 
kamnitega spomina 
ji družbo dela. 
Veter, 
melodije ji prepeva, 
široko čez grobove 
semena ji raztresa. 
Pomnoži ga in rodi 
klic Morane v peklu 
z vriskom sove 
v temi, opolnoči. 
216