—   364   —
Slovstvo.
„Sedeni sinov"^ se imenuje povest v pesmi, ktero je rajni fajmošter Jožef Zemlja leta 1843 na svetlo dal. Delice to je bilo z veliko pohvalo sprejeto, ker verli domoljub, kteremu je domača beseda gladko tekla, je s posebnim veseljem spisal micno povest, ktero je takole začel:
„Ak zgodbo čudno v sladkim tvojim kremlji
Prepeval, dragi domorodic! bom, Ki lastna bližni je slovenski zemlji, Naj odpušenja milost zadobom; V spomin si Horvat, Ceh kot Kranjie jemlji,
De vsih Slovencev edin le je dom 3 Vse nas je ena kdej rodila mati, Dojila z enim mlekam , Bog ji plati!" Knjižica,  kteri je   še  pridjana iz  angležkega prestavljenem ^elegija"  gosp, Th. Graja in se začne:
„Ze vmika se očem obraz zemlje, In v praznični tihoti zrak ves spi, Razun de habe priisnika brenče , In 'z tžlmorov les žvenk zaspan doni 5" ni bila še prodana, ko je rajnega nemila smert prehitela.    Zapustil je svojemu bratu 500 iztisov.    Da bi se lože prodala, jo ponudi ta za polovico prejšne cene, to je, po 6 kraje, in kdor 10 iztisov vzame , dobi enega naverh. Knjižica je med bratmi 2 groša vredna^ naj si jo kupi vsak, ki je nima in hoče v ličnem jeziku mično  povestico brati!    Dobiva   se   v   tiskarnici   gosp.   Jožefa Blaznika.