r" Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja m vm» leto ... $6.00 S Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 ■ Za inozemstvo celo leto $7.00 71 GLAS NARODA List slovenskih .delavcev v Ameriki« TELEFON: CHelsea S—3871 The largest Slovenian Daily in I the United States. □ ItuwJ every day except Sundays I and legal Holidays, I 75,000 Readers. " iriBEg^gii i i 'i NO. 118. — ŠTEV. 118. Entered m» Second Class »»alter, September 21, 1983, at the Post Office at New York. N. Y„' under Act of Congreso of March 3, 1879 __NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 2®, 1931. — SREDA, 20. MAJA 1931 " TELEFON: CHelsea 8—8878 VOLUME tttit __ LETlfK tttty JUGOSLAVIJA NASPROTUJE CARINSKI UNIJI OSTRA DEBATA MED CURTIUS0M IN MARINK0VIČEM GLEDE AVSTRIJSKO NEMŠKIH NAKLEPOV Angleški zunanji minister je odločno zanikal poročila, da išče Anglija spora s Sovjetsko Unijo. Priporočil je odpravo visokih carin. — Curtius je poudarjal gospodarsko potrebo priklopi jen j a k Avstriji. — Dr. Beneš je skušal dokazati, da bi nameravana carinsko unija pomenjala veliko nevarnost za Cehoslovaško. — Briandu se je posrečilo pomiriti Marinkoviča. 2ENEVA. Švica, 19. maja. — Predlog, naj se predloži vse načrte glede nemško-avstrijske carinske unije svetovnemu razsodišču v Haagu, je bil soglasno sprejet. Vsi so zadovoljni, da je bila okrajno kočljiva zadeva že vsaj zaenkrat rešena s tako lahkoto. Navzlic temu se je pa danes nadaljevala debata o tem. Posebno dosti so imeli povedati zastopniki držav, ki so včlanjene v Malo antanto. Prvi se je oglasil čehoslovaški zunanji minister Edvard Beneš, ki je v temperamentnem govoru opozarjal ne nevarnost, ki bi neprestano pretila Čehoslovaški, ako bi se vdejstvila carinska unija med Nemčijo in Avstrijo. Za njim je govoril jugoslovanski zunanji minister dr. Vojislav Marinkovič. Govoril je dolgo časa ter z ostrimi besedami napadal stališče nemške vlade, kot ga je pojasnil nemški zunanji minister dr. Curtius. Predvsem je obsojal nazore nemške vlade, da Liga narodov ni upravičena baviti se s političnimi posledicami nameravane carinske zveze ter dejal, da si skuša Nemčija pridobiti s tem svojim dejanjem nekak prestiž. Nemški zunanji minister Curtius mu je odgovoril istotako ostro. Dejal je, da so izključno le gospodarski razlogi dovedli Nemčijo do tega načrta. V debato je posegel tudi francoski zunanji minister Briand-, ki je pojasnil Marinkoviču, da poroča zgodovina že v osemnajstem stoletju o nameravanih carinskih zvezah. Temu je sledila zanimiva debata, v kateri so govorniki navajali razna zgodovinska dejstva ter drug drugega pobijali z več ali manj tehtnimi dokazi. Angleški zunanji minister Henderson je slednjič predlagal, naj se tudi te točke predloži posebnemu komiteju v Haagu, nato se je pa začel baviti z vzroki, ki po njegovem mnenju povzročajo splošno depresijo. Najprej je omenil silne stroške, ki jih zahtevajo obroževanje ter rekel, da se v tem oziru popolnoma strinja 8 predsednikm Hooverjem, ki se ie zavzel za zmanjšanje oboroževanja. Nato je začel napadati visoke carine. — Visoka carina, — je dejal, — je največja nasprotnica gospodarskega blagostanja. Carinske stene so stene proti prosperiteti. Zaradi visokih carin zahtevajo upniški narodi zlato, katerega je tako malo na razpolago, namesto, da bi zahtevali blago, katerega je v izobilju. Odldčno je tudi dementiral vesti, da išče Anglija pretveze, pod katero bi se sprla s Sovjetsko Unijo. Bas nasprotno je resnica. Anglija si želi s Sovjetsko Unijo čim ožjega sodelovanja. LONDON, Anglija, 19. maja. — Z Dunaja poročajo, da je bila avstrijska vlada zaradi kabinetne krize prisiljena pozvati zunanjega ministra dr. Johanna Schoberja iz Ženeve. TAJNIK D0AK JE POSVARIL PODJETNIKE Železniške družbe so sporočile vladi, da bodo vzdržale stare mezdne lestvice.— Kršenje dogovora. WASHINGTON, D. C., 19. maja. Delavski tajnik Doak je dbjovil, da bo vlada smatrala splošno znižanje plač za (kršenje dogovora, ki je bil sklenjen koncem leta 1929 v Beli hiši na konferenci delavskih voditeljev ter zastopnikov organizacij. Na temelju tegia sklepa je bilo do-loženo, da bodo vsi podjetniki tekem splošne delavske krize vzdržali staro mezdno lestvico in d*a ne bodo skušali znižati plače. Vodilne železnice so sporočile, da ne nameravajo nikakih takih odredb. Fred Croxton, nadomestujOM predsednik odseka, imenovanega od Hooverja, je rekel danes, da ne more biti (govora o kampanji za skrčenje plač. NADEBUDNA MLADINA Večina starejših študentov na Princeton univerzi pije. — Napram ženskam n:majo študentje .posebnih predsodkov. FRINCENTON. N. J., 19. maja. — Študente, ki so v najvišjem razredu tukajšnje univerze, so vprašali, kaj mislijo o ženskah in o prohrbiciji. Proti prohibtaij i se jiih je izreklo 023, ea prohibiicjo pa samo 40. 356 študentov je priznalo, da pi- jajo, dcfcim jih je "bilo samo 74, ki so rekli ,da ne uživajo alkoholnih pijač. Na vprašanje, za kaj se najbolj zmimajo, so skoro vsi odvrnili, da. za ženske in za football. 137 študentov je .reklo, da bi se poročili zavoljo dertarra, dožim jih je bilo 246 baš nasprotnega mnenja. Študentje so stari povprečno po enoindvajset let. BRIAND BO KLJUB VSEMU RES1GNIRAL V Parizu pričakujejo, da bo Briand odstopil, ka-korhitro se bo vrnil iz Ženeve. PARIZ, Francija, 19. maja. — Včeraj se je izvedelo iz oficijelnega vira, da vztraja zunanji minister pri zahtevi, da mora biti sprejeta rcsijjnataja, ki jo je predložil predsedniku Pierru Lavalu. Briand se bo v torek vrnil iz Ženeve. Zi ono priliko je sklical Laval kabinetno sejo v namenu, da bodo ministri pregovorili Brianda, dia bi ostal. PARIZ, Francija, 19. miaija. — V vladnih krogih domnevajo da bo zunanji minister Aristide Brhund odstopil, kakorhitro se bo vrnil iz Ženeve v četrtek. Svojo resignacijo kot zunanji minister je bil vložil taikoj po svojem pcraizu za mesto predsednika, vendar pa se -je dal pregovoriti od svojih kabnetnih tovarišev, da vztraja na svojem mestu do zaključen j a zlborovanj v Ženevi. u ROOSEVELT JE OBISKAL RHEIMS PARIZ, Francija, 19. maja. — Newyoiiški -govemer Franklin D. Roosevelt, ki je >dbdskial tukaj svojo bolno mater, se je včeraj odpeljal v Rheims. Od tram se "bo podal v one kraje, kjer so se med svetovno vojno borili ameriški vojaiki. DOBER PLEN PHILADELPHIA, Pa., 19. maja. — Par zveznih agentov je zaplenilo v nekem tukajšnjem hotelu za d ves to-tisoč onramljivih sredstev. V hotelu so stanovali tri tedne ter natančno opazovali obnašanje tihotapcev. Pet oseto so aretirali. TRI BOMBE V LIZBONI LIZBONA, Portugalsko, 19. maja. Ko rje ljudska množica proslavljala uspehe, ki jih je dosegel v zadnjem času (portugalski diktator general Ca rmanu, so eksplodirale tri bombe ter nevarno poškodovale ipetnajst oseb. Ljudje so začeli besno kričati: Proč s komunisti! Proč z revolucijo! — in Proč s prostoEidarj i! Študentje so nato napadli uredništvo lista "RepiftiLca" ter razbili vse, kar jijm je prišlo pod roko. PROČ Z JEZUITI!" PRAVI ŠPANSKA Notranji minister je dal izraza mnenju, da so na poti. — Nadaljni škof je odpotoval. MADRID, Španska, 19. maija. — Minister za notranje zadeve, Miguel Mautfa, je rekel danes, da morajo jezuiti zapustiti Špansko. Ko so ga vprašali, kam naj se izselijo, je rekel: — Dejstvo, je da so vsi jezuitski samostani na Španskem sedaj zapuščeni. Jezuiti se zbirajo v Loyoli, v provinci Cupizpoa in po mojem mnenju bodo morali zapustiti Špansko. • Vlada ni storila še ničesar glede tega. Obsedno stanje je Ibilo danes zjutraj razveljavljeno od ministrskega sveta. Španski škof Victoria je danes odpotoval v Francijo. ZBOROVANJE M0KRACEY PARIZ, Francija, 19. maja. — Sredi meseca junija 'bo otvorjen tukaj dvanajsti kongres mednarodne legije nasprotnikov prohibicije. Na kongresu bo zastopanih najmanj -- Kriza je nastala, ker se ministri niso mogli sporazumeti glede nekega predloga, ki ga je stavila krščansko socijalnai stranka. PARIZ, Francija, 19. maja. — Iz Ženeve poročajo, da bo koncem poletja sklicana velika evropska gospodarska konferenca. Razni načrti za odpravo gospodarske krize bodo predloženi posebnemu odboru, ki jih bo vključil v splošen načrt, s katerim se bo bavila konferenca. ŽENEVA, Švica, 19. maja. — Svet Lige narodov je danes soglasno izvolil angleškega zunanjega ministra Arthura Hendersona predsednikom raz-orožitvene konference, ki se bo vršila prihodnje leto. Henderson je izjavil, da bo imenovanje sprejel, če mu bo angleška vlada dovolila. VROČI BOJI NA _KITAJSKEM Nekako 200 vladnih vojakov je padlo v zadnjih par dneh. — Sun Fo, glavni nasprotnik Can-ga._ ŠANOHAJ, Kitajska, 19. maja. — Tleči upor južne Kitajske proti vladi Nankiniga je imel za -posledico boje med vstaši ter vladnimi četami. Na Vseh straneh se pripravljajo na -državljansko vojno. Mogoče je, da so pritireVolucijo-narji v provinca h K van tun g in Kvaniisi proklamiral v Kantonu posefjno vlado proti diktatorskim stremljenjem Canga. Eden njajovih nasprotnikov je Sun-Fo, železniški minister v nan-klniski vladi. On hidie izzvati vstajo proti Cangu. Sun-Fo, sin Sunjiatsena, ustanovitelja. kitajske republike. On ae je vedno tjoril proti Čangu, čeprav je bil prijatelj in pristaš njegovega očeta. MODERNA NEMŠKA KR1ŽARKA V Kielu so splovili moderno kr;žarko, ki je dobila ime 'Deutschland'. Bruening je imel slav-nos ti govor. KIEL, Nemčija, 19. maja. — Nekaj (preteklega slovesa nemških cesarskih časov bo jurtri obnovljenega, ko bo spuščena v morje nemška križurka "Deutschland", ali nadomestilo za "Preussen". Krstu se bo udeležil državni predsednik, Hindenburg. Za velike slovesnosti je bila zbrana v Kielu cela nemška mornarica. Vse lx> čakalo trenutka, ko bo nastopil sivolasi predsednik nemške republike. Slavnostni govor bo imel kancelar Nemčije, Bruening. Ker je bila; "vsiljena Nemlžiji velika omejitev orožju na vodi, so skušali nemški ladjedelci nadomestiti veliko izgubo z 'bojno silo. Ladja je opremljena s posebnimi pripravami, da se ubrani morskim minam in torpedom. Zmožna je pluti skozi polje min, ne da 'hi bila pri tem ogrožena. MACD0NALD PROTI LORDOM JAPONSKA 60 SKRČILA ARMADO TOKIO, Japonska, 19. maija. — Po vzgledu Združenih držav bo tudi Japonska skušala skrčiti stroške, ki jih ima s svojo, armado. Vlada je dobila od raznih strani priporočila, naj skrči število divizij od sedemnajst na štirinajst. V 'tem slulžaju bi se japonska armada skrčila za trideset tisoč mož. DEVETDESET DNI ZA POL GALONE RICMOND, 19. nraja. — Suhaški agent je so našli v avtomobilu Larry j a Sanforda pol ga Ione žganja. Sodnik ga je obsodil na devetdeset dni ječe in mu je zaplenil avtomobil. Ko je sodnik razglasil razsodbo, je Sa.nford omedlel, njegova žena in trije otroci so pa začeli brezupno jokati. NENAVADNO DARILO NIOA, FranHja, 19. maja. — Ame-rLkanka Nixon Nirdlinger, Id bo prišla jutri pred poroto zastran umora svojega moča, je dobila danes po pošti malo steklenico ter jako značilno pismo. Obhasti so steklenico zaplenile, pism so ji pa. dale preči tati. Pismo se je glasilo: — Steklenico vam pošilja človek, ki vas je nefedč občudoval in ljubil, zdaj vas pa ne ljubi več. Ta kimi najeteži in piketi. Močno olboroženi rovski pazniki so streljali na neob rožene «tavkarje» V stavkarsko okrožje je bila pozvana državna milica Takoj po njenem prihodu so dbležali na bojišču trije pomožni šerifi in neki štrajkar. Aretiran ni bil nihče, ker ni mogoče dokazati, če sc streljali štrajkarji ali če so miličarji oddali strele na svo je tovariše. Ko je izbruhnil spopad, je vladala gosta tema .vsepovsod. Prejšnji teden je govoril štrajkarjem William M. llightower, predsednik lokala United Mine Workers v Ewartu. St raj kar je je pozival k vztrajnosti ter dejal, da si bodo morali premogarji kmalu sami pomagati, če jim ne \>o organizacija takoj priskočila na pomoč. Njegove besede so temeljile na dejstvih. Stavkujoči premogarji stradajo, njihovi otroci in žene stradajo — revščina je brezmejna in brezupna. Poziv, ki je bil poslan vodstvu organizacije, je o.sta-brez odmeva. Štrajkarji ne vedo, kaj naj store, da ne bo do lakote pomrli. Pa se je pojavil governer — demokrat i>o prepričanju — in je zvabil premogarje v past. Potom voditelja Higlitowera jim je obljubil, da bc takoj odpoklical milico, kakorliitro bo nastal mir. Predsednik lokalne unije je pozval štrajkarje, naj se vrnejo v svoja stanovanja ter obljubil, da ne bo postavljal nobenih piketov. (loverner je pa izrafbil to priliko ter začel importirati tkebe. V takih okoliščinah je imel llightower omenjeni govor, nakar je bil takoj aretiran. Dva dni pozneje so bili aretirani štirje nadaljni člani lokalue unije ter obtoženi umora po prvem redu. V premogovnem okrožju West Virginije in Kentucky vlada strašen položaj. Veliko rovov je vsled štrajka zaprtih. Dosti so jih gospodarji zaprli, ker nimajo naročil. Kjer so rovi zaprti, so zaprti tudi kompanijski štori, edini vir, odkoder zamore dobiti majner svoje potrebščine. Ker so brez sredstev, ne morejo živil od drugje naročati. Ako ne dobe takojšnje pomoči, bodo dobesedno od lakote pomrli. Toda pred sestradanjem bo najbrž prišlo do eksplozije, katero bo slišati sirom Združenih držav. . tako tudi letos, priredi pc?vsko društvo "Slovan" veliki piknik, in sicer dne 14. junija pri "Revnem. Hudiču". Zalietek ob 10. uri dopoldne. Serviral se bo pristni domači gu-Ijaž, katerega najj niikdo ne zamudi. (Nadalje se Jbodo servirale fine kranjske klobase, kakor tudi drugi razni sandwich!. Se rateume, da bo pri tem tudi za žejira grla vsestranska preskrbljeno. "Slovan" bo zapel nekaj čisto novih pesmi, (katetrih nate so bile pred kratkim dobljene direktno iz Ljubljane. Kar se tiče godbe nag omenim, da bo prekašala še vse dosedanje. Sodeloval bo namreč med našimi rojaki, že dobro znani "Trio Jadran". Kdor jih je že slišal, ne potrebuje nobene hvale na tem mestu. Tem potom ste vabljeni vsi rojaki iz Greater New York a in okolice, ida se omenjenega piknika udeležite, iker zabave bo v vseh ozirih dovolj. Pri tem pa boste imeli priliko slišati zunrjtfj krasno slovensko pesem, katera je dosti bolj mila zunaj v naravi kakor v zaprtih dvoranah. Toraj na svidenje dne 14. junija "Pri Revnem Hudiču". Antony Svet, tajnik Slov. pev. društva "Slovan". Porterville, CaL Človek, ki živi v Združenih državah že približno štirideset let, se z Bine vem v srcu spominja trdih časov Clevelandove viade v letih 1893 do 1897. V tisti dobi je propadla trgovina in »poljedelstvo, trpela je močno splošna industrija, delavni sloji so bih ob svoj že itak skromen zaslužek, ln so bili pahnjeni na cesto ter so gledali v negotovo bodočnost. Takrat je Glas Naroda mnogo pisal, kako je meki "Koxey" vodil brezposelno armado v Washington, da jo predstavi predsedniku. Vsak, ki se j s pridružil njjegovi armadi, j e bil vselej dobrodošel in preživljali so se od usmiljenega ljudstva. "Koxeyeva" armada je veokrat štela čez tisote mož. Članstvo mu je rastlo hitro, ki se je pa tudi hitro razpršilo, tako da. je dospel z majhno .peščico brezposelne -armade pred KapEtol v Washington. Vstop na državno zemljišče jim ni bil dovoljen. Mr. "Koxey" se je opogumil in korakal dalje brez dovoljenja ter je bil (hitro aretiran in spravljen v ječo. Njegovo meštvo pa se je razgu-bčlo, da ni vedel drug za drugega. S tem je bila njjegava neuspešna demonstracija končaan. Smo li pa danes kaj na boljšem kakor smo bili pred 36 leti za liasa Clevelandove administracije? Ne. D-jnačnije razmere na gospodarskem polju so bistveno podobne Cleve-laindovemu gospodarstvu. Kdo ščiti farmerja danes? Nihče. Ni zadosti, da se bori z nasprotnimi vremenskimi elementi, ker zdi se mi, da sta se zaklela zemlja in nebo zeper farmerja. Suša, povoden j, toča itd. Dober pridelek, niaflca cesia. Nič pridelka, nič dohodka. Koliko so prestali ubogi farmer j i KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE SO RAZPRODANE m »iiriii ■■■■» g^mcMa—M Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša . / Člani clobe potem knjige po posti naravnost iz Ljubljane. ^ Uprava "G; N;" bore malo komu kaj pomagala. Kadar se boš na drugega, ali na državno pomoč zanašal, boš šel vselej lačen spit. Alko katera država trpi vsled suše, se nahatja osrednja California ina prvem mostu že več let, posebno pa minulo in leLošnje leto. Ako premislimo, da nismo pridelali v minulem letu nobenega žita na takozvanem "dry farming", smo trdno zaupali v vremenske bogove za dober pirideflek za letošnje leto. Zopet smo zasejali obširne planjave s pšenico in z ječmenom, ki je v zadetku obetalo najlepše nade. Fo-voljni dež je polja zamakal, da se je seme 'hitro oklilo in enakomerno vzhajalo. Nikoli proj še nisem videl lepžega "standa", kakor letos. Setve čim dalje vt«čje pomanj kanje po nakalih napeljane vede za namakanje. Tu pri nas ni reka Tule River še nikdar ostala suha skozi zimske me-sdse, kakor je letos. Tako že vsaj pra vijo najstarejši priseljenci. Letos nismo imeli niti ene irigacije iz rečne vede. Zamakanje s "Pumping Plants" se vselej ne izplača, posebno v sedanjih časih ne, ker so cene vsem poljskim pridelkom skorajj za polovico padle. Stroški za iebratavanje takih vodnikov so vedno višji. Voda v zemlji se niža leto za letom. Povprečna gldbtfcLna [je okrog 200 čevljev; ako poj de tako dalje, bomo prisiljeni opustiti delo, ker vodnjaki po 200 čevljev globoki so že suhi v nekaterih krajih bližnje okolice. Rešitev je tam, kjer je denar, zavrtaj en tiso£ čevljev proti peklu, in moderna mašinerij-a ti bo pumpala na površje z ogromnimi stroški, dobiček pa bo spravila Edison Company. Detprediiian here and there, hard times ali over. J. R. Simonich. KDO KAJ VE O moji Ženi ELIZABETI KpSUR? Leta 1913 Sva imela salon v Clevelandu in jaz sem se šel zdravit v Gradec, kjer me ije Z3itekla svetovna vojna. Pozneje sem čul, da se je omožiia z nekim E. HABER. Kdor kaj ve o nji, inaj mi poroča. — Mirko Kišur, Bosanska 6 I., Zagreb, Jugoslavia. (3x 20.21&22) VATIKAN IN FAŠIZEM Komaj dve leti sta minuli odkar sta fašizem in papeštvo podpisala pod arkadami starega La terana znamenito pogodbo, ki naj bi napravila konec dolgoletnemu sporu med Vatikanom jn Kvirinalom. Lateranska pogodba naj bi obenem pomenila mejnik v odnosa jih med cerkvijo in državo v Italiji. Vsepovsod se je tedaj govorilo o "con-ciliazione" o spravi med posvetnim in duhovnim svetom. Danes, dve leti po podpisu lateranske pogodbe vidimo, da je bila "concilizione" le kratkotrajna. Fašizem j e načel vatikansko vprašanje, ko je prej razbil politično moč cerkve v Italiji in jo iztisnil iz vsega javnega življenja. Ko se je Mussolini začel pogajati s Pijem XI, tedaj o nekdaj tako močni stranki popularov, ki je pri zadnjih svobodnih italijanskih volitvah še zbraila 107 poslancev, ni bilo več sledu. Zato je mislil, da lahko mirne duše pristane na obnovitev suverene papeške države. Kmalu pa se je pokazalo, da je podcenjeval tikan je dobil izplačani 2 milijardi lir odškodnine ali nekake odpravnine. Mussolini je papežu popustil tudi v tem, da je odpravil državni praznik 21. septembra, ki je predstavljal v predfašistični Italiji simbol narodnega uedinjenja. Vse to pa so bile le zunanjosti, ki niso mogle preoblikovati tudi bistva odno-saljev med fašizmom in cerkvijo. Zato so se trenja prav kmalu pokazala. Fašizem skuša sedaj izpc"riniti cerkev na vseh poljih, ki jih smatra za svojo domeno. Lasti si izključno vzgojo mladine, vplivati hoče na versko življenje, zlasti tudi na zunanjo politiki Svete stoli-ce. Vatikan seveda z enako energijo brani svoje interese in svoje pozicije. Odločil se je celo k učinkoviti protiofenzivl s tem, da skuša potom katoliške akcije zopet zbrati armade, ki so nekdaj sledile zastavam popolarov. Katoliška akcija v Italiji se je začela sistematično u-dejsfcvovati tudi na socialnem polju in nudi delavcu in kmetu v pri moč in vp-iv Vatikana; sprava je meru potrebe tudi gmotno podpo-ostala na papirju in staro sovra- ro. Toda fašistična država ima svo- Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-* re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po 4% in obresti teko od vsakega prvega v mesecu najprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank .....j. « . " ... DEPOSITORY OF THE STATE OF NEW YORK 6 COKTLANDT STRUT NSW YORK, N. I. štvo se je začelo pojavljati v novih oblikah. Značilno ilustracijo sedanjih od-nošajev obeh nasprotnikov nudi karikatura v rimskem listu "Lavo-ro Fascista", organ fašističnih kor-poracij in njihovega ministra Bot-taia. Pred nekaj dnevi je ta list zaključil vehementno gonjo proti katoliški afcciji (Azione Cattolica), edini nefašistični organizacij, ki danes še obstoja v Italji, s sliko, ki predstavlja fašista, kako z ogromno gorjačo grozi duhovniku, katerega nos sega do tal. Spodaj pa stoji besedilo: "Katoliška akcija skuša organizirati delavce, igra je zelo nevarna." Ako upoštevamo novinarske razmere v fašistični Italiji, ni dvomiti, da je duce sam vsaj dovolil če ne celo inspiriral šalo z gorjačo in dolgim nosom. V dolgi vrsti člankov je "Lavoro Fascista" namreč dolžil katoliško akcijo, da skuša zbrati razbite klerikalne politične sile ter jih organizirati tako, da bi v pripravnem trenutku lahko zamenjali fašiste na oblasti. Vatikansko glasilo "Osservatore Romano" je te oddolžitve najprej skušalo o-smešlti kot aprilsko šalo, potem pa ■je odgovorilo tudi resno in izjavilo, da Katoliška akcija ni politična stranka, temveč samo sodelovanje lakiov pri apostolatu cerkve. Katoliška akcija nima nobenih posvetnih ali celo političnih interesov, ampak se peča samo z verskim življenjem vernikov. Seveda ta izjava fašistov ni pomirila in v Vatikanu samem vedo najbolje, da fašistični napadi niso le aprilske šale. Nasprostva so tudi docela umljiva in prav za prav nujna. Razdelitev človeškega življenja v dve popolnoma ločeni polji, duševno in posvetno, od katerih pripada prvo samo cerkvi, a drugo državi, je popolnoma nemogoča v režimu, kakor je fašistični. Po fašistični ideologiji ni naloga držaive samo v skrbi za telesno bla-gobit državljanov, ampak tudi za duševno življenje, zlasti za vzgojo, izobrazbo in oblikovanje mišljenja v nacionalističnem to fašističnem duhu. Katoliška vera je bila sicer res proglašena za državno vero; cerkvena poroka je zopet obligatna; kongregacije so dobile nazaj svoje imetje; kardinalom je država uredila kraljevska stanovanja; šola je prišla pod večji vpliv cerkve in Va- I Peter Zgaga je sindikate in korporacije, katerim pripada izključno pravo, da se bavijo z vprašanjem dela in po-meči. V vsaki drugi organizaciji, Iz. zaide na to polje, vidi zato tekmovalko korporacijam, v njenem delu pa rovarjenje proti osnovam fašistične države. Papež sam je moral nastopiti v tem sporu in v svojem znanem pismu milanskemu nadškofu je ostro zavrgel fašistične nazore, da "fašistični režim popolnoma zadostuje vsem telesnim in duševnim potrebam svojih državljanov". PRED ODHODOM v Jugoslavijo, se iskreno zahvaljujemo ameriškim rojakom, ki so nam storili toliko dobrot. Najraje bi se od slehernega osebno posJovili, ker pa ni mogoče, jim 'tem po'.om pošiljamo prisr&ne poedra've z zatrdilom, da jrh bomo ohranili v prijetnem in trajnem spominu. Jeanettc Perdan; Svctozar Banovcc; Božidar Jakac. New York. N. Y., 19. maja 1931. KDOR SE NIMA SLOVENSKO-AMER1KANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIICOVE. PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. 'GLAS NARODA" 216 W. lšth Street New York City Bogat kmet si je na svoja sDara leta nakopal na vrat zelo mla<±o ženo. Ko je na smrt zbolel, so začeli prihajati v hišo'sosedje, ki so bodrili bolnika in tolažili bodočo vdovo. Nji so pa rojile vse druge muihe po fgjufvi. Bolnik je ležal v kamri, ona je pa v sosednji scfoi kar na ves glas razpravljala, v kateri oštariji bi pili pogrebnino, ali pa Fari ali na Trati. Bolnik je vse to slišal in se je mukoma oglasil: — Kar na Trati jo dajte, tam imajo boljše vino. — Ti pa kar molči, — ga je zavrnila sladka ženici — saj tebe ne bo zraven. * Pa naj bo še ena o bolniku, ki je imel jako usmiljeno ženo. Zelo je bila skrbela zanj in mu je skuhala kurjo juho. — Nu, pojej, — mu je dejala. — N?k, ne morem, — je trudoma odvrnil. — Nobena stvar mi ne diši. — Torej res ne lboš? — Nak. zahvalim, res ne. — No, če ne moreš, bom pa jaz notri jajček ubila in bom sama pojedla. * Živela je pa tudi taka, ki Je svo-jeg-.i bolnega moža narahlo pomladila po glavi in ga potolažila rekoč: — Ah. nič ne skrbi. Saj ni tako hudo. V splošnem sem pa že naredila trden sklep: če bi kateri izmed naju umrl, bom šla takoj nazaj k svoji nrateri in se ne bom nikdar več možila. Ko se je ranjenec v bolnišnici zavedel, ga je vprašal zdravnik: — Kako vendar, da ste skOiili iz drugega na-dstropja na cesto. — Oh, ta proklota fcrafoa me je nalagala. — Ženske so pač take — se je nasmehnil zdravnik — da raje neresnico ;govore kot pa resnico. Za-raditega .vendar ne bo človek skozi okno skočil. — Ni bilo drugače, gospod zdravnik. Nalagala me je, grdo nalagala. Rekla mi je, da njenega moža ne bo do večera domov, pa je prišel že oo treh popoldne. Ali ste že videli sliko indijskega naicijorralistienega voditelja Mahat-me Gandhija? Kaj se vam ne zdi, da tudi moderne ženske nimajo več obleke na sebi kot je ima on? — Kaj? Ti nosiš očala tudi v postelji? — Da, ker sem tako kratkoviden, da bi ne spoznal ljudi, o katerih se mi sanja, — je odvrnil rojak. iiiiiinitiiiiiirciiiiKiiimw i imajo velik uspeh Prepričajte se! Ml V zadnjih letih so se tudi ženske lotile letanja po zraku. In kako drzne so in uspešne. Vlčasi še celo bolj kot moški. Te -dni je imela znana letaika zanimivo predavanje, v katerem je rekla, da je polet preko oceana v do-stih ozirih bolj varen kot pa hoja po newyorskih ulicah. Jaz ji popolnoma pritrdim, dasi p se še nisem odločil sra polet preko oceana. Slovensko prosvetno društvo "Bled", ki je bilo pred kratkim ustanovljeno v New Yorku, je krenilo na pravo pe t. Dobrih štirinajst dni je od ustanovitve, pa fbo že priredilo v nedeljo dramsko predstavo "Domen" v dvorani na 62 St. Marks Place. Začetek ob štirih popoldne. Ker je namenjen 'čisti dc(biček "Domu slepih" v Ljubfjani, je bratska In človečanska dolžnost vsakega greaffcernewyorSkega rojaka, da se prireditve udeleži, »če mu "le količkaj dopuščajo razmere. Po dolgem presledku je "Bled" prvo društvo, ki bo naklonilo ves Čisti dObiček prireditve v ta človekoljuben namen. Kei (bo sodelovalo tudi pevsko društvo "Slovan" Je uspeii Že vnaprej zagotovljen. Torej nasvidenje ▼ uHrtJol , •%£*» * ft* OBI- Ntew LAKQRST SLOVENS DAIL~ in L. o. i IGO KAS: Onemogel je stal stari Marko na merskem ibregu in tožno gledal proti jugu. — Oj, da sem poslal prav danes sina na morje, danes, ko se viharji vsega sveta bore nad nami! Tako mrmrajo ozka usta, in kakor mno-gobrojne mreže mu preprezajo starosti gube čelo in lica. Marko je star, jako star. Edinega sina ima, štiridesetletnega Vlaha, na katerega se mu opira srce n življenje. Ta sin se ziblje sedaj na burnem morju, in on sam ga je poslal na nočni lov, dočim je hotel plesti mreže in sake in oskrbovati dom. Saj je mati že davno umrla, in "deček" se dosihdob n; utegnil oženiti, torej sta oče in sin ramotarila v ubožrri kočici na bregu in ribarila. Marku so že pešale telesne moči. Celil je navadne rane in razpoke velik m in malim mrežam, popravljal orodje za ribji lov, iskal po širokem morskem lepenu in v gosti morski travi malih svetlih raKov 7a ribjo lov na trnke nasajal ribe, kar ga ni mnogo utrudilo. Časih vesla po mirnem zalivu, držeč trizobe osti. Tedaj je v modri ogoljeni obleki podoben Neptunu, k-itercmu so utekli brzi, ro-sogrivi konji, ostavivši ga sredi žu-befrečih valov. Sivo oko mu preži izpod košatih obrvi na morsko dno, in ako zapazi osmonoga, ki razteza pa noge po kamenih in glenu ter išče živeža, tedaj šine trozob v globino in kmalu potegne zvijajočega se polipa na svetli dan. Ako zadene srečno jutro, zapleni dokaj takih živali, mimo tega še kratkokrepih rakov; na trnkih pa često vise najlepše ribe. Zadovoljen gre s plenom na kopno in ga prodaja vsakomur, kdor kaj kupi. Ostanke shrani za domačo potrebo, kateri tudi služijo prejet! novel. Toda kadar 5e vrne Vlaho z daljne lovi, prinaša vselej mnogo rib, in lepo vsoto hrani Marko na skri tem kraju za slabe čase; zakaj ribič je oprezen in pozna nestanovito morsko darežljivost in nestalnost človeškega zdravja. Starega Marka pozna sleherni o-trok v pristanišču. Vedno ima da-rek za mladino, bodisi nenavadno-trnastega polža, bodisi drugo morsko stvar, sedaj pisano kamenje, sedaj žolto ali rdečo steklovino. In otroci mu hite naproti, kadar se Napravi vaše spanje počitno OhUIm-II, nrnroilU ljudje tf<»h«> v Nu-ltii-Tf- in novo ftivijt-nj«.-, ler napravi njih HpMiij* potttno in opve4ujo«"e. Nusa-oJ®< uj«- miftice in . ftivi-e, ter dru»ft» organe, i»re**ne ur U. v <)b«>|, omotico, bolečine v tivclh, mlfiicah ln »kle|>ili. ojafi m1mI» oblati in dru»»- ilvljenake organe, [ircltiM trliMl^n« nerodnosti in ii^iMi telo t>.l« jt«-iinkih clivic. Gotovo si nabavite NuffK-Ton«. Je na. prodaj v lekarnah. Ako Ka lekarnar nima, recite n»J ga naroči sa va» od trgovca na debelo. —Advt STARI RIBIC vrača z lovi. Razkazuje jim razne živali, pripoveduje, kolikor ve o njih življenju in imenuje ribice in polže, morske rastline in živalice. Stari ribič je zaradi tega priljubljen mladim in starim, in to vpliva na njegovo duševno življenje, da je navzlic ubožnosti vedno dobre volje. Danes pa stopi brezupno pri cerkvi Svetega Vlaha, katera se vidi tam na zračnem griču, kjer šume gosti vrhovi zelenih pinij in temna smrekovina in svetlo mrčje pokriva pečine. Daleč se beli cerkvica in sinje morje in kaže mornarju pot, kadar hoče okoli dolgega polotoka prispeti v varno zavetje. Ali danes morje ni modro, ni mirno. Tuleči jesenski jug vihra čez vznemirjeno Adrijo, da se pode valovi proti bregu, kakor čete belo-grivastih konj. Grmeč se zaganjajo na brežne pečine in razpekle Stene, kakor bi hoteli uteči nemilemu viharju na — kopno! Temni oblaki lijo grozno ploho in beže nad razburjeno planoto. Bliski se vi jo po njih črnih robih; raztrgani v brezštevilne panoge in vejice se izgubljajo nekateri po oblačju, pogubno švigajo drugi na morje. Obrežje Lokruma otoka se trese od bobne-čih valov, in visoko leti slana pena iz globokih razpok. Neprestane plohe pero grenko in slano roso z vej morskega borovja, da kar potokoma dero v pečeviti kotel, v "mrtvo morje". Hudo vreme mornarju, ki se je eakesnil in nI prispel v varno pristanišče! Toda gorje mali rib ški ladji, ki po nočni lovi na mogla prijadrati do mirnega zavetja, ko so se na jugu dvigali preteč; oblaki! Nemilo jo goni vihar po beže-cih grebenih razritih valov, in ko se bliža bregu, kjer vodne sile na-skakujejo kamenite stene, takrat jo treščijo ljutl valovi ob pečevje, da se razbije in pogubi. Željno zre Marko na temno morje, da bi ugledal svojo ladjo. Tihe molitvice mrmra predse, obeta težko svečo v Marijino cerkvico za rešitev svojega sina. Zaman! Naj seza njega vid še tako daleč, zapaziti ne more ničesar. Povsod visi črni oblaki, pode se temnosivi valovi. Upajoč, da je sin ubegnil v župski zaton ali v zaliv pri Cavtatu," napoti se počasi domov. Proti južnemu koncu otoka Lokruma pa pluje čoln, čegar krmar se brezupno upira srditemu viharju. Valovi se poganjajo čezenj, da za trenutke celo izgine; dvigne se se iznova pogrezne v zevajočem brezdnu. Neprestano se bliža brežnim pečinam. Enkrat še se vzpne in pogrezne — zdajci trešči ladja ob skalo. V zadnjem hipu jo hoče Vlaho, zakaj on je, Markov sin, odriniti od pečevja, ali kakor slama se mu zlomi veslo.... Razbite deske plavajo po vodi, raztrgane mreže ....... ~—L .... .. ,— H NAMERAVATE PRIREDITI veselice, zabave O CLAŠUJTE GLASNARODA" m čil« samo članstvo* pač pa ni Slovenci ▼ Vaši CENI ZA OGLASE SO ZMERNE MORILEC TETZNER OBGLAVLJEN se razprostirajo po peni — o Vlahu ni sledu! — Tožno poje zvon pri Svetem Mi-helu. Solnce je utonilo za goščavnim gričem; v senci visokih hrastov in temnih cipres je obkolila nema množica nov grob, v katerega so ravno položili Vlaha. V gostih oljkah šepeče večerna sapa, in bližnje pinij e se gibljejo v lahnem vetri-ču, kakor bi se poslavljale od mrliča. Ob steblu visoke ciprese, med marmornatimi spomeniki meščanskih rodbin, stoji srepega pogleda in stisnjenih ustnic stari Marko. Župnik govori nagrobnico, potem zasipljejo grob; pomiljuje se razhaja ljudstvo, ki je spremilo ribičevega sina na mirno grobišče. Sedaj so nagrebli nad gomilo majhen grič; cerkovnik, ki je s pcmagači zvršil to delo, pobere o-rodje in odide, misleč, da bode starec še molil za dušno blagost sina, ugrabljenega mu tako nenadoma. Negibno sloni Marko ob cipresi: se'daj je sam, celo sma na širnem svetu. Edinca je pogoltnilo morje v cvetjo življenje in vrnilo — bledega mrtveca! Bilo je isto morje, k; ga je hranilo, isto morje, kateremu je daroval prijateljstvo in pobra-timstvo, ko je plul mladenič v daljne krajine. Ljubil je more, kar mu seza spomin v otroška leta, toda sedaj mu je uplenilo edino nado in tolažbo, morda za plačilo, ker ga je nosilo toliko let. Tako premišlja žalosten svoje življenje. Kako malo srečnih dni je užil. kako mu je prinašala nezgoda vedno le bridkosti in težave! Zdajci pristopi častiti župnik in mu z milim glasom teši srce: — Vse na zemlji gine, Bog pa Vlada brezkončno modro našim zgodam; in mi, njega otroci, moramo zadovoljni sprejemati vse bolečine in jih trpeti vrlega srca! — Oj, častni gospod, — odgovori starec s tožnim nasmehom, — bil je moj edini up in sedaj počiva tu doli! To je grenko gorje, trojno gorje venočemu cčetu! — Bog ti daj pomoč, da prebi-ješ tudi to nesrečo; on nas ne zabi nikdar! In sedaj pojdi z menoj, govoril bi s tabo. Nem stopa Marko za župnikom, ki ga vede med oljkami k hiši imo-vitega prijatelja; njena streha se vzpenja med trtami, lovoričjem in limonami. Prijazno ju sprejme Pero. Tukaj še vlada stara nesebična gostoljubnost, ln osamelemu Markii, ki je žaloval že dva dni, odkar so našli Vlahovo truplo med skalami za točnega kraja lokrumskega, topi se duša pri teh dobrosrčnih prijateljih, ki tolažita njega, zapuščenega u-božca. V daljnem ragovoru, pri katerem starčka lepo pogostita ,omeni Pero bodočnost Markovo. — Nekoliko sem si prihranil, — reče ta, — in dokler bode moči, delal bodem, da se preživim. Ko ga Pero nagovarja, naj ostavi kočico na bregu in se preseli k njemu, izpočetka noče slišati ničesar. — V oni hišici sem prebil srečno mladost — veli jima, — ondi sem sprejel ženo, tam sem ž njo vzgojil otroke, tam sem zatisnll oči svoji zvesti ženi — vsa duša mi živi v oni hišici! Tako se brani; ali duhovni prijatelj mu prigovarja, da sam ne more ostati vpričo svoje visoke ddbe, da se bode tudi potem lahko bavil z najljubšim delom, z ribjo lovjo, da ne sme odbijati prijaznosti. Tedaj se ribič vda in oljubl, da se preseli drdgega dne. Sedaj mu veli srce govoriti. — Oprostita, častiti gospod, mili sosed, da sem pomišljal toliko časa! Ali težko je ostavlti kočico in nje vesele In žalostne spomine. Naj vama govorim o življenju svojem! Videč, da prijatelja poslušata, naidaljuje "Štirinajstleten deček— dom mi je bil takrat pretesen — prišel sem na veliko trfeovsko lad-jo4 ki se Je odpravljala v Indijo. Nadejal .sem se, da pridobim bogastva, kakor marsikdo, da ne bi živel, kakor mOj oče, v ubogi koči ob skromnem zaslužku. Solznih oči (tifctfifcrtfcje ni 1 strittftL) 17. nrarca se je pričela pred porotnim sodiščem v Regensburgu senzacionalna obravnava proti 27. letnemu Kur.u Eriku Tctznerju, ki de bil s svoj e 3 leta mlajšo ženo zasnoval peklenski načrt zažgati sebi t podobnega meškega in pobegniti v svet, da bi mogla njegova žena dobiti visDko zavarovalnino. Tetzner je imel v RegeruOurgu knjigarno, ki je pa prrpadla tifco, da je zašel v hudo stisko. V oktobru 1929 se je i v 14 dneh zav3.roval pri štirih zavri- j rovalnlcah ea cela 2 milijona Din. Plačal ije prvi obrok, potem je pa začel tekati prilcžnor.i za "nesrečno smrt". InsETiral je v nekem listu, da išče mladcisamostojnega meškega, ki bi ga spreml/jal na njegovih voz- j nj«ah. Prijavilo se jih je mnogo in j Tetzner si je Izbral nekega £;rotla | iz Kamenic, ki mu je bil močne -podoben. Stroblu se ije pa Sdela zadeva sumljiva in je "službo" odklenil. 21. .novembra 'se je odpeljal Tetaner z avtomobilom proti Muen-ohenu. Spotoma ije srečal potepuha Ortnerj-a in 'ga povafril v" svoj a-vtcmCbil. Pro'i ve-čeru sta sa ustavila in Tetzner je dejal, da je na-dtal v mcitcrju defekt. Dal je Ort-nerjipu izviija-č, naj zleze pod avtomobil. Ko ije Ortner prilezel izpod avtomobila, ga je Tetzner udaril z vzvodno ročico (po glavi, toda mož je kljub temu vstal in pdbegnil v bližin,j i gozd. Tetzner se je pognal za nijim, ker ga pa ni mogel dohiteti, se je vrnil. Nekaj dni pozneje se je zopet odpeljal -z doma im blizu Bayreutha je dohitel nekega rokodelca, ,ja zvabil v avto ln se odpeljal z njim proti Niirnbergu. Proti jutru je u-tavil avto, češ, da mora. nalifci v rezervoar bencina. Rokodelec je bil tuiko zaspan in utrujen, da se ni Emeinil z-a nijegove besede. Osčal je v vozu, Tetzner je pa polil (blatnike in ves zadnji del avtomobila z bencinom, vzel z avtomobila i'voij keVčog, potem je pa avto zažgal. Nesrečni rokodelec je izgorel živ. Tetzner je krenil peš v Regens-burg, odkoder se je odpeljal najprej v Muenohen, potem pa v Pa-; riz. Pred odhodom je obvestil ženo, da se mu je r/Jkana posrečila in da naj zahteva zavarovalnino takoj, čim se raznese vest o težki avtomobilski netereči. In malo -je manjka- ' lo, zavarovalnice sleparju niso1 nasedle. Tetzner in njegova žena sta prišla pred porotno sodišče, ki I je obsodilo njega nsu smrt, njegovo ženo pa zaradi sokrivde na 4 leta jcC*e. i Pretekle dni ob 7. zjutraj je bil Kurt Tetzner v Regensburgu obglavljen. Obglavil ga je bavarski državni krvnik Reichihardt iz Muen-chetna, ki je odpravil z njim od leta 1924 na oni svet že 25. zločinca. Že ob 5. so se začeli ljudje ebirati pred sodno palačo. Naval množice je bil -vedno večji in motčan poli-drjlski kordon jo je komaj .toliko zadrževal, da je ostal vhod prost. Qb 6.30 je bil ^bran ves sodni dvor in 6 novinarjev, ki so imeli dostop k usmrtitvi. Kmalu ije prišel tudi višji 'državni tožilec Durdi, ki je dal preizkusiti giljotino. Pred oder giljotine so postavili mizo, na njo pa med dvema prižganima sv e! Sama križ. Ob 6.55 so se odprla jet-niška vrata, skozi katera je stopil v črni srajci in v spremstvu sodnega uradnika. morilec Tetzner. Bil je mrtvaško bled m komaj je premikal noge. Najprej bi moral sesti na Stol presd giljotino, pa ni mogel. Morali so ga posaditi na stol. Začel se je ozirati po prisotnih, njegov motni pogled 'je blotfil od enega do drugega in se ustavil končno na zagovorniku dr. Šauterju. Potem je Tetzner povesil glavo. Še enkrat so prečitali smrtno ob-sOdJbo, potem je pa, začel duhovnik opravljati svoje molitve in jih zaključil z d?enašem. Krvnifcova po-močrnile?; šta odpela Tetzmerj.u črni ovratnik, mu zvezala roke na hrbtu ter mu zavezala oči s črno ruto. Bilo je vse .pripravljeno, da nastopi morilec 'svojo zadnjo pot. Grozna zave'st, da prežfvlja zadnje minute, ga je bila pa tako pretesla, da niti V3ta:i ni mogel. Poskusil je dvigniti se. pa; je omahnil! In se zgrudil na stol. S 5jo krvnlkovih pomočnikov je kon'čno le rvstaL Komaj sta ga pa krraikcva pomočnika izpustila ;se je opotekel in da ga nista prestregla, bi bil padel. Krvnikova pomočnika sta ga končno prijela pod roke in odvlekla pod giljotino, ob kateri je stal krVnik. Čim je zgrabil morilca, je slednji v smrtni grozi zakričal. Krvnik ga je bliskoma podrl in privezal na desko, ki jc je naglo potisnil ipod giljotino. Tetzner je od-groze okamenel -tako, da se ni mogel več ganiti. Siedila je kratka, strahotna ipavza, ki se je pa zdela prisotnim strašno dolga. In krvnik se je odkril, stopil s cilindrom v roki korak naprej in izjavil: Obsodba izvršena! SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslnžujmo se vsi brez izjeme ie stare in stanovitne domače banke. požene pod kožo nekaj šiber, če bo preveč sitnaril. Drugi znaki kažejo, od kod jo je treba urno odku-riti, v katerih krčmah slabo kuhajo, kje se toči dobro vino, kje nimajo električne razsvetljave itd. VELIK IZLET SLOVENCEV NA "BERENGARIJI". Jugoslovanski izletniki, ki se bodo odpeljali v domovino dne 20. »junija iz New Yorka na Cunardovem parniku "3ERENGARIA", bodo potovali ,p:d osebnim vodstvom Mr. Johna Kampoticha. DRUŠTVO VAGABUNDOV BORZA ZUZELK Enkrat v mesecu imaUo v Berlinu borzo za metulje in žuželke. V Berlinu je 40 klubov, ki se pečajo z z?bi- j ranjeni redkih žuželk in metuljev. Nekateri klubi so pravzaprav znanstvena društva, v večini primerov pn zbirajo žuželke in me .ulje ljubitelji takega športa. Borza se prične ob 9. in traja do 2. popoldne. Starci, moški in ženske, pridejo na borzo s paketi picid pazduho. Žuželke imago nabodene na bučke v škatlicah, ki jih r&zlože Rdela, drama v 4. dej........... MM Gospa z morja, 5. dej.................„.75 Lokalna železnica, 3 dej................50 Marta, Semenj v Richmond o. 4 dejanja ...................... M Ob vojski. Igrokaa v flttrlh slikah M Tončkove saj ne na Mlklavftev veter .Mladinska Igra ■ petjem v 3. dejanjih .................. R. U .R. drama v 3 dejanjih a predigro, (čapek), vem. .......... .48 Revizor, S. delanj, trda veaana .. .98 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot ca potovanja na ogromnih parnikih: PARIS 22. maja; 12. junija (Mid.) (6 P. M.) FRANCE 29. maja; 17. junija (6 P. M.) (6 P. M.) lie de France 5. junija; 24. junija (10 P. M.) (12.30 P. M.) NajkraJSa put po t-elesuicl. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi m'«lornlml udobnosiml. — Pijafa in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VjtraftaJte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. 2. junija: * 3. junija: George Washington. Cherbourg. Hamburg Kuropa. Cherbourg, Bremen Republic. Cherbourg. Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 4. junija: Stuttgart. Cherbourg, Bremen 5. junija: • lie de France, Havre Saturnia. Trst Olympic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Bur terdam S Junija: America, Cherbourg. Hamburg 10. junija: General von Steuben, Boulogne Mer, Bremen Mauretania, Cherbourg Albert Balliii, Cherbourg. Hamburg 12. junija: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 13. junija: Bremen, Cherbourg. Bremen I'resdent Hardng. Cherbourg. Hamburg St. L>ouis. Cherbourg. Hamburg 16. junija: A'luitnnia, Cherbourg 17. Junija: France. Havre Leviathan, Cherbourg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 18. junija: Uresden, Cherbourg. Bremen 19. Junija: Eurojta, Cherbourg, Bremen Majestic. Cherbourg Statendum, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Roma. Napoll. Genova 20. junja: Berengaria, Cherbourg 22 junija: Columbus, Cherbourg. Bremen Resolute. Cherbourg, Hamburg 23. Junija: Cleveland, Cherbourg. Hapiburg 24. junija: lie de France, Havre Vulcania, Trst • President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Ijeu Lscliland, 25. Junija: Berlin, Boulogne Veronika Za krU In dejanjih IMkl 4. sv. 6. ST, trda vea ....lit Igrokal v 5. ............. Js 6. dejanj Po 12 letih, 4 dejanja JI M0 Zbirka ljudskih 3. snopič. Mlin ..Neia, Sanje 8v. ..60 13. snopi«. device, Marijin otrok 14. snopIC. Sv. Pot Jan, deklica. Materia 15. snop!* Fabjela 20. snopIC. PESMI IN POEZUE: Akropolls In Piramide ........ .80 broSirano....................80 Asazel, trdo vez. ................1.— Balade in romanc«, trda vez......1.25 Bob ta mladi zob, trda ves .... .40 Krasni jtkl (Utva) .............85 trlo vezano .................HO MoJe obzorje, < Gang! i ............1.25 N ari rs (Gruden). broS........... -30 Primorske pesmi, (Gruden), ves. .35 Slutne (Albreht) broS........... .3«i Pohorske poti (Glaner) broA. .... id Oton Zupančič: Sto ugank ................... .Bi Vijolica, Pesmi za mladost.....60 Zvoniki. Zbirka peaal] za slovensko mladino. Trdo vezano .... JO Zlatorog, pravljic«, trda ves.....80 Slovenska narodna lirika ...... f PESMI Z NOTAMI: (Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.....30 10 zvezkov skupaj ..................2.50 NOVE PESMI S SPREMIJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi tPrelovec) ________________________________ -80 Šest narodnih pesmi (Prelovec) M Pesmarica moških zborov (Balatka) ----------------------------1.— MEŠANI In MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grum) ....1,10 Slovenski akordi (Adami«): ..I. svezek .....................TC II. zvezek .................. .75 Pomladanski odmevi, L In II. sv„ vsak ........................46 Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— Orlovske himne (Vodopivec) ....1.2® 10 moških In mešanih zborov — (Adamič) .................. .45 MOftKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) Izdala Glasbena Matica ..... Narodna nagrobnlea (Pavčič) Gorski odmevi (Laharnar) 2. i .40 .35 .45 SAMOSPEVI: »pevi. Izdala Glasbena MEŠANI ZBORI: Planinske, II. sv. (Labarnar) .. Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica ......... ......... .45 .45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NJEM: Domovini, (Foester) .............M Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) Četvero in petero rasnih glasov .... .45 Jas M rad radefih rot, moški sbor z bariton solom ln priredbo za dvoapev .......... Cherbourg. Hamburg Sur Mer, Dremati 26. junija: Olympic. Cherbourg New Amsterdam, Boulogne Roterdam 27. junija: Mauretania. Cherbourg Milwaukee, Cherbourg 29. junija: Bremen. Cherbourg. Sur Mer. Hamburg Bremen PARNIKI Izlet v 2 ZNAKOM Jugoslavijo. O, označi skupni V pepelnltnl noil (Sattner), kan-r-anta za soli, zbor tn orkester. Izdala Glasbena Matica .......15 Dve peaml (Prelovec), za moški zbor ln bariton solo............ £0 Kupleti (Grural. Ušenl Mlbec,— Kranjske šege In navade, Ne-zadovljstvo, 3 sv*»zkl skupaj ..L— Kupleta Kuza Mnca (Parma) .... A9 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, nredil H obad ...2.50 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvlkarfilC) 1„ 2., In 8. sv. sknpaj...................1.—* MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne .. 1.5 St. la. Sto 6utiš, Srbine talni .. .15 St. 10. Na planine .............15 št. 11. Zveter ...................15 St. 12. Vasovalce ...............15 Narodne p«aml sa mladino <£l-rovnik). II. in III. stopnja po .20 StavCek, zbirka šolskih pesmi — (Medved) .................... J55 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. Ji Narodne vojaške (FerjandC) .. .30 (Pregelj) .....................L— Lira, srednješolska, 2. zvezka skn-Dtj ........................... Troglasnl mladinski zbori: Mešani in moški zbori, (Aljai) — 5. svezek: Psalm 118; Ti veselo poj; N\dan; Divna noč .........41 5. zvezek: Job; V mraku: Dneva nam pripelji far; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav.......40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Strainiki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo ....... .40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptlC; Domorodna iskrica; Pri gvadbl; Pri mrtvaSkem sprevodu; Geslo ,41 8. zvezek: TI osrečiti jo bo ti (mešan zbor) ; Prijatelji in senca (mešan zbor) ; Stoji, solnCice stoj; Kmetskl hiši ............ .46 CERKVENE PESMI: Domači rlasi. Cerkvene pesmi sa mešan zbor....................L-* 12. Tantnm JCrgo. (Premrl) .... M Maine pesmi za milo sbor. —• (Sattner) J§6 12 Pange LIngna Tantnm Ergo Ge- nitori. (Foerster) ...........4 J6 12 Pange LIngna Tantnm Ergo Go-nitori (Gerbič) .............. jf Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi 9a Cast svetnikom, (Premrl) ................ .49 10 obhajllnlh In 1 v Cast presv. Brco Jezusovemu. (Gram) ...... JI Mlsaa In bonorem Si. (Pogacbnfk) .......i. Kyrie .................. K 9vetemo (Foerster) ........ Sv. Nikolaj ^ —- \ džEžiL