Dovolj je bilo četrtstoletnega zatiranja! Uto III. - Ur 15.-, 3ugolir 10 -, Din 6.-. Post»!™ pUe.n» Trst 13. avgusta 1948 pSatafo"^ o'" abbon. («rappn Štev. 130 Politika slepomišenja Povsod, kjer se je največ g&fo-rSp o internacionalizmu, o bratstvu ln prijateljstvu med narodi, je po objaMS resolucije Informacijskega Urada planil na dan najbolj strupen šovinizem. To se je pokazalo med Madžari, Italijani, Albanci, Bolgari itd. v izjavah in v dejanjih njihovih voditeljev. In taka so tudi dejanja Vidalija in njegove skupine. Sovraštvo do Titove Ju-Ooslavije, ki je n. pr. v Albaniji doseglo višek, se je v Trstu razvi *o pri Vidalijevih pristaših 'in pri njegovih najbolj ognjevitih žago-vornikik v besno mržnjo do Jugoslavije in do njenega vodstva, To sovraštvo se po'agoma izpreminja celò v sovraštvo do vseh jugoslo-nanskih ljudi, ki jih začenjajo Zmerjati s scavi in jih pošiljajo Preko bloka, kakor so počeli fašisti- Najprej so- govorili o načelih ir. teoriji, o samih visokih in skoraj neu ml j iv ih vprašanjih. Pretvarjali so se, češ da je njihova kritika blagohotna, da hočejo z njo pomagati Jugoslaviji in pokazati njenim voditeljem pravo pot. Toda »načelnost a je malo časa trajala in pokazal se ie njihov resnični obraz, krinka jim je padla z lica. Dozdevni »načelni internacionalisti« so odkrili svojo nacionalisično barvo-Doslej so j0 potuhnjeno skrivali, včasih je bilo sicer iz njihovih be-in dejanj čutiti nacionalistično Psč. toda iz oportunizma so se zatajevali. Sedaj pa se je utrgal plaz in vlači s seboj- vso navlako. Načelnost ' jim je bila le pretve-s katero so ' sleparili množico. Mnoge je v prvem trenutku ble-sčuiMca načelnosti ZaslepVa, toda Začeli so razmišljati in oči se jim °dpirajo K temu-so pripomogli tu-di vidalijevci s sebično in osebno e°njo, z izpadi proti tovarišem iz s-N, g obrekovanjem, blatenjem in mimi. To so širili v časopisju na Zvit način, odkrito pa z agitacijo °d človeka do človeka. Osebni na-Badi so jim nastali sredstvo politične borbe. Najbolj nizkotno poglavje v tej ureznačelni kampanji pa je vseka-*°r poglavje o tako imenovanem ^Patrimoniju «, ki ga nikjer ni in 0 katerem tudi oni prav dobro ve- /AMERIŠKI DELEGAT PHILIPP JESSUP JE V VARNOSTNEM SVETU/ 'IZJAVIL, DA SE ZVU V TRSTU TOČNO DRŽI MIROVNE POGODBE' do, da ga ni. Se nikoli se ni pokazala taka demagogija kakor se je sprožila ob tem vprašanju. Se nikoli ni nihče izkoriščal lahkovernosti množic in posebnih okoliščin, ki vladajo pri nas, da bi izsilil še hujšo napetost. Smešno in zoprne postaja delegiranje odposlanstev, ki sploh ne vedo, za kaj gre, in ki kot avtomat ponavljajo vedno isto naročeno melodijo'- patrimonio, patrimonio. Glavni namen vsega tega šču-vanja, nesmiselnih zahtev in groženj pa je v tem, da bi onemogočili Jugoslavijo in njeno vodstvo-Za to pa uporabljajo še drugačna sredstva. Eno najvažnejših je poročanje o dasedamju Varnostnega sveta OZN, kjer sedaj razpravljajo o tržaškem vprašanju na osnovi jugoslovanske protestne note zaradi kršitve mirovne pogodbe. To noto so samo mimo grede omenili. Iz njihovega pisanja ne moreš razbrali, da je pobudnik sedanjega razpravljanja pred Varnostnim svetom tako osovražena Jugoslavija. Veliko podporo, ki jo daje Sovjetska zveza in za katero ji je naše ljudstvo globoko hvaležno, hočejo ti ponarejevalci pokazati kot izključno akcijo Sovjetske zveze, pri čemer naj bi Jugoslavija ne imela nobene besede. S tem bi ho- Krivične morajo Razpravljanje o osebnih izkaznicah je zavzelo nepričakovano Širok obseg. Na eni strali naše demokratično časopisje in naše organizacije poudarjajo nezakonitost tega ukrepa, na drugi strani pa hoče šovinistični tabor z vso silo prikazati kot zakonito nekaj, kar ni in ne more biti zakonito. Posebno naše trezno sklicevanje na določbe mirovne pogodbe bode italijanske šoviniste. «Giornale di Trieste» skuša z zavijanji dokazati, da mirovna pogodba sploh še ni v veljavi/da se ne izvaja in da zaradi tega tudi ne more biti govora o uporabi določila, da je slovenščina poleg italijanščine v STO-ju uradni jezik. «Lunedì» pa je čudno pameten. Ne spušča se na torišče zakona in pravnega dokazovanja, ker se zaveda, da predstavlja samo italijanska osebna izkaznica očitno kršitev zakona in mirovne pogodbe. Pač pa sentimentalno poziva Slovence, naj vendar gremo na Veliki trg, na trg ne bori več proti imperializmu in da je popustila v obrambi pravic tržaškega ljudstva. Hkrati hočejo prikriti pred tržaškimi množicami resnico, da Sovjetska zveza in Jugoslavija zastopata popolnoma isto stališče in da hodita v zunanji politiki po isti poti. To ie jasen dokaz, da nočejo množicam prikazati dejanskega stanja, da hočejo očrniti Jugoslavijo in da se boje množic. Enako sliko nam kaže tudi poročanje o donavski konferenci, na kateri so sovjetski in jugoslovan- teli dokazovati, da se Jugoslavija Goldoni, v javne lokale, v tramvaje ski predstavniki popolnoma soglasni, Tudi o tem važnem mednarodnem dogodku, kjer nastopajo vse države ljudske demokracije na čelu s Sovjetsko zvezo skupno in složno proti imperializmu, poroča »II Lavoratore« iakó, da zmanjšuje delež Jugoslavije. Vse to zakrivanje stvarnosti in potvarjanje mednarodnega položaja, vsi osebni napadi in gonie, obrekovanje in laži pa ne uspeli. Množice bodo spregledali-to igro, spoznale bodo, da se Z'/ njo skriva šovinizem najhujše vrste, ki hoče pripeljati Trst v naročje Italije. itd. in da bomo povsod slišali le italijansko govorico. Poživlja nas, naj bomo vendar pametni in uvidevni in naj ne zahtevamo izkaznic v slovenščini, ko je vendar Trst čisto italijansko mesto. Odgovarjamo najprej listu «Lunedì): Naj gre njegov urednik k jutranji maši, recimo v cerkev Sv. Antona. Tam bo videl same ženske razen duhovnika in ministranta. Po njegovem receptu bi se dalo sklepati, da žive v Trstu same ženske. Se več: Naj gre urednik zgodaj na trg Ponterosso, slišal bo samo slovensko govorico. Torej bi bil Trst : — vedno po njegovem receptu — samo slovenski. Isto bo doživel, če gre v kako gostilno pri Sv. Jakobu ali v naše okoliške vasi. ni mu treba iti v daljno okolico. Tudi prebivalcem Gropade, Padrič, Bazovice, Trebč, Proseka, Kon-tovela. Križa, torej izključno slovenskih naselbin vsiljujejo samo italijanske osebne izkaznice in zahtevajo, da jih morajo molče sprejeti, ker se šovinistom pri občinski upravi zdi tako bodo prav. Ne, dragi «Lunedi», edino merilo za jezikovni značaj mesta so uradni zapiski in ti dajejo popolnoma drugo sliko kakor skupine meščanov, ki v večernih urah iščejo oddiha na trgu Goldoni ali na Glavnem trgu. Pamet izkaznice izginiti in uvidevnost sta lepi čednosti, potreb, ni pa sta tudi uredništvu lista «Lunedi» in njegovi okolici. Mirovna pogodba se izvaja z neverjetno počasnostjo, ki spada pač v račun Angloameričanov. Ze dejstvo, da se naše ozemlje naziva Svobodno Tržaško ozemlje, sloni na določilih mirovne pogodbe. Poudarjamo, da so pogodbo ratificirale vse države podpisnice in je torej po mednarodnih zakonih stopila v veljavo. Dokler ne pride guverner, del ozemlja STO-ja upravlja angloameriška vojska, drugi del pa jugoslovanska vojska. Tudi to se je uvedlo. Po pogodbi se ima imenovati guverner «čim. prej». Anglo-ameriško razlaganje pogodbe je storilo, da ta «čimprej» traja že skoraj leto dni in bo najbrž še trajal.. Za to pa mi ne moremo nič! Naravno je, da se tista določila pogodbe, ki so odvisno od guvernerja, še nemorejo udejstviti ker pač guvernerja ni. Toda vsa določila, ki se lahko izvajajo brez guvernerja, se dejansko tudi ivzajajo, izvzemši določila o jezikovni ureditvi. Pogodba pa izrecno določa, da je slovenski jezik tudi uradni jezik STO-ja. To dejstvo ni odvisno šele od guvernerja, ampak je fiksirano že naprej, kakor so n. pr. določene že meje, ime ozemlja itd. Jasno je, da guverner ne bo mogel menjati meja ozemlja ali imena, a ravno tako jasno Je, da ne bo mogel menjati določil o uradnih jezikih. To sledi med drugim iz tega, da je samo glede hrvaščine pridržano guvernerju odnosno ustavi, v koliko se bo ta jezik mogel upravlja, ti kot uradni jezik. Glede slovenščine pogodba nima takega določila. Nasprot. no, z lapidarno jasnostjo določa: Uradna jezika Svobodnega tržaškega ozemlja sta italijanski in slovenski. Tu je vsako zavijanje odveč, in brž ko se pusti v nemar to jasno določilo, se Slovencem godi krivica. Zato ni drugega zaključka: Krivične izkaznice morajo izginiti!. V nasprotnem slučaju bo sedanji tržaški zaupni upravi za vselej ostal pečat načrtnega, samovoljnega gaženja mirovne pogodbe in pravic slovenskega življa v Trstu. In te pravice sp tudi človečanske pravice. Na seji Varnostnega sveta dne t. m. so načeli razpravo o jugoslovanskem protestu proti kršit-vi italijanske mirovne pogodbe s strani Anglo-američanov. Sovjetska delegacija je krepko podprla jugoslovanske zahteve in s tem Ponovno razočarala zapadne velerie. ki so zaman računale na morebitne razlike v stališčih med Jugoslavijo in SZ v zvezi z razpra-Vanni v okviru Informacijskega brada KP (Kominforma). Zapadli zastopniki so uporabljali zavlačevalno taktiko in skušali obtoževati Jugoslavijo misleč, da je na-Pad najboljša obramba. Toda jugoslovanski zastopnik dr. Vilfan je ponovno razčlenil bistvo jugoslovanske protestne note in l2iavil med drugim tudi naslednje: «Politika anglo-ameriške uprave, kt je že od njenega začetka leta “47 pa do uveljavljenja mirovne Pogodbe obstajala najprej v zane-^rjanju, nato pa v odklanjanju Obih sil, ki so se borile proli fašizmu, poskuša sedaj uničiti tudi uroo. mirovno pogo ibo. 'd '^asno J6 — je rekel dr. Vilfan — je najmanjša dolžnost zavezni-, ® vojaške uprave zasnovana na triJs^vu> d3 predstavlja Svobodno in?aJ|k0 ozemlje mednarodno enoto ua bi bilo izhajajoč od resnič- SZ odločno podpira Jugoslavijo in zahteva n emulino imenovanje guvernerja nega priznanja njenega obstoja potrebno: 1. Naslanjati se na one sile, ki priznajo Svobodno tržaško ozemlje za mednarodno enoto in ki so pripravljene sodelovati pri njenem popolnem uresničenju; 2. da se tesno povežeta angloameriška in jugoslovanska cona, da bi se ustvarila maksimalna enotnost ozemlja; 3. da se maksimalno okrepi neodvisna gospodarska delavnost; 4. da se neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja mednarodno potrdi; 5. da se v vseh vprašanjih, posebno v tistih, ki se tičejo zunanje trgovine, ravna enako nasproti narodom FLR Jugoslavije in Italije, ne glede na trajanje vojaške uprave v tej oblasti. Politika anglo-ameriške uprave — je poudaril nato dr. Vilfan — je v odločnem nasprotju s tem ravnanjem in obstaja v naslednjem: 1. da podpira organizacije z ire- dentističnimi težnjami in odklanja sodelovanje s skupinami, ki se zavzemajo za spoštovanje mirovne pogodbe; 2. razkosala je popolnoma obe coni in odklanja ustanovitev skupnih organov; 3. omejuje gospodarsko delavnost cone z izgovorom, da preprečuje kužne bolezni in nemire, s čimer je postalo tržaško ozemlje popolnoma odvisno od ameriške podpore; 4. sklenila je sporazume, ki jih je po odredbah mirovne pogodbe mogoče sklepati samo v imenu Svobodnega tržaškega ozemlja kot celoto in ne samo za ono cono (n. pr. priključitev Trstu Marshallovemu načrtu); 5. izvaja se stalno razlikovanje na škodo Jugoslavije. Po sklenitvi sporazumov med ZVU in Italijo je razlika med Svobodnim tržaškim ozemljem in republiko Italijo samo ta, da je Svobodno tržaško ozemlje pod odkrito okupacijo anglo-ameriških čet.» V torek dne 10 t. m. je Varnostni svet nadaljeval z razpravo o jugoslovanskem protestu. Angleški in ameriški delegat sta skušala zavračati jugoslovanske obtožbe s tem, da sta napadala jugoslovansko vojaško upravo v področju B STO-ja in s trditvijo, da ni nikoli obstajala gospodarska meja med Trstom in Italijo- Sicer pa naj bi se po njunem mnenju izreklo mednarodno harško razsodišče, če Anglo-američani res kršijo mirovno pogodbo! Oba zastopnika sta zagovarjala predlog o priključitvi Trsta k Italiji. Angleški zastopnik se je pri obtoževanju jugoslovanske uprave v področju B skliceval na kritiko Informacijskega urada glede Jugoslavije. Sovjetski zastopnik Malik je odločno zavrnil tako spletkarjenje, rekoč, da kritika sovjetskih listov glede jugoslovanskih oblasti in KPJ ne spada v okvir razprav v VS in da je to le angleška splet- ka, da odvrnejo pozornost od upravičenih jugoslovanskih obtožb proti anglo-ameriškim oblastem v Trstu. Sovjetski zastopnik Malik je odločno podprl jugoslovansko noto in obsodil zadržanje ZDA, Velike Britanije in Francije, rekoč, da so te velesile sabotirale izbh-o guvernerja in niso hotele v januarju letos ponovno načeti tega vprašanja. V tej igri je dejal Malik, so zapadne velesile izkoriščale dejstvo, da nj prišlo do imenovanja guvernerja kot pretvezo, da so podpirale vračanje Trsta k Italiji. ZVU je samo sledila politiki vlad, od katerih je odvisna in je vključila svoje področje k državi, ki je koristnica Marshallovega načrta ter s tem kršila mirovno pogodbo. ZVU postopa s Trstom enako kot velesile z Zapadno Nemčijo: razpolovila je STO in ustvarila neko «bicone», kjer podpira iredentizem. Kot sredstvo, ki naj odstrani vse te kršitve pogodbe s strani ZVU in omogoči nagel sporazum, predlaga Malik, naj bi Varnosti svet čimprej imenoval guvernerja skladno s sklepi Sveta štirih zunanjih ministrov decembra 1947. Po širokem svetu Sovjetski osnutek donavske konvencije sjtrejet DQNfiYA-MHÌEN IN DONRMRfl KRONIKA w POSLANIKI ZAPADNIH velesil so se že petič sestali s sovjetskim zunanjim ministrom pri tajnih pogajanjih za rešitev nem ške»a vprašanja. Menijo, da ZDA ne iščejo resnega sporazuma, drugi pa trdijo da Truman pogajanja samo začasno zavlačuje, da bi objavil sporazum v polni volivni kampanj' in si tako pridobi! volivni kapital * NA DONAVSKI konferenci se sprejeli sovjetski osnutek donavske konvencije, o katerem izjavijaje zapadne velesile, da ga ne bode priznale in da bodo zadevo sprožile pred OZN. MALIK, sovjetski zastopnik pri Varnostnem svetu, je podprl jugoslovanski protest proti priključitvi Trsta k Italiji in zahteva ne mudno imenovanje guvernerja. ti FRANCOSKA skupščina je iz glasovala polnomočja finančnemu ministru Heynaudu za izvedbo gospodarskih reform, ki bodo močne prizadele francosko delovno ljudstvo. tt FRIDERIK SMITH, ameriški republikanski poslanec je skladne s splošno protidemokratično ofenzivo v Ameriki proglasil celo Tryg-ve Liea, glavnega tajnika OZN z? «pravega komunista». •» SOVJETI pošiljalo v Berite dnevno 5«0 vagonov živil, ki omo gočajo izboiišanje prehrambenog? položaia v nemški prestolnici. -S IZVRŠILNI ODBOR italijan ske demokratične ljudske fronte jt proglasil, da v sedanjem političnem položaju fronta ne more obranit’ dosedanie oblike. Nadomestilo J<" bo združenje vseh ljudskih demo kratičnih sil v državi. « V PALESTINI je po poročilu grofa Bernadotta položaj zelo na pet in utegneio izbruhniti vsak ča-sovražnosti, ker nobena od ebek strank nima zaupanja v premirje Tako so pognali v zrak vodovod zaradi česar bo Jeruzalem brc vode. * TRST Je prejel po zadnji vsoti v znesku 925.060 dolarjev do sedal skupno 5,119.308 dolarjev na račun pomoči po Marshallovem načrtu, medtem ko ie Italija preiela skupno do sedaj 117,811020 dolarlev. * AMERIŠKI KONGRES je od-godil svoje zasedanje do 31. decembra. » MADŽARSKO VLADO so po izvolitvi novega predsednika republike preosnovali tako, da Je bil na mesto odstopivšega zunanjega ministra Molnarja imenovan dosedanji notranji minister Laszlo Raik. * KITAJSKA ljudska vojska te prisilila Cankaiška, da je prešel Iz ofenzive v defenzivo in je do sedaj osvobodila ogromno ozemlie, ki šteje skupno 168,896.868 prebivalcev. W BRITANSKE vojaške oblasti so začele z veliko ofenzivo proti mala iškim rodol jubom in jim požigajo mesta ter vasi. * SOVJETSKI delegat je pri OZN protestiral, ker Amerika in Anglija nočeta izvesti sklepov OZN o omejitvi oboroževanja. Medtem ko SZ demobilizira, pa troši'o ZDA nove miiiiarde za oborožitev. GRŠKA demokratična vojska uspešno odbija monarhofaš’ste, ki vdiralo celo na albansko ozemlje. t:- SZ je zanikala vesti nekaterih ameriških časopisov, čes da oskrbuje Židovsko vojsko v Palestini z orožjem. sr GANG K A J SKCVl*. vojska je zgubila v dveh letih borbe 2 milijona in pol vojakov. ■X' MAC ARTHUR je ustanovil japonsko vojaško organizacijo ZEP, ki bo izvežbala do I. 1949 300 bataljonov mož. Predvidene tudi mešane brigade, v katerih bodo japonski in ameriški vojaki. ZEP bo obnovila vsa pomorska oporišča. •Ji NAMESTNIKI zunanjih mini-ministrov so predložili v pretres vprašanje italijanskih kolonij po naslednjem vrstnem redu: Eritreija, Somalija in Libija. Ce ministri ne rešijo vprašanja do 15. septembra, bo o tem »klepala OZN. Potega dne zasedanja je prešla donavska konferenca po sprejemu postopka in po razpravah načelnega in splošnega značaja v svoje odločilno obdobje: sprejet je bil s 7 glasovi proti 3 (zapadne velesile) kot osnova za diskusijo sovjetski osnutek nove donavske konvencije. Samo kot spreminjevaini predlogi bodo prišli v razpravo osnutki manjšine, ki jih bo pretresal glavni odbor konference. Sovjetski osnutek se močno razlikuje od stare konvencije iz 1. 1921, ki se je tako krčevito držijo zapadne velesite na osnovi njihove teorije o «pridobljenih pravicah». Medtem ko daje stara konvencija zapadnim velesilam privilegije in nadoblast v Podonavju, jamči sovjetski osnutek svobodno plovbo po Donavi skladno s suverenimi pravicami podonavskih držav. Druga razlika je v tem. da sovjetski predlog predvideva svobodno plovbo samo po Donavi in ne po njenih priU-kih (n. pr. Savi. Tisi itd.). Tn tretji?; sovjetski osnutek ne določa dveh nadzorstvenih komisi ; — donavske in evropske —. marveč samo eno in sicer donavsko komisijo. V le-te j so zastopane samo podonavske države, medtem ko ie evropska komisija po konvenciji jg 1. 1921 vključila Anglijo. Francijo. Italijo in kasneje tudi Nemčijo, od podonavskih držav pa samo Romunijo. Ameriški delegat Cannon, ki se ne more sklicevati glede ZDA na «pridobljene pravice», je skušal uienvJiiti svoje zahteve o vključitvi Amerike v podonavsko nadzorstveno komisijo z dejstvom, de ZDA. kot zased.bena sila v Nemčiji in Avstriji nadzoruje skoro 300 km Donave, ki je plovna na ameriškem področju od TTtma do razmejitvene črte v Avstriji. Ker se pa zaveda, da ZDA ne bodo mosle razpolagati z «glasovalnim strojem» v donavski komisiji, zahteva njeno oodreditev OZN, kjer ima Amerika večino. Francoski delegat Thierrv in angleški delegat Peak sta podprlo ameriško ofenzivo z boka s tem da sta ns.dalievala- z obrambo kon-veneiie iz 1. J«?1. o kateri naj bi ponrei izreklo mednarodno bnaško razsodišče, ali je še tvr->vomočna. Višinski je zavrnil Thierryja, «netelinčka. ki cardia za anglosaškimi silami», in Peska. Vi razpravlja kot «slon v prodajalni trgovca s porcelanom», z že znanimi argumenti: zapadne velesile so 1. 1938 enostransko spremenile določila omeniene konv-rn^i'e in končno ie svet štirih ministrov odločil 1. 1946. da je treba izdelati novo konvencijo, kar nnm"ni. da stara konvencija ne obstala več. Na ameriško tezo pa je Višinski odgovoril, da so zanndne sile že v Parizu odHle sovietski predlo«. no katerem nai bi zastopniki OZN nadzorovali Marshallov načrt. Poleg tega pa še do danes niso bilo sorejete v članstvo OZN tri podonavske države — Madžarska. Bolgarija in Romunija — in to seveda ne po sovjetski krivdi! S iem odločilnim posegom je Višinski ne samo pobil vse spletke zapadnih velesil, marveč je tud’ že v naprei pravno otežkočil vsak poskus zapadnjakov. da . bi sprožili vprašanje nove donavske konvencije OZN. ki ni pristojna za to zadevo, ko pa tri podonavske države niso čianice te organizacije. Naj omenimo še Rooseveltovo izjavo ki jo je citiral ukrajinski delegat in s tem tolkel Američane 2 njihovim lastnim orož'em. Pred sednik Theodore Roosevelt (prednik nok. Franklina R.) je namreč glede Panamskega prekopa, ki ga unravljojo izklnično Američani sami. delali naslednic: «Naša vo- jaška sila se bo nodvojila. če bomo tako pametni, da ne bomo prosili za mednarodna jamstva in ne bomo dovolili vmešavanja drugih držav v to čisto ameriško podjet- je». S kakšno pravico zahtevajo potemtakem Američani udeležbo pri nadzorstvu Donave? Stališče zapada glede donavske konference je, v'kratkem povedano, naslednje: «Mi smo tu na skrajni fronti «hladne vojne». Možnosti, da bi uspeli, ni skoraj nobene. Zato se ne bomo odpovedali našim «pridobljenim pravicam» in ne bomo podpisali konvencije. Pač pa bomo ponovno načeli to vprašanje septembra na glavni skupščini OZN, kjer je večina drugačna kot tu». Nobenega dvoma pa ni, da bo beograjska konferenca sprejela v glavnem osnutek konvencije, ki jo je predlagala SZ, (nekateri členi so bili že izglasovani s 7 proti 3 glasovom). Tako bodo nedonavske države izgubile svoje najmočnejše orožje na Balkanu. Ce bodo zapadne velesile vztrajale pri tem, da ne priznajo sklepov beograjske konference, bo to imelo za posledico delitev Donave na vzhodni del pod nadzorstvom nove donavske komisije in na zapadni del pod nadzorstvom ZDA na ameriškem zasedbenem področ- Po izmenjavi pisem med poslanikom Velike Britanije in ministrom za zunanje zadeve atenske vlade Calda-risom je bil podpisan sporazum o podaljšanju bivanja britanske policijske misije v Grčiji za poldrugo leto. Kakor pripovedujejo, je atenski minister za javno varnost Rendis zvedel to šele iz obvestila, ki ga je izdalo britansko poslaništvo v Atenah. Kakor poročajo listi, je odpravnik poslov Velike Britanije, ko je bil 31. Julija na obisku pri predsedniku vlade Sofulisu, izročil v zvezi z izjavo kralja Pavla o otoku Cipru atenski vladi noto, v kateri poudarja, da britanska vlada ne bo razpravljala o vprašanju priključitve otoka Grčiji in opozarja na velik pomen otoka za varnost britanskega imperija. Končno izreka pi- 2e petič so prestopili poslaniki treh zapadnih velesil vrata Kremlja, ne da bi javno mnenje izvedelo kaj konkretnega o pogajanjih med velikimi štirimi Metode tajne diplomacije so v polni meri uspele, — kar se tiče čuvanja tajnosti seveda. Kakor je znano so imeli zapadni poslaniki prvi sestanek s pomočnikom zunanjega ministra Zorinom, (ko je bil Molotov na oddihu), drugi z Molotovom samim, tretji z generalisimom Sta linom in četrti ter peti sestanek zopet s sovjetskim zunanjim ministrom. Zdi se, da so razgovori prešli iz pripravljane v odločilno odbobje: to je v odstranjevanje zaprek za sestanek šti. rih zunanjih ministrov, ki naj bi bil prihodnji mesec v Parizu. Hkrati skušajo že pripravljati dnevni red zasedanja štirih. Da pa ta tajna pogajanja potekajo proti pričakovanj« tako počasi. Je kriv ju Nemčije in Avstrije. Taka delitev, — če do nje pride, — ne bo prinašala gospodarskih koristi. Odpravil jo bo lahko samo splošen sporazum o ureditvi Evrope, kar ponovno dokazuje, da sta vprašanji Berlina, odnosno Nemčije in Avstrije ter Podonavja tesno povezani. Nimajo dolarjev za opero... Medtem ko ameriški finančniki kopičijo mastne dobičke, bo eno od najznamenitejših opernih gledališč v ZDA, Metropolitan v New-Yorku, ustavilo obratovanje zaradi pomanjkanja kreditov Ravnatelj opere je izjavil, da je v zadnji sezoni gledališče izkazalo primanjkljaj 220 tisoč dolarjev. To je prvič v 50 letih, da Metropolitan ne more najti finančne podpore in da bo zaprt v sezoni 1948-49., Zanimivo je, da se letos newyorSki bogataši in osebnosti Wall Streeta, ki so do sedaj podpirali Metropolitan zaradi osebne reklame, za to ne zanimajo več. V New-Yorku izjavljajo, da bi bil škandal, če bi ostala njihova opera zaprta zaradi pomanjkanja denarja, ko pa ameriška vlada izdaja ogromne vsote za razne «načrte o pomoči inozemstvu». smo prošnjo, naj grška vlada obsodi mnenje kralja Pavla o Cipru. «Elefteria» piše, da je prišlo zaradi tega med Sofulisom in ministrom za zunanje zadeve Caldarisom do spora, vendar bi radi to vprašanje popolnoma zamolčali, da ne bi bilo treba dati formalnega odgovora na britansko noto. «Etnikos Kirik» pravi v uvodniku: »Ta otok, ki je v suženjskih okovih, bomo osvobodili, pa če je lastnikom sužnjev prav ali ne.« Hkrati poročajo, da jc odpravnik poslov Velike Britanije izročil Sofulisu pismo načelnika britanske misije v Grčiji, v katerem ta protestira, ker je minister za javno varnost Rendis podelil višje čine orožniškim oficirjem brez njegovega pristanka. postopek zapadne diplomacije. Trije zapadni poslaniki ne morejo narmeč sprejeti nobenih sklepov ali zavzeti stališča, dokler se ne posvetujejo predhodno z ameriškim zunanjim ministrom. Zato se trije poslaniki nemudoma po sestanku v Kremlju posvetujejo, nato pošljejo poročila svojim vladam, čakajo na odgovore in ko jih prejmejo, se zopet sestanejo na posvet, preden gredo k Molotovu, Vse ostalo, kar čujemo o pogajanjih, so samo ugibanja. Tako krožita v glavnem dve teoriji o bodočem razvoju pogajanj. Nekateri menijo, da zapadne velesile namenoma zavlačujejo vso zadevo in jo bodo baje vlekle do predsedniških volitev v ZDA. Ameriško zunanje ministrstvo naj bi samo slepilo javno mnenje z namišljenimi pogajanji, ki naj bi se zaključila 2 neuspehom. PROGRAM napredne stranke v ZDA Po kongresu republikanske in demokratske stranke so se sestal? tudi delegati Wallaceove tretje stranke na svoj kongres v Filadel4 fiji. To gibanje se bo odslej imen®» vaio napredna stranka. Načrt volivnega programa tretjo stranke v ZDA obsoja Trumanove» doktrino in Marshallov načrt ter zahteva pogajanja in proučevanj«* problemov skupno s Sovjetsko zva« zo v duhu dobre volje, da bi se našla osnova za sporazum in za» gatovitev miru. Pripravljenost Sov» jetske zveze za pogajanja dokazuje, da je mogoče najti konkretne točke za sporazum na podlagi nev» mešavanja v notranje zadeve dm» aih držav in spoštovanja volje Ijud» stva, da sl na demokratičen načiG izbere obliko uprave in gospodarski sistem. Program poudarja na» dalje, naj bi ustvarila OZN namesto Marshallovega načrta fond za’ obnovo in razvoj zavezniških narodov. Namen tega fonda bi bila pomoč siromašnim državam in sicer brez političnih pogojev, pri čemer naj bi imele prednost drla» ve. ki so največ trpele zaradi na» pada. Program ostro kritizira demo* kratsko in republikansko stranko* ker sta se podredili diktatu moncF polistov in pripravljata pod pretvezo zaščite miru vojno. Program obtožuje obe 'franki, da sta odklonili OZN kot orodje za obnovil držav in vzpostavitev miru; izko^ ristili Marshallov načrt za obnovd Nemčije kot vojaškega oporišča? finansirali in dali pomoč izdal, fa- I šističnim vladam v Orčiii. Turčiji 1 in Kitajski; licemerno izdali naro» de Palestine; začeli tekmo v atolli« skoni oboroževanju. Kar se tiče notranje politikei zahteva načrt programa tretje stranke ukinitev Taft-Hartleyeve-«a zakona, razširitev sistema so* ciatnega zavarovanja, ukinitev vo* livnih davkov in enakopravnost črncev. Baldwin, voditelj volilne kam* panie za izvolitev Wsllacea za nredseđnika 7DA, je izjavil na tiskovni konferenci, da pomeni aretacija voditel’a Komnartiie 7DAI Posterja napad na demokratične pravice. Zanimivo le. da ie vlatte napravila ta korak v trenutku» ko se te začel nacionalni kongreà nove Wallaceove stranke. Obtožba nroti voditellem komunistične par» tile nomenl očividen roskus prò* glasiti Partijo za protizakonito Za Kandidata stranke pri volit» vah za bodočega predsednika ZDA! je bil izbran Henry Wallace. Kot kandidat zg mesto podpredsednika ZDA pa je bil dotočen senator ! Olen Taylor. Tretla stranka uživa podporo nekaterih sindikatov Irt številnih demokratičnih oruaniza* cii. kot ja n. pr. ameriški vseslo» vanski kon«res. Tako se bodo pri novembrskih volitvah kosali za mesto predsednika ZDA triie kandidati: Dewey za republikance* Truman za demokrate. Wallace z£ napredno stranko. Po drugem mnenju pa je vsa zadeva tako dozorela, da iščejo samo konpro-misne formule med predlogi zapadnlhj velesil in protipredlogi Molotova. Gra za tri bistvene točke: X. odstranitev blokade Berlina, ki vedno bolj stiska Američane; 2. nova valuta za Berlini ki bi jo sprejele vse štiri velesile; 3* formula, po kateri bi zapadne velesil® odgodile sklicanje ustavodajne skupki ščine za Zapadno Nemčijo. Ko bi dosegli sporazum glede téB točk, bi uradno objavili, da so se sporazumeli o sklicanju konference šti rib zunanjih ministrov. Po tej drugi teoriji bo Truman zaw lačeval pogajanja samo začasno de začetka septembra, ko se bo ponovno spustil v volilno kampanjo. Za tedaj želi imeti vsaj delen sporazum v žepu» da se bo lahko predstavil volivcem ko* «pobomik miru», ki mu Je uspelo zač treti «hladno vojno» tn odstraniti žeto gospodarsko krizo». ANGLEŽI NOČEJO S CIPRA Pred odločitvijo v Moskvi? IG F ARBEN - JEDRO nemške napadalnosti Pred kratkim sta prišli iz Zapadne Nemčije dve vesti, ki sta imeli senzacionalen odmev: velika eksplozija v kemičnih tovarnah 1. G. Farben v Ludwigshafenu in oprostitev IG Farben pred mednarodnim sodiščem za vojne zločince V Nttrnbergu. Toda kaj je točno IG Farben? To industrijsko velepodjetje je | Po 1- 1930 iznašalo predelavo surovin, ki pomenijo pravo revo’ucijo V industriji, in sicer izdelovanu sintetičnega (umetnega) bencina (leuna) in sintetičnoga kavčuka Ibuna). Toda proizvodnja teh sno-Vi je bila mogoča ■— zaradi ogromnih proizvodnih stroškov — samo v primeru, če jo zaščiti država z zaščitnimi carinami na škodo naravnega bencina in kavčuka, ki sta neprimerno cenejša. Hitler, ki je razumel pomen surovin za množično vojno proizvodnjo, je še pred prihodom na ob'ast G- novembra 1932) sprejel predlog Voditeljev IG Farben, da bo podprl prizadevanja te veleindustriie ra proizvajanje sintetičnih snovi. [Tri tedne pred prevzemom oblasti .(20. februarja 1933) je Hitler za-PropiJ finančno 'pomoč za svojo Politiko množičnega oboroževanja m prejel od glavnega ravnatelja IG von Schnitzlerja in kralja topov Gustava Kruppa ček v znesku 400 Gsoč mark. Hitler je držal svojo obljubo, ko Je prišel na ob'ast: dne 1. decembra 1933 je podpisal z IG Farben sporazum, s katerim se nemška Vlada obvezuje, da bo kupi'a vse Proizvodnjo sintetičnega bencina bi kavčuka. V polnem sporazumu bi v povezavi z vrhovnim poveljstvom nemške vojske je IG zače'a Z vojno proizvodnjo v ogromnem merilu. Kakor je napisal tehnični svetovalec IG-eja, »brez bune in leuhe našega podjetja ne bi mogla Nemčija začeti vojne.« To je Potrdil tudi ameriški javni tožilec Pri nttrnberškem sodišču Telforo Taylor. T>ne F. septembra 1939 ge IG proizvajala 91% svetovne proizvodnje sintetičnega kavčuka, 95% vseh vojnih kemikalij v Nemčiji in 84% Vseh nemških eksplozivov. L- 1932 je znašal čisti dobiček tega velepodjetja 71 milijonov mark, medtem ko se je 10 let kasneje dohodek dvignil na 571 milijonov. Ko je izbruhnila vojna, so se nemški oklepniki in topovi premikali na kolesih IG-eja s kavčuka-stimi plašči IG-ejeve bune. Njihove zažiga'ne bombe so bile znamke IG- Goeringova bombna leta'a so bila iz IG-ejevega aluminija in njihove motorje je poganjal seveda sintetični bencin IG-eja. Pred vojno je IG nadzorovala v Nemčiji . 400 tovarn. Malokomu pa je znano, da je ista IG imela pod svojim nadzorstvom tudi 500 tovarn v inozemstvu: v Ameriki, Portugalu, Italiji. Spanji, Franciji in drugod. Vse delovanje IG je bilo podrejeno izključno politično — vojaškim ciljem. Zlasti pa to velja za podružnice v inozemstvu, ki so prejemale vojaškopolitična navodila od urada »W« (to je ustanova za zvezo med vrhovnim poveljstvom nemške vojske in posameznimi tovarnami G-eja). Inozemske podružnice IG-eja so bile središče nemškega vohunstva in nacistične propagande. Tako je n. pr. španska podružnica IG-eja (Union Quimica y Lluch) finansira’a Francovo vstajo in v Romuniji je bil ravnatelj podružnice IG (Soja — AG) Jone-scu hkrati ravnate'j g'astia fašistične železne garde Curentul. Vse te inozemske organizacije IG-eja so posta'e močno orodje za sabotiranje in šibitev tistih držav, ki so bile na tem, da napovejo vojno Nemčiji- Isti von Schnitzlei je izjavil: «Razvoj IG-eja v zadnjih 12 letih je neločljivo povezan z nemško zunanjo politiko.« IG je sklenila okrog 2.000 sporazumov o karte'izaciji v inozemstvu ne toliko zaradi nadzorstva nad cenami in tržišči kot pa zato, da bi laže minirala industrijsko moč tujih držav. Na, zahtevo vodstva IG-eja so uporablja'i v teh tovarnah vojne ujetnike in internirance- Tako je zgradila IG v ta namen novo tovarno za proizvodnjo bune v Au-sehwitzu. In onemogle sužnje je ravnatelj IG-eja uporab'jal v taborišču smrti v Borkenau za poskuse s strupenimi p1 ini. Nemški tožilec v Niirnbergu je tako zaključil svojo obtožbo: »Ce bi ti voditelji IG-eja bili danes še na svobodi ali nekaznovani, bi predstavljali za svetovni mir več- jo nevarnost kakor Hitler, če bi še živel.« Toda te besede so danes pozabljene, kakor, je tudi pozabljen potsdamski sporazum o demilitera-ciji Nemčije in likvidaciji vse njene industrije. Katastrofa v Ludwigshafenu, kjei so izde'ovali tajna orožja, dokazuje, da se zapadne velesi'e ne mislijo ravnati po potsdamskih skle-> pih. IG je dobro služila Hit’erju in sedaj je naš'a nove gospodarje. Značilno je tudi, da so bili voditelji IG Farben oproščeni v Nurn-bergu. Ti gospodje jim utegnejo še koristiti ob ugodnem trenutku . . . DOBER PSIHOLOG. V vasi Houghton v Angliji je neki človek sklical ljudi in jim bučno ponujal bankovce po 10 šilingov (pol funta) v zameno za polkronske kovance (2 šilinga in pol). Kljub petminutni spretni trgovski propagandi ni uspelo prodajalcu prepričati nikogar, da bi sprejel to tako ugodno zamenjavo. Prodajalec se je nato oddahnil in z zadovoljstvom spravil bankovec v listnico. Uganil je, da bodo do take ponudbe ljudje nezaupni, misleč, da gre za ponarejen denar ali za kako drugo prevaro. Hkrati je s tem dobil stavo petih funtov. PO EKSPLOZIJI IG FARBEN V LUDWIGSHAFNU GANDHIJEVI POSTI. Gandhi, idejni voditelj indijskega nacionalizma, ki so ga pred meseci ubili, se je pogosto posluževal posta v politične namene. Pogosto smo brali o njegovih gladovnih stavkah. Toda Gandhi je imel post tudi kot odlično zdravstveno sredstvo, kakor so sedaj ugotovili iz zapiskov, ki so jih našli v njegovi zapuščini. Gandhi je upal, da bo zaradi postov lahko živel do 133 leta starosti. Napisal je 10 priporočil o dobrodejnosti posta: «Posti se: 1. če si slabokrven; 2. če imaš vročino; 3. če trpiš na zaprtju; 4. če si preveč jedel; 5. če te boli glava; 6: če imaš revmatizem; 7. če imaš protin; 8. kadar si slabe volje in razburjen; 9. kadar si potrt; 10. kadar te navdaja veselje; — In ti boš zdrav brez zdravniških receptov» . Podmorsko mesto. Kapetan Rodittis, ki se je ob Sicilskem kanalu spustil kot potapljač na dno morja je odkril podmorsko mesto z visokimi zidovi in širokimi simetričnimi ulicami. Mesto seveda preraščajo goste alge z bogatim morskim rastlinstvom, kar nudi apokaliptičen pogled. NAJBOLJE PLAČANA POLICIJA NA SVETU 35 milijonov lir dnevno za 300 ,,čuvarjev reda' Nasproti najlepše zgradbe, ki jo ima zveza mladih krščanskih mož na širokem bulvarju, kjer se spajata židovsko in arabsko moderno mesto v Jeruzalemu, leži hotel Kralj David. Tu prebiva najbolje plačana policija na svetu — stražarji grofa Bernadotta; njihovi na lahko prisluženi dolarji so dali novo življenje temu razkošnemu hotelu in privabili sem zopet bele in črne služabnike, ki strežejo svojim gospodarjem. V elegantnih, po meri ukrojenih sivih uniformah s ploščatimi belimi čepicami in s črnim ščitom ter z zlato vezenim napisom v Palestini. Plačuje jih ves svet 12 milijonov lir letno ZAGONETNO ROMANJE PERZIJSKEGA ŠAHA Iranskji (perzijski) šah (cesar). Mohamed Rezah Pah’evi se mudi ze več kot 14 dni na zapadu. Urad-no vneto poudarjajo, da ta obisk htrna nobenega po'itičnega znača-}a- V London je prišel visoki gost izključno zaradi olimpijskih iger, v Parizu si je ogledal samo znamenitosti in v Svic0 ga je gnalo ^Uo obujanje spominov na šolska *eta ki jih je mlad vladar tu Preživel. Toda vesti iz Irana dajo slutiti, gre za važnejše zadeve. Obmej-ni incidenti ob iransko-sovjetski so na dnevnem redu in v 'Azerbajdžanu je po'ožaj zelo na-Pet. Pred odhodom iz Teherana je ah odstavil dosedanjega guverner-a te severne iranske pokrajine ter Sa nadomestil z novim, ki potuje ^ šahovem spremstvu. Tako je Azerbejdžan brez vlade in vojaške Upasti imajo potemtakem tu pronte roke. . Nadeva postaja jasna: obmejne mcidente izziva iranska vlada, da ^hko podredi obmejno deželo Zerbejdžan vojaški upravi in iz-V^enini še zadnje ostanke azer-"CJdžanske samouprave. Osrednja jir^a v Teheranu vedno bolj utir-]e svoje postojanke s postopno j^Ttralizacijo države, ki vodi k dik-Uri in k še večji podreditvi an-°ameriškemu vplivu. g^Med vojno so v Iranu taborile J*vietske in ang'eške čete zaradi ^Uprie borbe proti Nemčiji. Tod ost v!a ena naiva2nejših poti za' . ho SZ g vojaškim 'materialom ZaPada. To je Anglija izkoristi- la, da je močno omejila oblast iranskega šaha. Toda med vojno je prišla do izraza zavest azerbejdžanskega ljudstva, ki je z demokratično organizacijo Tudeh zahtevalo samo-upravo in jo tudi doseglo. Po vojni pa je teheranska osrednja vlada te samoupravne demokratične ustanove v krvi zadušila, in London je obrnil svoje baterije ter krepko podprl centralizem šaha, v katerem upravičeno gleda zaščitnika svojih koristi. Anglija ima namreč v svojih rokah 52, 55% delnic petrolejske družbe Angl o — Iranian Oil Company, ki ima koncesije v vsej deželi in tvori pravo državo v državi. Vsako leto prejema Iran od družbe 17 milijonov funtov za petrolej. Res da imajo ZDA v Teheranu svojo vplivno vojaško misijo in izdajajo Iranu kredit vendar glavno besedo ima tu še vedno London. In pri tem vztraja še bolj, ker so ostale angleške postojanke na Bližnjem in Srednjem vzhodu močno omajane. Zato ni izključno, da bo Anglija prista'a na revizijo privilegijev, ki naj bi navidezno koristila Iranu. S tem, da bo oblast še bolj osredotočena v šahovskih rokah, bodo tudi angleške koristi trdneje zavarovane. Javljajo, da bodo kmalu začeli pogajanja med teheransko vlado in Angl o — Iranian, ki naj bi jim sledilo slovesno kronanje mladega vladarja Mohameda Rezaha Pahlevija za sain-šaha (kralja in cesarja). O bližnjem razvoju mednarodnopolitičnega položaja so napisali tako imenovani prognosti-ki ah napovedovalci polno razprav, ki v splošnem soglašajo. Naj navedemo zgoščeno glavne misli njihovih napovedi: Težka mednarodna kriza in napetosti med »Zapadom« in »Vzhodom« bodo kljub medsebojnemu popuščanju še nadalje trajale. Vendar le-to ne bo neposredno ogražalo svetovnega miru. V prestolnicah vseh štirih velesil bodo ponovno iskali novih formul, ki bi omogočile mednarodno pomiritev in delen sporazum, ne da bi niti prva niti druga stranka utrpela kako večjo izgubo pri svojem u-gledu. čas za sklenitev temeljitega, trajnega in splošnega sporazuma med ZDA in SZ pa še ni dozorel. Prav tako je iz-ključeno, da bi velesile Z vojaško silo rešile sedanjje spore. Zato bo mednarodna nejasnost in negotovost še trajala. Vendar je za Evropce razveseljiva naslednja napoved: V doglednem času. se bo težišče kriznih valov premaknilo iz Evrope v Azijo: na Bližnji, Srednji in Daljni vzhod. »United Nations Organisation« na rokavih se redi tu mala armada OZN, prvi mednarodni policijski zbor sveta. Te policaje srečujemo stalno v avli tega hotela, prav tako tudi v razkošnem hotelu Kaethe Dan v Tel-Avivu; vozijo se v lastnih avtomobilih v vseh smereh te nekoč svete dežele. Lahko prisiuženi denar, katerega jim plačujejo vsi narodi, člani OZN, se kotali po Palestini ter jim omogoča najboljša jedila, ki jih more danes ta zemlja še nuditi. Teh stražarjev je okoli 300, 300 mladih na novo vpoklicanih mož ameriške, belgijske in francoske narodnosti, ki slepe palestinska dekleta s svojimi elegantnimi uniformami in skušajo s svojimi težkimi revolverji (kolti) igrati junake kakršne bi morali prav za prav pričakovati od armade, ki služi v miru za denar, ki bi ga mu zavidal vsak vojak, podčastnik in častnik na svetu. Ta mala armada stane Združene narode 3,5 milijone lir dnevno, ki jih plačuje ves svet zato, da bi se palestinsko vprašanje zavleklo do časa, ko bi Amerika in Anglija izvolili odpoklicati svoje armade iz zemlje, v kateri se borita za večjo slavo svojih vlad, za ohranitev petroleja in za velikanske truste, ki nočejo izgubiti svojih velikanskih dobičkov. Plača grofa Bernadotta, ki se je v avgustu odločil zapustiti Srednji vzhod in vrniti se na Švedsko, da bi se odpočil od svojega težkega «posla», znaša Plača njegovih podrejenih je nižja. Vsak «policeman» ima 860.000 lir letno, dobi pa še 7.600 lir dnevno kot nagrado za riziko, ki ga predstavlja njih težka služba. Za 10.000 lir dnevno bi mai'sikclo... opravljal službo, ki mu jo lajša 160 kamionov, 30 osebnih avtomobilov, nekaj desetin opazovalnih letal in 2 helikopterja, da ne govorimo o krasnih uniformah, o udobnem življenju v najelegantnejših hotelih, ki jih ima ta po vojni izmučena zemlja. Najtežja dela, Čuvanje palestinskih voda; stalno križarenje po Sredozemlju z namenom, da zabranijo Zidom nadaljnje priseljevanje, jim oskrbujejo 3 ameriške križarke, ki jim jih je dala na razpolago «ljubezniva» a-meriška vlada. V Jeruzalemu imajo popolnoma novo moderno radio postajo, ki spaja te varuhe miru z vsemi mesti Srednjega vzhoda in z njihovim središčem na Rodu, kjer grof Ber-nadotte rajši živi kakor v precej neprijetni Palestini, kjer bj marsikdo videl v njem utelešenje sil, ki hočejo podaljšanje vojnega stanja. 36 milijonov lir na dan bi bila zares nizka cena za očuvanje miru, če bi bil namen res očuvanja miru, ne pa samo umetnopodalj sevanje primerov, ki nikakor ne kažejo, da bi se to vprašanje zadovoljivo rešilo z obeh strani. Tako rešitev seveda ne bodo izvedli tuji zavojevalci, ampak židovsko in arabsko ljudstvo samo. LETALSKA SILA OZN? NE! SAMO LE-TA NABAVILA ZA PRVO LETALO OZN, KI GROFA BERNADOTTA GA JE Po tržaškem ozemlju KRONIKA H OKUPACIJSKA VOJAŠKA UPRAVA je odklonila ASIŽZ dovoljenje za javno zborovanje na trga Garibaldi, češ da je zborovanje «političnega» značaja. ■:f avtoprevozniški promet S CSH se ospešno razvija •Odkar je bila 1.julija vzpostavljena proga med Oiomoucem in Trstom je že kakih 20 velikih kamionov «Tatra» s prikolicami redno vršile službo. Kamioni vozijo v Trst steklo, kristalne izdelke, oblačilno blago, orodje, nadomestne dele z? razne stroje, naiagaio pa tu surovi ne iz Bližnjega vzboda. « PRETEKLI PETEK so se vrnili iz počitniških kolonij v Srbiji tržaški pionirji. it ENOTNI SINDIKATI in Delavska zbornica so predložili vodstvu ACEGAT-a enoten načrt za rešitev vseh perečih vprašanj. Po dolgem času sta torej obe sindikalni organizaciji zopet zavzeli v enem primeru mezdnega in delovnega spora enotno stališče. TUDI HOTEL «EXCELSIORs ki ie največii hotel v Trstu, mislijo vojaške okupaciiske oblasti rekvirirati. Pred voino ie imel la hote' JfiO postelj, od katerih je bito nad 169 posteli med voino uničenih. Od preosfal’h 299 posteli so iih imel* na razpolago 100 angleški in ameriški Sastn'ki in vniaki. Sedai pa hočejo vojske oblasti zasesti še preostalih lOn posteli, kakor da ne bi bili že rekvirirali v Trstu dovol* stanovanj. it SAMOMORI so se V posled njem času začeli zelo množiti Vzrok le mnogokrat nesrečna llu-hezen aM beda. Pred dnevi >e izvr šil samomor 75-tetni starček Erni' Antone'H. Obesil se je tudi 3S-!etni Artur MeOeot. ANGLEŠKI MORNARJI se kai radi bok«»io, zlasti če so pijani Tako so s« štavi v Ital*ii. Pisma In zaionke bo treba franklraji s IS liranti. dopis-pice s 10 lirami, razelednire s PO zdravi fi Hrami, s samim podpisom pa s 5 Hrami. 7a rokpoise ie dolpčena tarila 2C lì e vK*>ir:h ^^0 »ramov. » MUJTA^CKIT! TATV1ME sr na rinpvji^m «mo rto- roc»1i o ai'Afaj'ilJ ntA^vAmcHH «ilo* t^v». te**! »'a Vf.ipivfLfia ir rtuprrina. H «ta vl^nni!*-v »a rti'itvSne v u* Recarla J* in orfnA«»* nri belftn* rt«ev»i na/* jmiiiAo Ur rfAnar1« fr zlatnine. ,Ct”n»r*U F»*mbArt« |<» ]r>r* tem i?*e«»nva *e«tra, ki j'' vratarica v omAnlAni hi;5i. » POL^TCNT PRTpnpVTKI i' neke fr****** Vče so nnciai» H«tr «Lavoratore» in «pAJmarcfcem»* (tnevT*ii<*iii i^tanek, v katerem ob so*aJo ra>uita5if<> rielovanie ?ev*h frak^i^naJSAv. «fi T.avoratorer č»anVa «AVA/Va n? oblavil. » PPT SV. IVANU IMA.TO CIR KUR amar k* ie orlz Franai, ie. Na n^ffovih i>rAc*«tavah kajFe.l'' leve. sIauc. onir.^ ìn Hntfe ra^no. Hke d«vie ž»vaii. Pre^«tav se nAele žnfe veu'ka mno»5A!i n»idi. zlasti za nima cirjms m*a/Uno. X IZ P^R^CILA STATISTIC NPHA TTPAnA ?e razvilo, da sr cene živčen »skrb n^trebščin v juliju nAi//>«;ko narasle. * ŽELEZNIŠKA KONF^RFN CA predstavnikov STr>-iaf Jucosia vije, Ttaiiie, CSR, Madžarske ii A vetri ie se je priče*a v Trstu v to rek 10. t. m. Na konferenci razpravi ialo o ra*š:ritvi že’ez^iSkeg? prometa s tr?°šk»ni zaiediem in c ustrezni ureditvi voznih tarif. Preprečimo razbijanje bratstva ! Preteklo nedeljo je bila seja glavnega sveta SIAU. Od 120 članov jih je bilo na seji navzočih samo 71. Ta seja je bila, če se hočemo kar najmileje izražati, zelo burna, prav v slogu vseh dosedanjih sej Vidalijeve vrste. Tudi to pot se je pokazala vsa nestrpnost, ves onemogli bes ljudi, ki so hoteli vnesti razdor, ki je nastal v Komunistični partiji, tudi v SIAU. Ta bes se je pokazal takoj od vsega začetka. Predsednik Pogassi je prebral dnevni reti in dejal, da se je svet sestal «zaradi nekaterih sprememb ob resoluciji informbiroja». Pri diskusiji o dnevnem redu se je zglasil k besedi tov. Dekleva. Prebral je izjavo tovarišev Babiča, Laurentija, Dekleve, Kukanje, Rupene, Medice. Smuca, Jakomina in Cebohina, s katero odklanjajo sklicanje izrednega kongresa SIAU, ker ni od zadnjega kongresa nastopil noben političen činitelj, ki bi narekoval sklicanje posebnega kongresa. V izjavi so pozvali vse demokratično ljudstvo Tržaškega ozemlja, naj se oklene SIAU in drugih množičnih organizacij, prepreči vsako nadalnje razbijanje bratstva ter nadaljuje borbo na doslednih demokratičnih pozicijah. Tov. Dekleva pa ni mogel prebrati te izjave do konca, ker so mu navzoči Vidalijevci v imenu «svobode diskusije» to preprečili. Ker pa to še ni bilo dovolj, je ves besen vstal prof. Ferlan, ki je v zadnjem času postal zelo razborit in borben, ter zelo ostro, peneč se od jeze napadel tov. Deklevo, češ da s to izjavo izziva Ker niso pustili tov. Deklevi, da bi prebral izjavo do konca, je hotel tov. Dekleva skupaj z drugimi tovariši v protest proti takemu ravnaju zapustiti dvorano, toda Vidalijevci jim tega zopet v imenu demokratičnih načel niso dovolili. Zastavili so jih, grozili s stoli v rokah ter jih nesramno psovali. Tedaj je spregovoril še tov. Destradi in ko so videli, da so se nekam preveč zaleteli, so dovolili tov. Kukanji, da je spregovoril in ovrgel natolcevanje, češ da je le nekak zvočnik tov. Babiča. Tov. Kukanja je izjavil, da je pražil svoje lastno mneje in da je bil izvoljen v SIAU ter da zato ne bo odstopil s tega mesta. Po tej njegovi izjavi je zopet skočil pokonci bojeviti prof. Ferlan ter pokazal svoje govorniške sposobnosti. Raznim tovarišem pa je bilo tega besedičenja že kar dovolj in so zapustili dvorano. Tedaj se je končno oglasil predsednik Pogassi in začel svoje poročilo, ki je bilo prva točka dnevnega reda. Najprej je po svoje orisal potek dogodkov v SIAU po 29. juniju ter obe seji izvršilnega odbora SIAU. Obtožil je skupino tov. Babiča, da je nacionalistična in naspi’D'na svete vm demokratični fronti. Besedičil je o spoštovanju mirovne pogodbe tei pozabil omeniti, da je Jug Kilavija odločno protestirala proti njeni kršitvi Kakor vsi Vidalije/ci se je na vse račine prizadeval, da ne bi morda kdaj imenoval Jugoslavije. Vsega priznanja vredne pa so bile njegove besede, ko je dejal, da ni mogoče zmagati v demokratični borbi s klevetanjem in s slepa-jenhm. V isti sapi pa je ponovil laž, da so «nekatere osebe» manjšinske» skupine blatile Sovjetsko zvezo, češ da hoče zamenjati Trst za Korejo. Povedal je da hoče «opozicija» uničiti SIAU. Seveda m pozabil omenit: «patrimonio del partito», ker je sedaj to najhujša bolezen vseh Vidalijevih frakcionašev. Zanimiva je bila tuli trditev da Enotni sindikati so bili končno uradno sprejeti v Svetovno sindikalno zvezo, kar je vsekakor velik uspeh vsega našega demokratičnega gibanja. S tem je bilo tržaško razredno sindikalno gibanje vključeno v svetovno fronto vsega demokratičnega delavstva, kar bo pomenilo veliko okrepitev našega delavskega gibanja. Ne moremo pa mimo tega razve-seijevega uspeha, ne da bi ugotovili nekaj stvari, ki nam povzročajo veliko zaskrbljenost. Svetovna sindikalna zveza zahteva od vseli njenih članov in včlanjenih sindikalnih organizacij odločno borbo za delavske pravice in borbo za izkoreninjanje vseh oblik fašizma, Hes je, da so Enotni sindikati vedno bili odločno borbo, toda v zadnjem č^su so se pojavile razne oportunistične težnje, ki bi utegnile škodovati borbenosti sindikatov. Trditve, da je bilo preveč stavk, da je delavstvo naveličano, da je bila linija v marsičem zgre- mora biti ljudska fronta le nekaka koalicija različnih skuoin, ki ohranijo svojo avtonomijo in delujejo le za dosego določenih skupnih ciljev. To naj bi bila nekaka fronta po italijanskem ali francoskem vzorcu, to je korak nazaj. Predsednik Pogassi je nato dejal, da so «frakcionaši» proti Svetovnemu demokratičnemu bloku in proti Sovjetski zvezi ter nočejo njene bratske pomoči. To je lekaj cvetk iz njegovega dolgega poročila. Jasno je, da v njem kar mrgoli lažnih trditev in netočnosti, sicer bi Pogassi ne bil na «liniji». Po poročilu se je razvila «diskusija», če sploh smemo tako imenovati ta pravi izliv mržnje pobesnelih ljudi. Morda zato, da bi podprl tov. Malika, ki je tako odločno podprl jugoslovanski protest glede kršitve mirovne pogodbe z Italije pred Varnostnim svetom, je neki član glavnega sveta, ki je tudi član piranskega krajevnega ljudskega odbora, napadel ljudsko oblast v Istri in dejal, da vlada tam fašistični režim, nato pa se je kljub temu vrnii v Istro. Morda je neki ani- setta, nikakor ne morejo koristiti tržaškemu delavstvu, ki ne sme opustiti svoje, odločne borbe proti imperializmu, ki ga hoče popolnoma zasužnjiti. Glavni pogoj je seveda bila In ostane enotnost. Zato bi takoj pritrdili predsedniku ES Destradiju, če bi o njegove besede o enotnosti, ki jih je izrekel na sindikalnem plenumu preteklo soboto, bile iskrene in bi se strinjale tudi z dejanji. Ni pa nam jasno, kaj je mislil s sledečimi besedami: «Sindikati se bore tudi proti notranjim sovražnikom, kj so se vgnezdiii v organizaciji zato, da jo razbijejo in uničijo ter jo onesposobijo odbijati napade vojaške uprave in industrijcev.» qe je Destradi pri tem mislil one tovariše, ki jih je dal izključili iz centralnega odbora in ki so se vedno najodločneje borili proti načrtom imperialistov in industrijcev, tedaj pač tako enotnost odklanjamo, kakor odklanja- gi tovariš iz prevelike ljubezni do objektivnosti trdil, da je bil tov, Babič vedno zagrizen nacionalist, «ka? lahko mnogi potrdijo». In končno je neki tovariš v svoji velikodušnosti predlagal, naj bi dali vendarle priliko tovarišem, ki so odšli s seje, da s® vrnejo v svet, če se spokorijo in pojdejo v Canosso, Ta predlog pa je tak® razsrdil jakobinsko čisto Pino Toma» sellijevo, da je neznansko vzrojila, In verna svojim borbenim tradicijam, ki so našle zlasti izraza po letu 1945, pretti takemu presojanju odločno protestirala in dejala, da je bilo stališče teh ljudi v zadnjih treh letih popolnoma zgrešeno, čeprav ga je vsa ta tri leta tako goreče zagovarjala. Toda, kaj hočemo, časi se menjajo. Ne bi bili popolni, če bi pozabili omeniti, da je tov. Destradi, ki se je že specializiral v predlogih po izključitvi ljudi iz. raznih organizacij, predlagal, da se izključijo iz glavnega sveta vsi tisti tovariši, ki so podpisali resolucijo, katero je prebral tov. Dekleva. Seveda vse to v znamenju prave Vidalijeve demokracije in v znamenju borbe proti «turškemu režimu», ki ga je treba odpraviti tudi iz SIAU, Tako se je končala ta seja in ta poučna diskusija, ki je pokazala vse vrline in vso globoko «demokratičnost» novih sistemov, pred katerimi se mo. rajo turški res skriti. mo vsako likvidatorstvo Enotnih sindikatov. Veseli nas tudi, da je tov. De-stradi tako odločen branilec mirovne pogodbe z Italijo, le čudno se nam zdi, da je postal goreč šele zadnje dni. Tudi na sindikalnem zborovanji!, ki je bilo v ponedeljek na trgu Sv. Jakoba, je bilo mnogo govora o obrambi mirovne pogodbe. Tovariš Rizzotti je z zadovoljstvom ugotovil, da je pri Združenih narodih država, ki brani neodvisnost Tržaškega ozemlja — Sovjetska zveza, katero r-està vi ja tov. Malik. Vsi se z njim popolnoma strinjamo v tem, hoteli bi ga pa opomniti, da trni malce na soominu, ker ni omenil Jugoslavije, ki je prva protestirala proti kršitvi mirovne pogodbe z It»liio s strani anedo-ame-riške voieške uprave. Vsekakor je za vse Vidalijeve ljudi zelo značilno. da s° na vse krinlie ogibljejo imenovati Jugoslavijo, kakor da bi bila okužena. Enotni sindikati in njikov sprejem v SvetGino sindikalno zvezo Pomen in vloga ASIŽZ Rodila se je v narodnoosvobodilni.) borbi in za narodnoosvobodilno borbo. Ona ji je vtisnila svoj neizbrisen pečat ter je že naprej začrtala smer. Leta 1941 je Se nikjer ni bilo. Tedaj je bila le Osvobodilna fronta in našz napredne žene so se kaj hitro vanjo vključevale in deiovaie izključno v njenem okviru. To s0 storile popolnoma zavestno, gnane po najsrditejšem nacionalnem zatiranju in socialnem ponižanju, ki jima je bilo naše ljudstvo izpostavljeno dolga leta fašizma In katerega so same kot žene in matere najbolj grenko občutile. Nis0 si postavljale nikakega lastnega programa. Ta bi dišal vse preveč po nekdanjem meščanskem feminizmu. ki ni bil drugega kot gola utvara in ni mogel privesti do nobenih konkretnih zaključkov. Narodnoosvobodilna borba je odprla našim anti-fašistkam nova obzorja. Pod vodstvom Komunistične partije je odkrila resnico, da je le norba za socialnejšo In pravično ureditev sveta sposobna rešiti vse ženske probleme. Samo taka borba bo s svojim zmagovitim koncem postavila ženo ob bok možu kot enakovrednega človeka ter ji določila v družbi tisto mesto, ki ji pripada. Narodnoosvobodilna borba je bila po svoji globoki revolucionarni vsebini tudi borba za socialnejšo in pravičnejšo ureditev sveta in njene perspektive so naši ženi odklepale vra'» v svet, kjer ni izkoriščanja človeka po človeku, v svet, ki ne presoja ljudi po spolu, bogastvu in moči, temveč jih ceni izključno po delu, ki ga opravljajo za skupnost. Na vse te stvari pa naša žena ni pomislila v trenutku, ko se je vključila v narodnoosvobodilno borbo. Ti cilji s0 ji bili takrat še preveč daljni, preveč svetlobe in sonca je bilo v njih, da bi se mogla nanje ozreti iz neprodirne teme, ki se je razprostirala vse naokrog. Treba je bilo najprej pregnati temo in pobiti okupatorja. Z vso svojo dušo se je predala temu delu. Vsa njena no ranjost je bila prežeta z njim. vse njeno početje se mu je podredilo. Ni je bilo težave, ki bi jo v svoji iznajdljivosti ne znala premostiti. Ni bilo ne tako velikega trpljenja ne tak0 velikih žrtev, ki bi si jili ne upala sprejeti nase. Tedaj pa, ko je s konkretnim delom dokazala, kaj zmore in ko se je njeno hotenje tudi na zunaj očitovalo, je zrasla Antifašistična ženska organizacija. Njena osnovna naloga je bila vključitev vseh žena, ki so v svojem srcu nosile mržnjo do fašizma in ki so hne pripravljene delovati za osvoboditev izpod njega. Njeni cilji se torej niso razlikovali od ciljev, ki jih je zasledovala Osvobodilna fronta. Edino svoje delo so naše žene s pomočjo lastne organizacije opravljale lahko bolj organizirano, laže so pritegovale v svoj krog one, ki so bile še izven njega in laže so pripravljale druge žene, da so pričele dojemati našo borbo. Ta stvar je bila v našem narodnostno mešanem mestu vsekakor najtežja. Fašizem se je v tolikih letih jzobličil tudi pred italijansko ženo, da se je s studom odvračala od njega; končno je spoznala, da je rešitev le v brezkompromisni borbi ž njim. V tem spoznanju ji ni postal program naše osvobodilne borbe samo bolj dostopen, temveč je bilo nujno, da si ga je osvojila, ker je vseboval vsa načela, po katerih si je hotelo urediti življenje vse naše demokratično prebivalstvo brez razlike narodnosti. Iz enotnega hotenja sta zrasla torej naša borba in naše hotenje, ki sta predstavljala granitne temelje, na katerih naj se sezida naš bodoči svobodni dom Ko sm0 se tako enotni in povezani, kakor smo bili za časa vojne, lotih zidave tega doma, so prišli novi okupatorji in nas pričel! ovirati, da bi njegova mogočna stavba nikoli ne zrasla. Pred našim ljudstvom se je raztegnila dolga trnjeva pot. Z osvoboditvijo in z vsemi žrtvami, ki jih je dalo zanje, je še ni bilo konca. Da bi bilo v borbi, ki jo je moralo zdaj nadaljevati, še bolj povezano In strnjeno, se je organizacijsko združilo v SIAU, naše žene pa v ASIZZ, Nova ženska organizacija je že s svojim naslovom manifes iraia bratstvo slovenskih in italijanskih antl-fašistk in bila s tisočerimi vezmi združena z vsem ostalim demokratičnim gibanjem. Bila je kri in meso enega in istega telesa in njene korenike so segale globoko v narodnoosvobodilni boj. Ker ta boj še ni bil končan, ker se je že po izvojevani svobodi le prenesel na druga tla in drugačno okolje, si tudi naša nova ženska organizacija ni mogla in ni smela zastaviti drugačnih ciljev in ubirati drugo pot, če je hotela ostati dosledna v borbi za osvoboditev trža- škega ljudstva in sama sebi do kraja zvesta. Trda je bila ta borba, mnogo ie terjala od naše žene, čest0 tudi to, kar je bilo preko njenih moči. Toda tudi borba med vojno ni bila tudi nič manj trda in vendar je pretežna večina naših žena vedela, kje je njihovo mesto. Spominjam se kmetice iz internacije, ki mi je rekla pri svojem odhodu: »Zdaj grem domov, ka.) mi je delati, že vem. Nadaljevala bom :am. kjer sem morala prekiniti.« Tudi me tržaške žene smo skozi tri leta po vojni nadaljevale tam, kjer smo pre kiniie tiste kratke trenutke ob osvoboditvi, ker je tako terjal ves potek dogodkov in ker je tak0 zahtevala Irs še vedno zahteva naša borba za dokončno osvoboditev in potrditev tega, kar nam je oilo na mirovni konferenci že določeno. Stoječ trdno v obrambi teh pravKS smo se istočasno borile za rešitev vseh socialnih, vseh narodnih ter vseK izključno ženskih vprašanj ter izpolnjevale tako svoje zgodovinsko poslanstvo. V naši ženski organizaciji pa so se pojavile v zadnjem času očitne težnje, ki dobivajo že čisto jasne otipljive oblike, ki zgovorno pričajo, da je naša ženska organizacija že na tem, da opusti svojo nekdanjo borbeno poč in krene v popolnoma drugo smer. Naše žene ne vidijo več pred seboj nekdanjega cilja. Tik pred tem, ko bi morale v zadnji, odločilni boj za njegovo izpolnitev, ko bi morale požeti sadove sedemletnega truda so se ustavile in zastrmele v nejasno prihodnost. Ne zavedajo se več svojega hotenja. Izmaličiti hočejo vlogo, ki jo je naša organizacija doslej imela v boju za priznanje naših demolir» tičnih pravic.. Kako se bo ta odklon maščevali ne bo treba dolgo čakati- Cenerai Aìrey že tretjič poroča General Airey je poslal Vamost-aemu svetu OZN svoje tretje potočilo o upravi anglo-ameriškega področja Tržaškega ozemlja, in si-eer za dobo od 1. aprila do 30. ju-Rija. Kakor v drugem poročilu, general tudi sedaj dokazuje, da Tržaško ozemlje ne more živeti samo in da ga je zato treba priključiti k Italiji. Ta misel in «strah pred komunizmom» se vlečeta skoti njegovo poročilo kot rdeča nit Hkrati pa hoče g-general dokazati, 'da je v vsem spoštoval in se držal določil mirovne pogodbe, čenrav je Vse njegovo poi'očilo najbolj jasen dokaz o kršitvi mirovne pogodbe V uvodu pravi general Airey: «Trst je bil v polni meri deležen tla, ki je prizadelo ostalo povojno Evropo, to zlo pa se je še povečalo zaradi politične odcepitve, ki je odrez.ala njegovo težko industrijo od njenih korenin v Italiji.» Potemtakem je vsega zla, brezposelnosti in težkega gospodarskega položaja kriva predvsem odcepitev od Italije. General pri tem pozablja, da je v Italiji dva miliiona in pol brezposelnih, da je tržaška industrija delala pod Italijo le toliko, kolikor je prispevala k pripravljanju imperialistične ekspanzije in da ni ta industrija nikakor Rastala v funkciji Italije, temveč tržaškega zaledja. Tako je nastala ladjedelniška industrija, tako so Zgradili plavže v Skednju. Tega g- general ne ve in trdi, da bi priključitev k Italiji bila pravi čudežni lek in bi najbrž brezposelnost in gospodarska kriza izginila kar Čez noč. Mi pa vemo, da bi se gospodarski položaj mnogo izbolj-8al, če bi Trst vzpostavil tesnejše stike s svojim zaledjem in da bi priključitev k Italiji le še bol' povečala bedo. Tržaško gospodarstvo Po mnenju g. generala je italijansko gospodarstvo vzdrževalo tržaške ladjedelnice, pri tem pa pozablja, da ima Trst veliko bogastvo, to je specializirano delovno Silo. s katero so gradili take ladje, ki so se lahko kosale z vsemi drugimi ladjami na svetu. Nadalje pravi poročilo: «Žalostila reka tovornih vlakov, ki se Prazni vračajo s svoje poti iz zaledja, kamor vozijo podpore, je znak, da podonavske države ne morejo ali nočejo uporabljati tržaškega pristanišča in tranzitnih olaj-Sav». Predvsem bi bil moral g. general povedati, da vozijo «podpore» samo v Avstrijo, ne pa v druge Podonavske d 1 :ve. in da ravno pot za pošiljanje te pomoči v Avstrijo, Javna dela so izvajali tako nenačrtno, da niso bila mnogokrat nikomur korist, kakor na primer pogozdovanje Bošketa ali gradnja strateških cest. Da bo v Trstu negotovost, dokler ne bo «utrjena» njegova bodočnost, — tudi to generalu verjamemo. Zato pa bi bilo najbolj pametno, da bi g. general predlagal, da se končno izvedejo sklepi mirovne pogodbe, ne pa da svetuje naj se ta pogodba krši I,e-to veča nemir in negotovost, ščuva iredentistične elemente ter ustvarja napetost, ne slede na to, da predstavljajo taki predlogi tudi vojno nevarnost. Kal imajo opraviti italijanske volitve s tržaškim ozemljem, je zopet uganka. Olramfea ceffoni ofcreliovapfe? Borbo «komunističnih strank» (?) za uveljavljenje mirovne pogodbe za izboljšanje gospodarskega stanja in za izvedbo svobodnih volitev imenuje general Airey «neusmiljeno obrekovaloo gonjo» in pedko-pavanje temeljev oblasti. Generalu je tudi žal, da ni mogel še bolj razširiti ukrepov za upravno reformo. ker jmi to ©menjuje člen 1 priloge VIT mirovne pogod’ o zlasti s pravnega jn političnega stališča Res je čudno, da mirovna pogodba nekaj »menjuje, ko vendar vedno, kadar se na to pogodbo sklicujemo roi. odgovarjalo, da ni stopil v veljavo ni*! začasni statut, kaj šele stalne določbe pogodbe. Nato navaja general kot vzrok za nenormalno stanje v tržaški upravi tesno bližino mej vzhodnoevropskega »totalitarnega sistema» ter politični in «rasni» pritisk. Toda general se pri tem, kar se tiče omeiitev v upravi ne opravičuje morda pred njegovimi ljubljenci, ki jih je imenoval v to upravo: Žal mu je namreč, da j im n e more dati spričo oplenjenih okoliščin še več oblasti Ti ljudje iz raznih šovinističnih strank so namreč po Airevevem mnenju nekoliko razočarani, toda general Anev jim zagotavlja, da «je VtI posvetila premišljeno in polrpežliivo pažnjo vprašanju, rešitev mora biti sprejemljiva za tiste, ki jo bodo morali spraviti v tek in ki povsem naravno želijo v bodoči upravi zaščititi koristi političnih strank, katerim pripadajo». General torej javno priznava, da bo poskrbel za stolčke raznim gospodom, da bo upošteval koristi strank in da mu je ljudstvo deveta briga. Te stranke namreč predstavljajo zelo neznatno skupi- no izkoriščevalcev tržaškega ljudstva. Ti ljudje pa sploh ne bi smeli biti v nobenem upravnem ali posvetovalnem telesu, ker so nasprotniki Svobodnega tržaškega ozemlja. Stati pred volitvami Uprava, pravi g. general, je v mnogih pogledih, podobna italijanski, kar naj bi bilo v skladu z željami večine tukajšnjega prebivalstva. Kako more g. general trditi isto, ker trdijo šovinistične stranke, to je, da predstavljajo večino ko pa ni bilo pri nas še nobenih volitev? Take cenene trditve vsekakor ne spadajo v poročilo Varnostnemu svetu. General govori o plebiscitu «Bege». pozablja povedati, kako je ta plebiscit potekal. Ko govori o proslavi prvega maja, zopet pozabi povedati, tla ni dovolil delovnemu ljudstvu, da bi ga praznovalo na Velikem trgu. kav se je dogajalo že od letu 1900. General tudi zameri» «komunistom», da so sovražno kritizirali predlog treh velesil o priključitvi Trsta Italiji. Ta predlog, ki krši mirovno pogodbo, bi morali namreč Tržačani toplo pozdraviti! Volitve se tudi ne smejo izvesti, to pa zato. ker je v Trstu velika nevarnost. Policija ie namreč aretirala dve ženski, ki sta na-birali po hišah podpise za izvedbo volitev. In čudo prečudno, ti dve ženski sta bili člani SIAU. Res. grozna nevarnost! V tretjem poglavju govori g. general o organizaciji upravo, k čemur se bomo še povrnili. Mimo grede hočemo le ugotoviti, da je ž- taka reorganizacija uprave kršitev mirovne pogodbe. General omenja tudi. da so od-p.ošajj z Italijo zelo prisrčni O tem smo trdno prepričam, saj Italija zvesto izvršnje vse ameriške ukaze. Mnogo je &f’ generalnih trditev za katere ni dokazov, ampak so samo — trditve, ki vodijo h končnemu cilju, priključitvi Trsta k Italiji. 7a danes se bomo pomud'li le še pri vprašanjih šolstva in tiska, k ostalim pa se bomo ob priliki še vrnili. Šolstvo Glede slovenskega šolstva je general Airey od zadnjega poročila precej izpremenil svoje nazore. Tako bi utegnil misliti tisti, ki popolnoma verjame vsemu, kar je napisano v poročilu. Medtem ko je general v prvem poročilu govoril o smernicah vzgoje in je te podčrtoval tudi še v drugem poročilu, sedaj o kakršnih koli smernicah popolnoma molči. Prej je mnogo ko-I voril o političnem pritisku, stra- hovanju, o rasnih nagibih itd., sedaj se pa modrovanju o šolstvu izogiba. Mogoče je angleški general spoznal, da ni umestno govoriti o tem. Se verjetneje pa je. da imajo on, njegovi pomočniki in tisti, v katerih interesu delujejo, še isto mnenje, kot so ga imeli 31. marca 1948. Toda sedaj vsi, g. general in pomočniki, o tem molčijo. Prav gotovo so njegove besede o «ločitvi med šolami italijanskega jezika in šolami slovenskega jezika, ki temelji na rasnih nagibih (razlogi jezikovnega značaja so le male važnosti, ker govorijo vsi slovanski prebivalci področja italijansko)», ki so naletele na odločen odpor vsega demokratičnega tiska, slovenskih in italijanskih roditeljskih svetov, bile takrat tako neprimerne, da jih tretje poročilo sploh ne omenja več. Iz tretjega poročila, ki navaja v glavnem samo statistiko in nekaj samohval Vojaške uprave, posnemamo. da je na anglo-ameriškem j področju Tržaškega ozemlja 4179 : učencev v slovenskih osnovnih šo- j lah. na srednjih šolah pa 1371 di- j jakov. Poročilo omenja tudi izdajanje novih slovenskih učnih knjig, ki jih bodo uporabljali v prihodnjem šolskem letu. To izdajanje je vsekakor hvale vredno, ni pa smotrno, ker bi mnogo knjig lahko uporabljali če bi jih nabavili pri Državni založbi Slovenije. Knjige bi bile cenejše, boljše in sodobne; mislimo zlasti na slovenske čitanke in slovnico, saj se pri slovenščini učni program v šolah v domovini ne razlikuje od programa osnovnih in sredn jih šol v Trstu. 4 z šolski oddelek ZVU dosledno odklanja jn omalovažuje vse. kar ni zraslo na aralo-ameriškeni zelniku. Tisk Poglavje o tisku govori seveda v prvi vrsti «o komunističnem in kriptokomunističnem tisku.» češ da je «postavi! na precej težko preizkušnjo načelo svobode informacije». Dalje pravi, da so ti časopisi v svojem obrekovanju ZVU pokazali «posebno spretnost za sramotitve». govori, da so ti časopisi «objavljali bodisi neresnico bodisi delno resnico». «Primorski dnevnik» je bil zaradi članka, ki ga je ob- j javil 27. junija in v katerem je «prekoračil meje zakonite kritike», obsojen na denarno Vazen 2.800.000 j lir. Pač pa general Airey pohval; «nekomunistične in italijanske nacionalistične elemente», da so v svojem tisku uspešno odgovarjali demokratičnemu časopisju in ga zato smatra za «zrelejšega» in «kri-® tičnega». Okupacijska uprava na vse kriplje ovira razvoj trgovinskih odnosov z zaledjem. Saj ni doslej sklenila le nobene pogodbe z državami v Zaledju in je vključila tržaško zunanjo trgovino v italijansko. S tem ni nikakor pospeševala promete y tržaškem pristanišču. Čuditi se moramo le, kako je mogoče tako lahkotno potvarjati dejstva. Generalovi trditvi, da je treba Pričakovati, da bo brezposelnost ostala najmanj na sedanji višini. 8e bo to stanje trajalo, prav radi Verjamemo, saj naše ljudstvo to še Predobro Juti na svoji koži. Misli-ntó pa, da bi bilo t 'j pametno Zaposliti tržaško industrijo in skleniti sporazume z zalednimi drža-Vami, kakor dajati podpore, ker tržaško delavstvo ne mara milošči-,ne, temveč si hoče samo zaslužiti kruh. «Občutek varnosti» generalovem mnenju je ostal življenjski standard v Trstu razme-ro*na visok kar je posledica umetnih vzrokov, to je, «občutka varnosti» zaradi navzočnosti anglo-am e riških čet, pomoč: ZDA, usmer-janje ameriške pomoči skoz; Avstrijo in javnih del. Kako bi ta občutek «varnosti» izboljševal gospodarski položaj, je vsekakor u-®®nka. Usmerjanje pomoči za Av-"rij° skozi tržaško pristanišče ni tetaka zasluga, temveč vodi skozi **st najkrajša in najnaravnejša j II. tabor Slili] i/ Padrif.ah Kamion, v katerem smo še precej udobno sedei, zavarovani s streho pioti soncu, nas je v 20 minutah potegnil iz Trsta v Fadri-če- Vozili smo se po novi okrožni cesti. Cesta ie lepa, široka. Mož, ki je sedel ob moji strani, je izrazil kritiko, ki je zadela v črno: »Denar bi lahko uporabil; za druge bolj nujne in bolj koristne stvari.« Padriče so nas pričakovale v ' praznični obleki. Vse je bilo v zastavah. B edeče sence, čisto, sinje nebo in zeleni vrtovi so še povečali slavnostno razpoloženje. Za veselični prostor je bi!a izbrana prostorna zelena ograda, porasla z nizkimi kraškinii hrasti. Njihova senca in mehka, suha kraška trava sta te kar vabili, da sedeš a!i bolje: ležeš. Sreča, da je bilo tako; kajti miz in stolov je bilo zelo malo. Gotovo so prireditelji računali z lepim vremenom in srečo so imeli. Polegli smo v travo. Ko je bila v bližini zasedena vsaka senca, so se ljudje razkropili da’eč naokrog Uživali so krasen sončni dan, toda v senci, kakor iz temnega gledališča, uživaš razsvetljeni oder. Ce je bilo miz ma1o, je pa bilo okrepčevalnic dovolj. Ljudje so se gnetli okrog njih in niso doživljal; razočaranj: postrežba je bila dobra, pivo izvrstno. Skrbne gospodinje so odpirale zavoje, ki so jih pri- nesle s seboj, razgrinjale so vse mogoče kuhinjske dobrote, moški so pridno hodili s steklenicami k ofcrepčeva nicarn. Živahno vrvenje so poživljali telovadni nastopi, ki so bili đe'ežr,i laskavega odobravanja. Telovadk in telovadcev ni bilo mnogo, da bi množično imponirali, toda bili so izbrani, njihov nastop je imel nekaj intimnega, domačega, In res: SIAU je velika družina. Kakor v družini vlada v njej tesna povezanost, medsebojno zaupanje, rekel bi, medsebojna ljubezen. Tu se ne čutijo razlike ne v jeziku, ne v stanu, ne v letih, ne v premoženju, vsi imajo nekaj višjega, skupnega: prestano bolest, prestane boje, upanje v svetlejšo bodočnost. Najmočnejša organizacija v človeški družb! je družina in SIAU je trdna, s’ožna družina. To so občutili najbrž tudi govorniki, ki so prišli v Padriče z očitnim namenom, da zasejejo ma o ljuljke med lepo, visoko žito, ki zori na njivi SIAU. Tov. Posassi je kmalu začutil, da z razdiralnimi opazkami ne najde odmeva med poslušalci, zalo je spretno obrnil na splošna vprašanja. Spominjal se je nekdanjega trpljenja in bojev in dal izraza upanju v zmago, ki jo bodo izvojevale disciplinirane množice sklenjene ol^rog STAU. — Tov. Slavec pa je smatral za potrebno, da je po svoje obraz.loževal dogodke in izvaja' svoje, posebne zakljuc ke- Povzročil je nekoliko zmede s svojim udrihanjem po Irakciona-ših, ko ljudstvo pravilno smatra za frakcionaše tiste, ki hočejo pognati Trst v naročje Italije, medtem ko tov. Slavec misi: nasprotno. Reši; je položaj s tem, da je v svoj govor sprejel stavke splošne veljave. Kdo ne bi govorniku pritrdil, ko pravi, da bo đe'ovno ljudstvo vztrajno in energično do skrajnosti vodilo svoj boj za boljše življenjske pogoje človeštva? Nastop govornikov je zbudi' živahna razpravljanja in mestoma burne debate. Toda kmalu je zopet prevladala prava riaiujevska pri srčnost, vsi so bili spet složni, ena družina, ena misel. — Ko se jc noćilo, je Toni pozval Pepi-ja, da zapojeta kako staro tržaško, lire; težav sta se zedinila za znano »No go la cave del portdn«. iti ko je bila pesem srečne odpeta, je Pepi pobara' Tonija: »Pri tej pesmi pa vendar ne misliš na ključ od hišnih vrat v ulici Montecchi?« — »Kaj bo to! G'avrso je, da smo složni in vese'i!«— In ko sem se v lepi zvezdnati noči vračal proti Trstu, sem nese! s seboj prepričanje, da je SIAU trdna barka, ki plove neustrašno dalje in bo kljubovala vsem valovom in vetrovom. ČITAJMO med vrsticami V poročilih o seji Varnostnega noeta, lei se je vršila 4. t. m., beremo sledeče: »Odgovarjajoč 2:t jugoslovanske izjave, ki obtožujejo ZDA in Veliko Britanijo kršitve mirovne per godbe, ki si prizadevata, da bi se Svobodno tržaško ožemi,e priključilo Italiji, je ameriški delegat Philipp Jessup izjavil: Čeprav je-ameriška viada, kakor tudi vladi Velike Britanije in Francije, prepričana. da se mirovna pogodba z Italijo glede Trsta ne more izvesti, vendar Zavezniška vojaška u-prava v Trstu upravlja področje, držeč sc točno pogodbe«. Med vrste te izjave ameriškega delegata Jessupa sc vrinjajo sledeče besede, ki jih Tržačani predobro poznamo: Preganjanje antifašistove — samovoljne hišne preiskave — kršitev določil o slovenskem uradnem jeziku — izključitev slovenskih odvetnikov, ki v smislu pogodbe zahtevajo sodne razprave n slovenskem jeziku — italijanske osebne izkaznice — Ai-reyeva uradna izjava, da Slovenci ne potrebujejo šol, ker itak znajo italijansko — zavbičevanie imenovanja guvernerja itd. »Giornale di Trieste« z dne 4. t. m. začenja kratko razpravo o nameravani ustanovitvi tržaške tobačne tovarne s sledečim stavkom; »Brezdvomno ic ena zelo redkih prednosti, ki jih ima mesto zaradi ustanovitve Tržaškega svobodnega Ozemlja, ta, tla ic- še izven neposrednega nadzorstva s strani tobačnega monopola ... « Med vrstami: Biti prost nadzorstva italijanskih državnih ustanov jc redka, neprecenljiva prednost. Zatorej: Proč s privilegiji! Živela politična gonja za priključitev! Kje pa ie zapisano, da bi se moralo Tržačanom bolje goditi nego Rimljanom? London, 2. avgusta. Južna irska država je odpoklicalo vse svoje atlete, ki so bili pos’ant, da tekmujejo na olimpijskih igrah. To se je zgodilo v znak protesta, ker se v uradnih objavah rabi le staro ime »Ireland« namesto označbe »Etre«, Jet so jo Irci določili kot. uradno ime svoje države. Med vrstami: Kako bi energični Irci šele zaropotali, če bi komu prišlo v glavo, da jim vsili samo angleške osebne izkaznice! Milanska revija »OGGI«, ki se prodaja v več sto tisoč izvodih, posveča v številki z dne S. t. m. nič manj nego 290 vrst dejstvu, da se ic vrnila v Milan zloglasna večkratna morilka Bina Fort, kjer bo čakala na razpravo. Rina Fort j c i< novembru 1940 zaklala ženo svojega ljubimca in njene tri majhne otroke. Revija na dolgo hi široko s pravo naslado opisuje ničeve podrobnosti is življenja Rine Fort ter obžaluje, da sodno oblastvo ni dovolilo dopisnikom, da bi osebno govorili Z morilko. Ponavljamo: Celih 290 vrst v. znani itali lanski reviji ic posvečeno večkratni morilki. Med vrst am i: C e hočeš v današnji velemoralni »demokratični« De Gasparijevi Italiji postati slaven, ie dovolj, da zakolješ nekaj nedolžnih otrok. Le paziti moraš, da imajo tvoje kopalne hlačke predpisano dolžino. VINOGRADNIKI - KMETJE: Trgatev se bliža in gotovo potrebujete še kakšno vinsko posodo aP kletarski stroj in orodje. Poieg denarnih težkoč obstajajo še vedno tudi tehnične težkoče za dobavo omenjene opreme. KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA Z O. J. v Trst«, ni. U. Foscolo 1 (tel. $4386> je v zvezi z najboljšimi dobavitelj' za vsakovrstne kletarske in kmetijske potrebščine, ter ima potrebne predmete že na prodaj po zmernih cenah indi v SVOJIH POSLOVAL NIC AT» V TRSTU, UL. S. MERCA DANTE 4 (POLEG KNJIGARNI’ STOKA) IN V MILJAH, UL. MAZZINI 1. Za vse vaše zadevne nabave je n«jr,o potrebno, da sc pravočasne obrnete na enega od navedenih na siovov, ker bo sicer raznoiožijivc blago prei razprodano, ali pa bodr nova naročMa dospela z zam-ido». KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA Z O. j. V TRSTU ul. S. Mercadante 4 » # slovanskem svetu KRONIKA » Kongres delovne mladine se je pričel v Varšavi pod geslom «Mladina združi se v borbi za kruh in boljšo bodočnost!» Tajnik organizacije Bart Willians je pri otvoritvi dejal, da predstavlja varšavska konferenca prepričljiv dokaz o težnjah milijonov naprednih mladincev. * Vlada FLRJ je izdala naredbo, po kateri morajo lastniki potnih listov zahtevati nove. ‘A Češkoslovaška ima danes 100 nacionaliziranih podjetij za proiz-vodnio sladkorja, ki imajo skupno 105 tovarn. Izvoz sladkorja bo organiziran tako, da bo ustrezal koncepciji češkoslovaškega izvoza in potrebam sladkorne industrije * V Pragi bo v času mednarodnega velesejma od 8. do 15. sep-tembra) kongres poljskih in češko, slovaških trgovskih zbornic. Kakor pravijo, je to rezultat zelo uspešnega in koristnega potovanja delega tov češkoslovaških trgovskih zbornic po Poljski, ki je bilo letos pomladi. * Češkoslovaška je dobila od Poljske vlade v najem polotok Esvo v Sčefin'kem zalivu. Češkoslovaška bo sedaj poslala tla svoje tehnike, da bodo ta polotok uredili v pristanišče. * Industrija ZSSR je prekoračila plan za 5 odst. V tovarni Make-jevski v Donskem bazenu so dosegli nov svetovni rekord v izdelovanju železa. V novi sovjetski visoki peči so izdelali na en kubični meter peči 1..159 kg železa. * Dr. Dell, ki je bil 9 mesecev šef misije OZN za pomoč otrokom, je izjavil, da uresničuje Poljska tak socialni program, ki se bo zdel Američanom pravi sen, medtem ko so nekatere zapadne evropske države v kritičnem gospodarskem položaju. * V Solkanu so otvorili novo železniško postajo. Zgrajena je bila s prostovoljnim delom članov OF in mladine. * V Ljubljani je končalo z delom mednarodno posvetovanje za preganjanje koloradskega hrošča. Države, ki so na posvetovanju sede. levale, so se obvezale, da se bodo obveščale o svojih izkušnjah. » Sovjetska industrija je izdelala stroje za ruvanje sladkorne pese iz zemlje. Stroj tudi ločeno zlaga peso in listič. Z njim se prihrani 80 odst. delovne sile. * Maršal Tito je pri svojem ob:sku v Kropi Izjavil naslednje: «Obiiiibljam vam. da letos ne bomo Jedli samo koruznega kruha, temveč tudi pšeničnega. Zemlja je rodila boMe, kakor lani, a naši delovni ljudje, delavci, mladine! in vsi naši delovni državljani so izdelali v preteklem in letošnjem drugem letu oetletke že mnogo predmetov, ki jih ie doslej morala naša država uvažati». * Industrija volnenih proizvodov v Sovjetski zvezi je povečala svojo proizvodnjo za 200 odst. * Otroško gledališče so na Reki otvorili v letošnjem februarju. Ima štiri oddelke: dramo, zbor, balet ir narodni plesi. Vanie se je že tako’ ob pričetku vpisalo preko 300 pionirjev. V maju so imeli prvo premiero, ki je dosegla velikanski uspeh. Do sedaj Je dalo to gledališče 30 predstav, kateri je prisostvovalo preko 20.000 gledalcev. * V Osiieku delajo na poljedelski postal« poskuse z žitaricami Ing. Mirko Korbiš je pripravil na tej postali novo pšenico, ki bo dajala 30 odst. več pridelka kot prejšnja, ki so jo uporabljali. w I- kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije se bo vršil 24. oktobra v Beogradu. Na dnevnem redu bodo poročila o delu ESJ, r finančnem poslovanju o sindikalni borbi za zgraditev socialističnega gospodarstva, o nalogah EF pri dviganju življenjskega standarda ter o političnem in kulturno . prosvetnem delu ES. Na kongresu bodo sprejeli statut in izvo-lili centralni odbor. * Apnenica «Rdeča zvezda» nad Sočo pri Solkanu deluje dan ir noč brez oddiha. Sedaj gorijo šti-ri peči. Od 1947 se je proizvodnja dvignila na 80 odst. KAJ POVEDO REZULTATI LJUDSKEGA ŠTETJA JUGOSLAVIJA Štetje prebivalstva predstavlja pomemben dogodek v zgodovini vsake države, kaiti iz rezultatov štetja, ki se danes opravlja zelo natančno in podrobno, so razvidni najraznovrstnejši zanimivi podatki. Rezultati ljudskega štet.a o številu prebivalstva, o starostnem fn spolnem sestavu, o gostoti naseljenosti ter o prirastku so nadvse dragoceni podatki za oblasti, ki jim pokažejo, ali je država na poti napredka ali upadanja. Jugoslavija ie država mladih, zdravih narodov, pri katerih je naravni prirastek prebivalstva precei velik. Toda druga svetovna voins je v Jugoslaviji zahtevala ogromno število žrtev, spričo česar ie za u-gotovitev sedanjega stania števila prebivalstva vladalo izredno veliko zanimanje. Ljudsko štetie, ki se je v Jugoslaviii vršilo letos 15. marca in katerega rezultati so bili pred kratkim objavljeni, pa je odstranilo vsa ugibanja o tem in pokazalo jasno sliko o številu prebivalstva današnje Jugoslavije. Število prebivastva Popisi prebivalstva se vrše običajno vsakih deset let. Tako se je tudi v Jugoslaviji prvo ljudsko štetie vršilo 31. januarja 1921, drugo pa 31. marca 1931, medtem ko so bile za tretje štetje, ki bi se moralo vršiti spomladi leta 1941. že izvršene vse priprave. Toda vojna ter okupacija sta to preprečili in šele v letošnjem letu je bil mogoč popis prebivalstva. Po obsežnih pripravah in pritegnitvi ti-sočev prostovoljcev iz množičnih organizacij, je bi!o 15. marca t. 1. izvedeno po vsej Jugoslaviii ijud-skó štetje. Zvezni statistični urad je v juliju zaključil zbiranje glavnih podatkov o popisu in objavil prve rezultate. Po teh podatkih znaša sedanje število prebivalstva v FLRJ, vštev-ši osvobojene predele Slovenskega Primorja in Istre 15,751.935. Leta 1921 (pri prvem popisu) je število prebivalstva znašalo 11,984.911, pri nooisu leta 1931 pa so našteli 13,929.988 ljudi. Vsi ti podatki nam kažejo, da se število prebivalstva Jugoslavije naglo veča. Od leta 1921 do leta 1931 se je število prebivalstva dvignilo torej za 1,945.077 ljudi, ali za 16,2%. od leta 1931 do danes pa za 1,313,982 prebivalcev ali za 9.10%. (Pri tem pa ni vzeto za osnovo gornjo število prebivalstva v letu 1931, temveč ugotovitev zveznega statističnega urada, da je na ozemlju, ki danes spada v FLRJ, torej na ozemlju stare Jugoslavije in sedaj priključenih predelov Istre in Slovenskega Primorja, živelo leta 1931 14,937.953 ljudi). Ta bilanca ie precej ugodna, kajti potrjuje nam ugotovitve, da ie Jugoslavija glede naravnega prirastka med prvimi državami v Evropi in je samo v Sovjetski zvezi in drugih vshodnoevropskih državah naravni prirastek prebiva'-stva nekaj večji. Baš ta velika populacijska moč jugoslovanskih narodov je razlog, da število prebivalstva k'jub ogromnim žrtvam v vojni ni padlo, temveč celo naraslo. Zamislimo pa se lahko, ob zanimivih ugotovitvah primanjkljaja prebiva'stva Jugos’avije v vojnih letih. Ce bi ne bilo izgub, ki so jih narod' JusnjdaviJe pretrpeli v letih 1941-1945 in manjšega upada rojstev zaradi vojne ter manj pomembnih izselitev Nemcev in emigraci!, bi živelo danes v Jugoslaviji, upoštevajoč normami predvojni prirastek 18,310.000 ljudi. kar pomeni, da bi bi’-a Jugoslavija tudi številčno že precej pomembna država. Tako pa bo zaradi primanjkljaja, ki znaša 2,558.000 ljudi, to število prebivalstva doseženo šele v nekaj letih. Število prebivastva po pozameznih republikah Zanimivi so podatki o številu prebivalstva po posameznih republikah. Danes ima Srbiia z avtonomno pokrajino Vojvodino ter Kosovim in Metohijo 6,523.224 prebivalcev, medtem ko šteje Hrvatska 3,749.039. Bosna in Hercegovina pa 2.561.961 ljudi. Stevi'o prebivalstva republike Slovenije znaša danes 1,389.084, nekaj man: pre-biva’cev ima Makedonija (1 152.054) in najmanj Crna gora (376 573). Ker ljudsko štetje leta 1931 ni bilo izvedno po republikah in narodnostnem sestavu, temveč po banovinah, ki iih ie bilo deset in katerih obseg je bil bistveno drugačen od današnjih republik ne mo- remo primerjati, kako je narašča- I lo prebivalstvo pri posameznih narodih Jugoslavije. To ugotovimo I lahko le za Slovenijo in za Beograd, katerih obseg se krije s predvojno dravsko banovino in upravo mesta Beograda. Število prebivalstva se je od leta 1931, ko je ta štela 1,120.549 ljudi, povečalo na 1,389.084, torej za 268.535 prebivalcev, pri čemer pa je upoštevano tudi prebivalstvo na novo prikl-u-čenih prede’ov Slovenskega Primorja. Ce število teh državljanov odštejemo, vidimo, da se je število prebiva’stva Slovenije povečalo le za 5,36%. kar je zelo malo in znaša komaj dobro po'ovico povprečnega naravnega prirastka po vsej državi (9,10%). Mnogo ugodnejši je rezultat za Beograd, katerega prebivalstvo je naraslo cd 266.849 y letu 1931, nà 388.246 v letu 1948, tako da znaša prishrdl kar 145,5%. Toda tu are zgolj za mesto, ki so danes itak vsa močno narasla, razen tega pa še za prestolnico države. Točno sliko o naraščanju števila prebivalstva v posameznih repub'ikah tore: ne moremo dobiti, gotovo pa ie. da je prirastek v severozapadnih predelih mnogo maniši kot v jugovzhodnih. Sestav prebivalstva po spolu Zanimivo ie razmerje med številom moških in žensk v državi. Spola si nista v ravnovesju, temveč močno prev’adujejo ženske, katerih je za 592 859 več kot moških. (Danes živi v Jugoslaviii 7.579.538 moških in 8,172 397 žensk. To močno nenormalno stanje je posledica vojnih dogodkov v letih 1941-1945. ki so sorazmerno mnogo večje število žrtev zahtevali med moškim prebivalstvom, kakor med ženskim, deloma pa »ie še posledica prve svetovne vojne. Nesorazmerje je bilo namreč zelo občutno že leta 1921. ko so našteli 230.229 žensk več; do leta 1931 pa se je stanje precej zboljšalo in je tedaj presežek žensk zna=a! samo 141.806'. Danes pride na 1000 moških prebivalcev 1078 ženskih, ni pa nobenega dvoma, da se bo razmerje med obema spoloma s časom samo uravnovesilo. Prebivalstvo po mestih Nadvse ugodni pa so popisni rezultati, ki se tičejo mestnega pre- bivalstva. Ti namreč kažejo, da so naša mesta dosegla ogromen razmah in se je število njih prebivaN stva v primeri s predvoinim stanjem, izredno močno povečalo. Objavljeni rezultati pričajo, da je! danes v Jugoslaviji, ki je bila in je še pretenžo kmetijska država s slabo razvitimi mesti, 85 mest, ki štejejo več kot 10.000 prebivalcev, medtem ko jih je bilo v letu 1931 samo 70 Ód mest z več kot 10.000 prebivalci jih ie največ v Vojvodini, in to 22 (leta 193® 20) V Srbiji 19 (13), v Hrvatski 171 (16), v Makedoniji 9 (7), v Sloveniji 6 (3), v Bosni 6 (5). na Kosovem in Metohiji 5 (5) ter v Crni gori 1 (1). Na splošno pa je v vseh mestih Jugoslavije število prebil valstva močno naraslo. Beograd se je, kot smo videli zgoraj, več kot podvojil. Se boli ie narasel Zagreb, ki ie s svojimi 290.417 prebivalci (napram 185.581 v letu 1931) drugo mesto Jugoslavije. Ljubljana, kot tretje največje mesto države, kaže izredno lep razmah. saj je narasla od 59.765 na 120.944 prebiva'cev. (Seveda moramo upoštevati tudi to. da so bile po letu 1931 priključene mestu okoliške občine). Sorazmerno naj-večji porast med vsemi mesti v državi je dosegel industrijski Kranj, ki je narasel kar za 373%, (od prvotnih 4191 prebivalcev je narasel na 15.640), kar kaže kako velik pomen ima industrija pri ustvarjanju velikih mest. Drugo mesto v porastu zavzema prav lar ko slovensko mesto, namreč Celje, ki se je poveča o kar za 290%, rudi niško-industrijsko mesto Bor v Srbiji pa je z 258% porastka števila prebivalstva na tretjem mestu. Pa tudi pri veliki večini ostalih mest znaša prirastek okoli 100%, kar pomeni, da je število prebivalstva po mestih danes še enkrat tako več liko kot pri zadnjem štetju leta ji 1931. .. fi Mesta Jugoslavije kažejo torej velik porast prebivalstva in je prav neznatno število takih mest, katerih prebivalstvo bi se zmanjšalo. Zaključki To so v glavnem podatki prvega stella v novi Jugoslaviji. Iz njih vidimo, da ie vojna močno zaustavila razmah Jugoslavije, ki bi danes štela dva in pol milijona prebivalcev več Kljub temu pa vidimo, da število Jugoslovanov narač šča, pri čemer so se izredno močno poveča’a mesta in industrijska središča, Vse to pa ie nadvse ugodno in nobenega dvoma ni, da sé bodo tudi te posledice vojne kmalu zacelile in bo Jugoslavija tudi , številčno postala kmalu močna dr- ! žava. DVE ZVEZDI Tisto leto je pognala pšenica v višino človeške rasti. Bogato in težko klasje se je dvigalo kot nepredirna stena. Ko pa so pričeli žeti, je bila že vojna, kajti bilo je 1941. leto. Traktorist Peter Afanasijevič Traj-nin, načelnik delavnic in delovodja Galje Aralskega sovhoza blizu Samarkanda, se je že prve dni vo-jne prijavil vojaškemu poveljstvu, a poslali so ga nazaj na njegovo delo. Mnogo sovhoznikov je že odšlo v armado in žetev je potekala pod vse težjimi in težjimi pogoji. Primanjkovalo je strojev in delovnih rok. Toda delalo se je neprestano vse dni in noči, da je bila končno žetev le pospravljena. Tedaj sé je Peter Trajnin znova predstavil vojaškemu poveljstvu in zahteval, da ga odpokličejo. Tako je bil jeseni 1941 na Voloko-lamskem bojišču. Pod Klinom je doživel svoj prvi ognjeni krst. Na najrazličnejše načine se razvijeta v človeku hrabrost in izvežbanost. Težko je povedati, kako se v njem prepletajo vztrajnost, odgovornost in sposobnost, ki jih kopiči v mirnem, delavnem življenju in ki so-borcu potrebne. Prvič je bil ranjen 1942. leta. Ze nekaj dni zaporedoma so trajale težke borbe. Trajnin se je na izvidnici srečal z dvema sovražnima tankoma. Ne spominja se kaj je doživljal v sebi, ko je obrnil tank in se pognal v nasprotnika. Toda spominja se, kako je pričakoval udarca in njegove strašne moči, spominja se, kako se je tank nekajkrat prevrnil in obstal z navzgor obrnjenimi gosenicami. On pa se je najprej pognal drugemu tanku v bok, nato nekoliko odskočil in ga pričel obstreljevati. Iz njega sta švignila plamen in dim. Sam se je na svojem tanku pognal dalje v naznačeno smer. Ob zori je zapazil v gozdu sovražni top. Na komandirjevo povelje se je nameril naravnost nanj. Začutil je sunek in kepo pregažene kovine, ki jo je pustil za seboj. Kot ogromna, strašna zver se je tank vračal nazaj v gozd in davil s svojimi gosenicami vse, kar je bilo živega. Uničil je štiri topove. Peti je zadel njega. V ognju In dimu, ki sta ga polnila, ga je Traj-nm s poslednjo smrtno upornostjo tiral dalje. Obstal je šele, ko je bil top uničen. Prilezel je iz njega, nato pa izvlekel še komandirja in strelca. Po okrevanju se je vrnil na bojišče. Na svojem tanku je prevozil preko rodnega mesta in ni spoznal njegovih razrušenih ulic. Uničeval je sovražnikovo živo silo in njegovo tehniko, često je menjal svoj razbiti in ožgani tank z novim, a on je ostal vselej živ, kot bi ga vojna sama čuvala za lepše in plodonosnejše življenje. Nekega dne je pod tankovimi gosenicami zahreščal pesek na levem bregu Dnjepra. Trajninov tank in še druga dva sta se v spremstvu pehote med obstreljevanjem sovražnikovega ognja prebila na drugi breg. Po težkem boju z Nemci so se utrdili na njem. Ponoči so dobili ojačenje in drugi dan so zav. zeli vas. Tretji dan je prišla Nemcem na pomoč aviacija. Nekoliko so napredovali, a sovjetski vojaki so jih znova odbili. Treba se je bilo braniti do poslednjega diha. Trajnin je zdaj sledil za sovražnimi tanki in javil komandirju vsak njihov premik. Njegov veliki zagoreli obraz je bil miren, kakor je miren in strašen sovjetski človek, ko ščiti svojo lastnino in svojo življenjsko srečo. Pustil je, da so se sovražni tanki približali do cela. Tedaj jih je pričel obstreljevati, dokler ni opazil, da se neki sovjetski tank čudno premika. Skočil je nanj. Vsa njegova posadka je bila mrtva: Tankistova noga je počivala na pedalu in še vedno gnala motor. Izvlekel je mrtvece in sedel za stroj, ki je bil še sposoben za borbo. Za utrditev na desnem bregu Dnjepra je dobil Trajnin naslov heroja Sovjetske zveze in zlata zvezda se je zableščala na njegovih prsih. Ta mu je kazala nadaljnjo pot. Videl je porušena mesta Poljske in Nemčije ter pomagal svojim tankom osvoboditi Prago. Končno je le prišel dan zmage, ki smo ga vsi pričakovali. Trajnin se je vrnil v sovhoz Galja-Aral. Vse je bilo tako, kot je pri vojakih videl v snu. Zdelo se mu je, da obleče svoj stari delovni jopič, na dlan si nasuje pšeničnega zrnja in vdahne s polnimi pljuči stepni veter, pomešan z bencinom in vinom, in vse bo, kakor je bilo poprej. Toda brž ko se je vrnil, je spoznal, da se je med vojno spremenil tudi sam. Na vse kar ga je obkrožalo, in na svoj živ- | Ijenjski smoter je gledal z drugačnimi , očmi. i • Ni tratil časa za počitek in razmik ijanje. Takoj se je vključil v delo. Primanjkovalo je ljudi. Stroji so bili obrabljeni. Disciplina je bila majava. Ž vojaško strogostjo je ocenjevala zdaj vsak prestopek in zanemarjenje dolžnosti. Toda razumel je tudi, da ni mogoče od ljudi samo zahtevati, temveč je treba najti tudi pot do njihovega srca. Pridobiti si je treba njihovo zaupanje in spoštovanje. V sovhoz sè je vrnil kot v lastno družino. Tudi v tej veliki družini je bilo mnogo odvisno od skupnih naporov in iskrenih tovarniških odnosov. Kako se gradijo udarniki? Oni né pridejo kar tako na svet. V človekii počivajo včasih nerazvite sposobnosti; Včasih je treba le zasukati ključ, da jim odpreš vrata v življenje. Včasih je treba dolgega vztrajnega truda, da v človeku vzbudiš navdušenje. Zaman pravimo včasih, da so številke dolgočasne. Nekatere številke vzbujajo v človeškem srcu veselje, upanje ib ponos. V dveh letih so se uspehi sov-hoznega dela podvojili, kajti vsi traktorji in kombajni so pričeli delovati. Ljudje, ki so preživeli vojno, poznaj® zdaj ceno mirnega dela. Vedo, da Je ona sila in moč sovjetske dežele, Ki stoji na straži miru. Sovjetska država nagrajuje junake dela, tako kot Je nagrajevala junake borbe. Med delavci sovhosa Galja-Aral, ki so bili imenovani za heroja dela, je bil tudi Pete* Trajnin. Poleg zvezde vojnega junaJ štva je zableščala na njegovih prsih zvezda dela za slavo in čast domovini J ? Umetnost - Prosveta MILKO MATICETOV SLOVENSKE LJUDSKE PESMI IN PRIPOVEDKE Slovenska ljudska pesem na zapadu Je po obliki in po vsebini organski del ljudske pesmi, kakršno poznamo po celokupnem slovenskem ozemlju. Motivi, ki jih srečujemo v primorskih pesmih, so doma obenem tudi v dolenjskih, gorenjskih, koroških, štajerskih in prekmurskih pesmih. Slovenska pesem, nastala v katerem koli delu Slovenskega ozemlja, se je od nekdaj prosto širila v vse smeri in je prišla vselej tudi na zapad, ne ba bi jo mogle Zadržati politične, upravne ali druge pregraje. imamo pa tudi znake, da so nekatere ljudske pesmi nastale na samem slovenskem zapadu in da so od tod potem prodirale proti severu in Vzhodu. Variante slovenskih pripovednih pesmi, zapisane na zapadu, so včasih bolj arhaične, morda estetsko popolnejše, ali kako drugače zanimivejše od variant iz ostalih slovenskih pokrajin; nekateri motivi drugod niso Znani, ali pa so izpričani samo v nevezani besedi. Pesmi slovenskega zapada so nam dostopne predvsem v Štrekljevi zbirki «Slovenske narodne pesmi». Med 8687 številkami je 1383 primorskih ali nekaj več kot 15%. To razmerje je v primeri z demografskim razmerjem med Slovenci na zapadu in vsem slovenskim narodom nekoliko prenizko. Toda Pomisliti je treba, da je Strekelj imel na razpolago za svojo izdajo celo vrsto Starih tiskanih in rokopisnih zbirk od vsepovsod, razen z zapada. Zato je gornja številka prav za prav visoka, prenesli v zgodovinsko osebnost kralja Čistimo jezik (nadaljevanje) Zakaj je treba energično nastopiti proti banditstvu, ko vendar prav tako nastopimo, če nastopimo odločno ali pogumno proti razbojništvn? Ali; zakaj je treba preiti na več sektorjih v ofenzivo, ko prav isto povemo z besedami: preiti na več odsekih v napad? Prav tako bomo lepše rekli in pišali: Vladajoči krogi so temu močno nasprotovali namesto: Vladajoči krogi so na to močno reagirali (s tem se ognemo po nemški obliki privajenemu glagolu reagirati); izročiti Pismen ugovor namesto izročiti protestno pismo; prišlo je do zapletja-Jev, do medsebojnih napadov ali obračunavanj namesto prišlo je do incidentov; začeti nabirati ali zbirati prispevke za kaj namesto narediti, napraviti, začeti nabiralno akcijo; široko čiščenje naprednih ljudi ali čiščenje naprednih ljudi na široko namesto široka akcija čiščenja naprednih elementov; isti nagoni, ki vodijo živali namesto isti instinkti, ki vodi io živali; dobil je službo v ravnateljstvu upravništva «Stefani» namesto našel je mesto v ravnateljstvu agencije «Stefani»; zahvaliti se ima f-mora) zaščiti, zavzemanju namesto sahvaliti se ima protekciji; ščititi koka ali zavzemati se za koga namesto protežirati koga; izzivanje namesto provokacije; častilakomnost ali časii-teljnosi namesto ambicije; načelnih ali predstojnik namesto prefekta. Kolektiven je tujka, ki je prišla v navado pa tudi v razvado v novejšem Sasu. Povsod se ji ne bomo mogli ogniti; v primerih kakor kolektivna pogodba in podobno jo bomo morali obdržati, dokler ne bo slovar ali pravopis drugače odločil. Potrebna pa ni v sledečem primeru: Od posameznih zločinov je prešel h kolektivnemu klanju; namesto tega bomo pisali: Od posameznih zločinov je prešel k množičnemu klanju. Sezona je tudi taka tujka, ki skuša v zadnjem času prevzeti nase različne pomene. Naj nam služi za to samo en primer, ki je značilen za ta letni čas! Nekje sem videl sledeč stavek; Sezona češenj je prav te dni posegla višek. Mislim, da je zorenje, obiranje, kupovanje češeni ali podobno doseglo svoj višek sezona pa zanesljivo ne. Sezona pomeni letni čas; tu in tam tudi poseben čas v letu, na Primer deževni čas, čas setve, žetve, obiranja sadja itd.; torej bi kvečjemu lahko rekli «sezona obiranja če-Senj», Je mislimo, da j'e tujka lepša in da z njo več povemo ko z domačo beseda ' IJMJEK (TOŽB Ce bi upoštevali samo pesmi, ki so Slovenski Matici ali Streklju prišle na poziv, objavljen v Ljubljanskem Zvonu leta 1887, bi videli, da je bil slovenski zapad v resnici med pokraji. nami, ki so odgovorila na ta poziv z največjim navdušenjem. Posredno ali neposredno je za Streklja zapisovalo pesmi preko 70 ljudi. Skupaj s starejšimi nabiralci to število naraste na sto ljudi, po poklicu učiteljev, duhovnikov, uradnikov, študentov, gimnazijcev, celo nekaj navadnih kmečkih fantov. Železniški uradnik Jožef Cejan iz Vrtojbe je na primer poslal do leta 1908. devet zbirk pesmi. Učitelj Jožko Velikonja je poslal s Strmca pri Logeh (na beneški zemlji) 107 pesmi, toda prepozno, da bi mogle biti primerno uvrščene v zbirko. V SNP je očitno slabo zastopana Beneška Slovenija. Nepojasnjeno je vprašanje, zakaj urednik ni uporabil Baudouinovih Materialov iz Rezije in Tera. Zbirka bogoslov, cev Skura in Gorenščka, nastala leta 1899 po Trinkovi pobudi, pa je bila Streklju nedostopna. Po prvi svetovni vojni je še nabrala nekaj pesmi v Beneški Sloveniji Renata Steccati iz Vidma; njeni zapisi so deloma izšli leta 1932., deloma pa v tržaških «Razgledih» leta 1947. Razni zasebniki so med dvema vojnama brez dvoma zapisali precej ljudskih pesmi, ki so raztresene po listih in časopisih n. pr. v starejših letnikih Mladike) ali pa celo v rokopisu, tako da so praktično nedosegljive. Tudi avtor teh vrst hrani večjo zbirko ljudskih pesmi, katere je zbral med leti 1934 in 1941 na slovenskem zapadu. Ce bo kdaj prišlo do nove izdaje slovenskih ljudskih pesmi, bo naš zapad v njej zastopan vse drugače kot v Štrekljevih SNP. Snovni svet slovenskih ljudskih pesmi na zapadu je kaj pester. Pripovedne pesmi, na katere se v tem bežnem pregledu omejim, vsebujejo prvine bajnega, pravljičnega, legendarnega krščanskega in zgodovinskega izvora. Pesmi, o katerih menimo, da jim je za ozadje srednji vek, je tudi na slovenskem zapadu precej: so krščansko-obredne, legendarne, nabožne. Baladne pesmi o Lepi Vidi, Mladi Zori in druge so se izoblikovale, vsaj tako kot jih poznamo danes, približno od 10. do 12. stoletja. Toda tudi poznejši zgodovinski dogodki in osebnosti so še našli izraza v ljudski pesmi. Tako so se nekateri starejši motivi n. pr. rešitev krščanske sužnje iz rok nevernikov) Matjaža (+ 1940), o katerem so Tolminci peli že v 16. stoletju. O današnjem stanju ljudske pesmi v zapadnih slovenskih predelih nimamo splošne študije. Zaključki, do katerih je prišel France Škerl iz Knežaka v dizertaciji, ki jo je predložil na filozofski fakulteti v Padovi 1940 leta, se nanašajo samo na Pivko in niti ne obsegajo vse vrste ljudskih pesmi. Na podlagi lastnih opazovanj v mnogih krajih slovenskega zapada, zlasti v Beneški Sloveniji, lahko podam sledeče začasno poročilo; Med raznimi oblikami ljudskih pesmi je pripovedna pesem ohranjena tu in tam kot relikt v spominu starih ljudi, ali pa si je nekoliko podaljšala življe-nje, če je prešla v obredno funkcijo (n.- pr. pri koledovanju, pri varovanju mrliča itd.); netvorna je postala verjetno proti koncu 18. stoletja, svojo čisto pripovedno funkcijo pa je izgubila kakih sto let kasneje. Obredne pesmi izginjajo s starim obredjem vred; trdožive so le še zagovorne formule (krajše in tudi daljše), v Beneški Sloveniji morda bolj kot kjer koli drugod. Nabožne pesmi, zlasti daljše pripoved-no-nabožne oblike odmirajo ali pa se spreminjajo; pu_ :am primer, ko so otroci šestih do desetih let v Beneški Sloveniji (verski čut je tam posebno zrahljan) zložili parodijo variante pesemske skupine «Jezus mašuje». Res žive, to se pravi take, da imajo še v sebi tvorno moč, so danes na slovenskem zapadu ljubezenske pesmi (vsaj deloma), v polni meri pa otroške in razne satirične pesmi (vaške, imenske in druge zbadljivke). BAJKE. LEGENDE. PRAVLJICE, PRIPOVEDKE Od ostalih besedno-duhovnlh umetnin, ki spadajo v okvir ljudskega ustnega slovstva, so bajke, legende, pravljice in pripovedke v ozki zvezi s pripovedno pesmijo. Motivni in idejni svet je tu in tam isti. Formalni pomislek, da so bajke, legende, pravljice in pripovedke navadno (vedno pa ne) v prozi, nas ne sme zavesti, da bi obravnavali posebej blago v vezani in posebej ono v nevezani besedi Bajka ostane bajka, pravljica pravljica itd., pa naj bo v verzih ali v prozi, in pomisliti moramo tudi, da je nekdaj bilo v pesemski obliki mnogo tega, kar danes poznamo samo v prozi. Slovensko ljudstvo na zapadu med omenjenimi vrstami ne dela veliko razlik. Najbolj razširjen izraz je prati, ca, na Cerkljanskem prajerca. Na skrajnem zapadu slovenskega jezikovnega ozemlja, med Terjani na desnem bregu Tera, poznajo danes samo dve osnovni skupini besedo-duhovnih umetnin: 1. čant (pesem) je to, kar se poje; 2, vse ostalo, bodisi v vezani ali nevezani obliki, pa je kratkomalo pravica — nekaj, kar se pravi, pripoveduje, baja. Vsaka vas ima vsaj enega, navadno pa več dobrih pripovedovalcev, moških ali ženskih. V vasi Ter (ital. uradno Pradieiis) sem leta 1940. čui bajati otroka desetih let. Lidia Go. biča, ki mi je gladko narekoval štiri «pravice» (dve legendi in dve šaljivi pripovedi). V Beneški Sloveniji slovensko ljudstvo sploh nima nobene druge duhovne hrane v materinem jeziku, zato je bajanje edina priložnost za besedno-umetniško izživljanje (za pripovedovalca) in doživljanje (za poslušalce). Doslej objavljeno bajno, pravljično in legendarno gradivo zapadnih Slovencev je še raztreseno po raznih (tudi neslovenskih) izdajah in težko dostopno. Gabrščkove «Narodne pripovedke v Soških planinah» iz 1. 1910. so najobširnejša in najbolj znana knjižna zbirka, toda prinašajosamotolminske pravljice. Druge pokrajine zaostajajo za Tolminsko. Zlasti šibko je zastopan Kras, od koder pa imamo zanimiv poizkus dialektološkega zapisa: «Topolovo rebro». Med beneškimi Slovenci je zapisal in leta 1877. poslal Baudouin Courtenayu na Rusko nekaj krajših tekstov v dialektu profesor Ivan Vogrič. V spremnem pismu pravi, da je beležil točno po pripovedovanju nekega oglarja iz Canebolc. Drugi zapisovalci pa niso bili tako tankovestni. Domače pravljice ir. pripovedke so objavljali tudi v furlanščini in italijanščini (Blažutič in drugi). Vendar je bil tudi klic s slovenske strani močan, saj se je Ivan Trinko, najizrazitejša kulturna osebnost v beneški Sloveniji, oglasil leta 1884. naravnost v Ljubljanskem Zvonu z beneško-slovenskimi bajnimi pripovedmi o vedomcu in divjih babah. Marsikaj iz našega pripovednega zaklada sta objavila Furlan R. Vidoni in Nemec A. von Mailly. V splošnih opisih življenja in mišljenja zapadnih Slovencev je prišlo že kar v navado, da se kot primer njihovega ustnega slovstva navaja izročilo o Zlatorogu ali o Trentarskem študentu, ki sta pač pritegnila pozornost zaradi literarnih obdelav (Baumbach, Lovrenčič) in ne iz etnografskih ozirov. Značilnejša so mnoga druga izročila zapadnih Slovencev. Krajevne aitio-loške pripovedke, kot n. pr. ona o nastanku Krasa, lahko krijejo v sebi prastare motive. V legendarni ciklus o popotovanjih Kristusa in sv. Petra je prišlo dokaj bajnih, pravljičnih in drugih snovi, ki s krščanskim okvirjem nimajo nič skupnega. NASE NOVE KNJIGE Državna založba Slovenija sicer nekoliko počasi, a zadnje čase enakomerno nadaljuje z izdajanjem zbranih del slovenskih klasikov Po. 1. zvezku Levstikovega zbranega dela je založba pravkar izdala drugi zvezek zbranega dela Josipa Jurčiča. Ta zvezek obsega naslednja Jurčičeva pripovedna dela: Tihotapec, Jurij Kobila, Uboštvo in bogastvo, Vrban Smukova ženitev in Spomini starega Slovenca. Glede razvrstitve se urednik (dr. Mirko Rupel) pri izdaji Jurčičevega zbranega dela drži predvsem kronološkega načela, vendar ne tako strogo, da bi to bilo v kvar organski celoti. Tako bodo prve knjige Jurčičevega zbranega dela . obsegale njegove pripovedne spise, v naslednjih zvezkih pa bodo vsebovani dramatični spisi, nato poskusi v verzih in slednjič nedokončana dela. Pravkar izšli zvezek zbranega dela je docela v skladu s tem načrtom in obsega samo one pripovedne spise, ki so nastali v letih 1864 in 1865. Ima pa ta zvezek še posebno zanimivost. Poleg številnih opomb, ki tolmačijo za snovo in nastanek posameznih povesti ter razne zgodovinske In jezikovne posebnosti, je urednik dodal originalni življenjepis Andreja Pajka, ki do sedaj še ni bil objavljen v tisku. Jurčič je namreč dobil v roke 120 rokopisnih strani spominov, ki jih Je napisal Jurčičev rojak Andrej Pajk In v katerih Pajk popisuje svoje življenje, zlasti pa svoje doživljaje v Napoleonovi vojski na nekem blišču, go, tem rokoR^iuyr3€eni je Jurčič priredil za tisk Spomine starega Slovenca, ki so Pajkovo in Jurčičevo delo. V pravkar izšlo drugo knjigo Jurčičevega zbranega' dela je urednik uvrstil oba spisa, pri čemer je zlasti originalno Pajkovo pripovedovanje do sedaj širšim krogom neznano, izredno slikovito in zanimivo. Knjiga predstavlja, kot nadaljevanje kritične in nedvomno najboljše izdaje Jurčičevega dela, dragocen doprinos k zbirki slovenskih klasikov. Motijo le manjši nedostatki v zunanji opremi, tako zlasti neenakost s prvim zvezkom Jurčičevega zbranega dela. Po dolgem premoru je v zbirki «Klasje» (Državna založba Slovenije), namenjeni najširšim krogom, izšel 11.-12. zvezek, ki vsebuje kritične spise Josipa Stritarja. Kritični spisi so nedvomno najpomembnejše Stritarjevo delo, kajti z njimi je Stritar, — dolgo časa vodilni slovenski pisatelj, — vzgajal naš mladi pisateljski in pesniški rod ter obenem tudi slovensko izobraženstvo. V pravkar izšli knjigi, ki vsebuje najpomembnejše kritične spise, je pisatelj (dr. France Koblar) uvrstil najprej Stritarjevo razpravo o Prešernovih poezijah, s katero je Stri. tar afirmiral Prešerna kot največjega slovenskega pesnika. Odlomki iz «Kritičnih pisem», v katerih je Stritar nastopil proti leposlovju, ki je bilo pod reditelj uvrstil v izbor nekatere odstavke iz Stritarjevih «Literarnih pogovorov» in «Dunajskih pisem». Knjiga predstavlja lep doprinos k poznanju Stritarjeve umetnosti, ki še čaka nove kritične izdaje. Hvalevredno je tudi, da sta tisk in oprema tega zvezka «Klasja» mnogo boljša kot pri prejšnjih. Med qnjigami iz politične literature je Cankarjeva založba izdala več novih knjig in brošur. Friedrich Engels: Položaj delavskega razreda v Angliji, je analiza družbenih razmer v Angliji v sredi preteklega stoletja. To Engelsovo delo, ki je plod dolgoletnih njegovih preučevanj, izzveni v ostro obsodbo kapitalizma ter izraža vero v zmago delavskega razreda. V Maii knjižnici marksizma in leninizma pa so izšle brošure; J. V. Stalin: O dialektičnem In zgodovinskem materializmu kjer avtor razlaga osnove marksizma in leninizma. F. Engelsov «Razvoj socializma od utopije do znanosti», znana Engelsova razprava, ki predstavlja zaradi razlage teoretičnih temeljev znanstvenega socializma, temelj študij vseh klasičnih del marksizma in leninizma. Marx-Engels: Iz pisem o zgodovinskem materializmu je brošura, ki vsebuje odlomke iz nekaterih pomembnih Marksovih in Engelsovih pisem, v katerih pisca raz zaščito takratnjh vodilnih mož slo-1 pravljata o raznih teoretičnih vpraša. venskega kulturnega življenja, so tudi njih znanstvenega socializma. v to knjigo. Nadalje je pri- [ S. R, Hino Kuzzati Din0 Ruzzati je že pred vojno napisal nekaj stvari, ki so vzbudile precejšnjo pozornost, Ta italijanski pisatelj se je poleg Elija Vittorinlja, pisatelja »Razgovorov na Siciliji«, močno uveljavil kot italijanski avantgardistični pisatelj. Zanimivi sta zlasti njegovi deli »Deserto dei Tartari« in »Sette novelle«. Zelo zanimiv0 je, da je roman »Deserto dei Tartari«, ki je poln ironije, izšel še v fašističnih časili. Roman pripoveduje zgodbo trdnjave, ki na robu pustinje štrli v praznoto, kjer sta red in varnost neznan pojem in kjer poznajo častniki sain0 eno: brezupno pričakovanje napada. Toda napada ni bilo. Mogoče bo jutri; mogoče ga ne bo nikdar? Puščoba se je polotila tudi obmejnega poveljstva, ki se je spremenilo v rušilca militarizma. Tako je ta roman strahovit0 norčevanje in razkrinkavanje militarističnega duha. Zaradi novinarskega dela marsikatero Buzzati-jevo leposlovno delo ni popolnoma dovršeno. Pisatelj deluje kot urednik pri »Corriere della sera«. Bva nemška pisatelja sta sc vrnila iz Amerike Iz ZDA sta se vrnila Fritz von Urinih in Richard Httlsenbeck. Unruh je znan nemški demokrat, ki govori o etičnih vprašanjih in vzbuja Nemcem vest. Deloval je v smislu nemškega pacifista Ossietzke-ga. Zato je v sedanjih časih hitro opazil grozečo »renacifikacijo« Nemčije in se ji uprl zlasti v govoru, k» ga je imel v Frankfurtu o revoluciji 1848. — HUIsenbeck, ki je s Hugom Ballom ustanovil v Zilrichu (Cabaret Voltaire) dadaizem, ki je pozneje postal slikar, pesnik, zdravnik, potopisec In nazadnje psihitiater v New Yorku, Je pa v primeri v Unruhom pravi Američan. V Nemčiji ne bo ostal, ker ne razume naprednih tokov v sedanji nemški književnosti, zlasti ne v vzhodni coni. Zanimiv pa je zlasti zaradi svoje zaljubljenosti v amerikanstvo, kamor seveda spada 'komfort vile, avto itd. Tako je ta pisatelj, ki je vzbudil pekoč v nemški književnosti mnogo prahu in škandalov> hotel ponovno zablestet! na zelo cenen način: s propagiranjem »amerikanizma«. Eliu Pelin Med najbolj popularne bolgarske ijsatelje spada sedemdesetletni Elin Pelin, čigar pravo ime Je Dimitrij Ivanov. Rodil se je na Sofijskem polju. Najprej je pisal pesmi, postal je učitelj, nato pa pisatelj. S prvo zbirko povesti je zaslovel 1904. Tako je prišel v Pariz. Nad dvajset le; j» deloval v sofijski narodni knjižnici. Negova dela poznajo vsi sloji bolgarskega naroda, izšla So v več knjN gah. Najbolj ganimivi sta povesti »Gerakovi« in »Zemlja«, v katerih je živahno opisal propadanje patriara kalnega kmečkega življenja. Elin Pe» lin pa je zaslovel zlasti s črticami in feljtoni, s satirami in humoreskami^ Nekaj njegovih stvari imamo tudi V slovenščini. Teroi- nad kulturnimi delavci v Turčiji Teror nad kulturnimi delavci v Turčiji spominja na srednjeveško inkvizicijo. Pri tem si je najbolj umazala roke narodno-republikanska stranka, »reakcionarna elita«. Ta teror pa n! od danes, začel se je med vojno. Prva žrtev je postal znameniti pisatelj in muzikolog Salahetin Ali, ki ga pozna vsak Turek. Osumili so ga komunizma in ga postavili pred sodišče, V Turčiji preganjajo zlasti napred» ne novinarje, posebno sodelavce časopisa Tan, ki so zagovarjali mir in Sovjetsko zvezo. Časopis so prepove» dali, sodelavce s0 štirikrat postavili pred vojno sodišče in obsodili vsakega na štiri leta ječe. Tudi sodelavce literarnega lista »Razgled« so obsodili zaradi komunistične propagande. Višek je dosegel teror, ko so proti» sovjetske študentovske bande napadle rektorja ankarske univerze Sef-keta Aziza Kansu — pri tem deja» nju je sodeloval celo dekan medicin» ske fakultete s poslanci narodno republikanske stranke; NOVI ZAPISKI O KLEMENTU JUGU MOJA PRVA IN DRUGA POT NA TRIGLAV Bilo je pred 28 leti po izpitih prvega leta na ljubljanski univerzi sredi meseca julija. Z zadnjimi dinarji sem se odpravljal domov na počitnice. Na ulici srečam znanca Cerkljana, ki se je odpravljal v Ameriko. e Ali veš za koga, ki bi me vodil Ita Triglav? Tja bi še rad šel, preden grem. Plačal bi mu vse stroške». Brez pomišljanja sem se mu ponudil za vodnika, četudi nisem bil še nikdar na nobenem vrhu osrednjega triglavskega masiva, razen na grebenih od Crne prsti do Škrbine in Krna.Pač pa me je že davno neznansko srbelo, da bi že spoznal našega očaka. Toliko bolj takrat, ko sem v Kamniških planinah okusil planinske čare. Rečeno, storjeno. Kaj za to, če sem se z znanjem, ki sem ga imel o Triglavu, lotil najdaljše poti, ki se je loti redko kateri planinec: čez Pokljuko. Iztopila sva na Bledu in hodila po oni brezkončno dolgi poti skozi gozdove pokljuške planote proti Toscu. Krasni bregovi gori nad Bledom, tam kjer je Valentin duše pasel, ko je Jožef II. razpustil samostan; gozdovi, veličastni in senčni, hladni tudi sredi julija; Na planini pod Toscem sva prenočila pri bohinjskih pastirjih, se najedla žgancev in napila mleka ter jo mahnila po bližnjici čez vrh Tosca na velo polje. Kakor slepa kura, ki zrno najde, sva našla naj-iepših očnic in murk, kar jih zmore triglavsko pogorje. Podrobnosti s te poli se več ne spominjam. Vem le toliko, da je bil moj cerkljanski enabob» na Kredarici tako truden, da sem jo še istega dne za kratek čas sam mahnil do Staničeve koče pod Ržjo. na vrh, z vso previdnostjo preko zametov. Bila sva prva. Treba je bilo šele vhoditi stopinje ali čistiti z njih sneg. Z Malega na Veliki Triglav je lilo včasih zelo težko prekopati se preko zametov, zamudno in utrujajoče. Tudi -vrh Triglava je bil zameten. Preko polovice je zasulo Aljažev stolp. Razgled je bil res božanski po sveže zasneženih vršacih preko Karavank v visoke Ture, Dolomite in še dalje. »:« »:« »:« Po skoro tednu dni sem znanca srečno pripeljal v Ljubljano. Oba zadovoljna sva spoznala, da je Triglav velik gospod, ki si privošči tudi sredi poletja svoje : uhe, nezaželenim gostom ne da do sebe, znaša nad njimi svojo nejevoljo in jim da čakati cele dnj na svojo milost. Res, vsega spoštovanja vredna gora... »:« »:« »:« Klement Jug, mojster slovenskega gorniškega plezalstva, toda takrat še «studiosus philosophiae» v prvem letniku na ljubljanski univerzi, še prav nič planinec, ki je do tedaj lezel le še po pobočjih Sv. Katarine nad Solkanom in morda še preko kakega grebena, je bil tedaj še v Ljubljani. Opravil je zadnje izpite. Moje dogodivščine s Cerkljanom so ga tako navdušile, da je hotel deliti za menoj svoje tudi ne preveč cvetoče študentovske finance, če grem z njim na Triglav. Naslednjega dne sva že bila na poti, tokrat skozi Vrata, čez Prag na Kredarico. Drugo jutro pa na vrh Triglava ter še isi:ga dne do koče pri Triglavskih jezerih. Cista kot kristal so bleščala jezerca med skalami. Peči Tičaric, krivenčaste veje rušja in rdeči sleč Na povratku me je na grebenu Kredarice zatekla huda ura s točo. Gologlavega, na kratko ostriženega in golorokega me je stolklo po glavi in po rokah, da sem bil ves lisast- Ponoči mo doživeli na Kredarici vihar, da ga ne pomnim takega. Z znancem sva nočila v stari koči poleg Triglavskega doma, na pogradu, naslonjenem na zunanjo steno. Vsa oča se je zibala kot ladja na viharnem morju in z njo se je zibala najina postelja, oprta ob steno, vso dolgo noč. Dobro bo, sem si mislil, če nas ne bo odpihalo s kočo vred s Kredarice. Naslednje jutro se je pomirilo in zjasnilo, toda padlo je za dobro ped snega. Z najino opremo sva 'tnogla šele naslednji dan popoldne so odsevali na nepremični gladini. Brezkončni mir med vrhovi starih, v viharjih razčesnjenih mecesnov... Tu morda v prvem svitu divji petelin poje svoj ljubavni spev. Rušje visi kot kozja bra, a čez rogove skal nad brezni, ki jih je po trentarski pravljici izoral Zlatorog s svojimi rogovi v divji jezi nad človeško zavratnostjo, ob besnenju viharjev in strel, k' jih je poslal bog Triglav in njegove bele žene v pomoč svojemu varovancu. Triglavski cvetnik je bil uničen, toda Komna, prestolnica Zlatorogovega carstva, je še vedno biser naših gorskih lepot. Do tu je šlo -vse v najlepšem redu.Klement Jug je bil dober, vztrajen pešec in vreme ni nagajalo, oba pa Židane volje. Smola se je začela v dolini v Bohinjski Bistrici, kjer sva zamudila vlak. Klement je takoj pokazal svojo planinsko žilico. Da izkoristiva čas, naj jo mahneva kar proti Bledu, in ker je bilo še prezgodaj, v , š<-e. Tja je pa le toliko daleč, da sva srečno zamudila drugi vlak. Kaj bi čakala na mestu? Podjeten planinec, poln volje in energije, tega ne bi naredil. Jug je bil za to, da greva naprej — v Radovljico. Ker bi tu morala čakati še dve uri na vlak, je hotel kar ncprej, čez Kamno gorico v Podnart Kropo. Jug je pri .tem vstrajal, «za utrjevanje volje in mišic». In on je bil hujši začetnik kot jaz, ki sem bil že prejšnji teden na TriglaìW in šel. pred štirinajstimi dnevi preko Kamniških planin. Zato nisem smel odnehati, četudi me je jezilo. Krepko tolčeva cesto v, Kamno gorico. V dveh urah sva jo dosegla, toda v Podnart bi rabila še drugi dve uri. Pogrelo me je. Gotovo zamudiva tudi tretji vlak, — nobena hitrica naju ne reši več. Vendar je bilo še rahlo upanje: morda je pot krajša, morda bo imel vlak zamudo. To daje vzpodbude in poleta volji in mišicam, zraven pa še malo tihe jezice ob verjetnosti, da zamudiva. Čakaj, mi je šlo po glavi, sedaj se bo videlo, kaj zmorejo naše mišice... In stopnjujem hojo v čim večjo naglico, včasih v tek. Klement je po nekod nekoliko zastal, pa se je takoj pognal z vsem naporom volje in mišic, da me je dosegel in korakal vštric. Spet sem nategnil korak, še hitrejši, in daljši so bjli. Tako sva se lovila, dohajala do kolodvora, kamor sva pridrvela vsa potna in spehana, kajpak prekasno. No, sedaj je bilo tudi Jugu dovolj. Počistila sva nahrbtnike zadnjih dobrot in zlezla — v Savo — čakat naslednji vlak. Ali ni bila ta tekma, posebno iz Kamne gorice do Podnarta, važna ali morda celo odločilna za Juga, da mu je nazorno pokazala, kako važno je planinstvo za vzgojo volje in trdnosti značaja? — Morda? Res je, po tej noji na Triglav je Jug začel redno in vedno bolj sistematično zahajati v - planine. In Triglav je ostal njegov ljubljenec in okrog njega so se spletale njegove misli in poti. In njemu je dal svoje življenje, pred 24 leti. Jugova stena v Severni triglavski bo v stoletja pričala o njemu in o njegovi ljubezni do planin. ZORKO JELINČIČ 45 LETNICA ILIDENSKEGA UPORA 2. avgusta je preteklo 45 let od velikega makedonskega upora, ki !s imenujemo Ilindeuski upor (upor se je začel na dan sv. Ilije 1983). Na koncu 19. iu v začetku 20. stoletja je prodrl kapitalizem tudi v le'’-daino Turčijo. To je imelo za posledico še hujše zasužnjevanje kmečki11 množic v Makedoniji. Davki so bili veliki, pritisk strašen, zato so se km®-tje večkrat spopadli s turškimi agami (posestniki). Tedaj se je vnela bor»® Makedoncev za narodno osvobojenje. Makedonci so čutili šibkost turškega fevdalizma, ki je skušal s terorjem zakriti svojo nemoč. Občutili so pa tudi, da oblasti ne morejo odstra-niti samovolje veleposestnikov (begov). Zato je narodnoosvobodilno gibanje dobivalo ostrejše oblike. Leta US3 je bila kot izraz revolucionarneS» razpoloženja ustanovljena Notranja makedonska revolucionarna organizacija. Po svojih temeljnih silah in vsebini Je bilo to splošno ljudsko in demokratično gibanje. Tedaj se začenja doba krvavih borb in organizirane!* odpora makedonskega naroda proti turškim tlačiteljem. Cilj te ilegalce, toda množične organizacije je bi! združiti in organizirati ves makedonski narod, vse izkoriščane sloje. Voditelji organizacije so postali narodni voditelji: Goce Delcev, DamiaO Grujev, Sandanski. Takoj v začetku so naglafeli, da je mogoče rešiti makedonsko vprašanje samo z oboroženim uporom in zlomom tujega jarma-Zahtevali so tudi agrarno reformo. Posebno hudi nasprotniki organizacije so bili bolgarski vladajoči krogi, ki so uspeli sestaviti «Vrhovni komite» za dozdevno pomoč makedonskemu ljudstvu. «Vrhovisti» so hoteli razbiti borbeno enotnost Makedoncev in njihovo zaupanje v lastne moči. Vrnili so se v vodstvo organizacije in hoteli izzvati upor, ko še ni bil zadosti pripravljen in ko pogoji še niso bili dozoreli. 2. avgusta 1903 je vzplamenel upor, dan prej pa 5° ubili Goce Delčeva. Upor je bil že naprej obsojen na neuspeh ,ver,dar s' je vse ljudstvo vzdignilo. Opolnoči so na Iljindan 1903. leta odjeknile iz Kruševa prve upornižK* puške. Svoboda ali smrt — je bil pozdrav, s katerim so se pozdravljali. Vstaja se je bliskovito širila po vsej Makedoniji. Tri mesece, od avgusta do oktobra, je bila Makedonija v plamenu revolucije. Slabo oborožen* ljudstvo se je z brezprimerno hrabrostjo postavilo v bran mnogoštevilni turški regularni vojski. V dvesto borbah, kjer je sodelovalo približno 30.00» borcev, so mnogi položili svoja življenja za domovino in za bodočnost svojega naroda. Maščevanje tiranov je bilo strašno: uničenih je bilo 135 makedonskih vasi, požganih preko 10.000 hiš, ubitih več kot 2000 ljudi, ki niso sodelovali pri vstaji, odvedenih in onečaščenih preko 2500 žena in deklet Priprave za vstajo so bile akcije diverzantov. Najznačilnejša od tet je bila akcija revolucionarjev v Solunu tri mesece pred Iljindensko vstajo-Ta skupina revolucionarjev je znana pod imenom «Solunski gemidže». Solunski gemidže so prestrašili ne samo sultanove vlastodržce, temveč so vznemirili tudi javnost vse Evrope. Preko njih je makedonsko ljudstvo objavilo vsemu svetu, da začenja borbo za svoje pravice, za življenje f svobodo. Odločili so se, da izvršijo atentate* na tiste objekte, kjer je bil investiran evropski kapital. Vse priprave za delo- in izvršitev postavljenih nalog so opravili z največjo opreznostjo. Solun je začel preživljati dneve največje panike in trepet» Začeli so se atentati. 28. aprila je neki mladenič s kovčegom v rok’ stopil kot navaden potnik na parobrod «Guadalquivir», ki je bil last francoske prekomorske družbe. Ko se je oddaljil od solunskega, pristanišča, ž3 je silna detonacija stresla od vrha do tal. Sirene so začele klicati na pomoč. Med potniki je nastal preplah. Brod, je gorel vso noč in drugi da* je ostalo od njega v solunskem pristanišču le ogrodje. Atentati so se vrstili drug za drugim. 29. aprila je Konstantin Kirke'’ iz Velesa podminiral cevi plinske osvetljave in vodovoda. Ves Solun jc ostal brez svetlobe in vode. Takoj nato je hrabri Orce Pop Jordanov, pra* tako iz Velesa, zažgal eksploziv pod hišo «Bank Otoman», ki je' čez nekaj minut, ko se je on oddaljil, zletela v zrak. Za gašenje požara ni bilo vodo-Atentat na poslopje «Bank Otoman» je bil protest proti evropskemu finančnemu kapitalu. Vso noč so se po solunskih ulicah slišale eksplozijo-bomb, ki so jih diverzanti metali na razne objekte. V bojih s turškimi vojaki in policijo so na solunskih ulicah padli Orce Pop Jordanov, Konstanti!1 Kirkov, Dimitar Mečev, Ilija Trčkov in Vladimir Pingov. Cvetan Trajko1' pa se je vrgel na bombo, ki ga je raznesla na koščke, samo da ne bi pa! živ v roke turški policiji. Vendar pa je Ilindenski upor eno najslavnejših dejanj v zgodovin1 makedonskega naroda. Pokazal je revolucionarno silo makedonske!3-ljudstva in njegovo brezmejno ljubezen do svobode. Upor je ustvaril bof' beno demokratično tradicijo. Iz. poraza pa so se množice naučile čuva»1 se pred izdajalci in so se zato še bolj čvrsto pridružile demokratičnim gibanjem bratskih narodov. Te tradicije so ostale globoko v spominu m3' kedonskega ljudstva. O Tihem eceasm Vse vodovje naše zemlje zbirajo trije ogromni oceani: At’antski, Indijski in. Tihi. Največji od vseh treh je Tihi ali Veliki, ki je sam tako velik, kot oba ostala skupaj. BALBOA PREVZAME VELIKO JUŽNO MORJE V LAST ŠPANSKEGA KRALJA Pravijo, da je bi'o to nekega jutra konec meseca septembra leta 1513, ko so stopili Evropci na obale Tihega oceana. Bii bi naj to Spanec Balboa s svojim španskim spremstvom. Prehodil je s svojimi zvestimi Panamsko ožino, nekje tam blizu, kjer je danes prekop, in z nekega ,griča je zagledal neizmerno morsko gladino. Stopil je prav do morja, izvlekel svojo zakrivljeno sabljo in z njo zamahnil na vse štiri strani neba in tani v samoti ob morju slovesno izjavil, da prevzema v oblast ta morja v imenu njegovega presvetlega veličanstva 'španskega kralja. Ker je imel ladje na oni strani panamske ožine — prekopa pa še ni bilo —-, je skušal podati se na to morje s čolni, ki jih je poliral domačinom, toda daleč ni prišel, kajti do kampr so nesle oči, do koder ie že veslal, samo morje in neizmerno sinje morje. Vrnil se je, morje pa je imenoval Veliko južno morje. Za svoje 'odkritje je Balboa v Španiji doživel velike časti in odlikovanja, toda že po nekaj letih so ga isti Spanci skrajšati za eno g'avo in pol vratu. MAGELLAN ZAJADRA V TIHI OCEAN Magellan, Portugalec po rodu, v španski službi, je Evropec, ki je zaplul prvi z ladjami v to veliko morje- Qbjadral je vso južno Arne-riko in na južnem koncu južne Amerike smuknil leta 1520 skozi preliv iz Atlantskega oceana v Veliko južno morje. Ko je p'ul skozi ožino, ki se še danes imenuje po njem, v sam ocean, je bilo morje tako mirno in krotko, da je Magellan imenoval to morje mirno — Pacifik — kakor mu je imt ostalo 'še danes (Pacifik ali Tihi ocean). Magellan in njegovi so se znašli y velikem neznanem oceanu. Pluli .so vedno proti zapadu. kote in žeje konec, toda pot jU1 1 vodi'a Je mimo neobljudenih kov, brez vode in hrane. OTOKI SAMOTARJEV MAGELLAN STRADA Nikjer kopne zemlje. Zmanjkalo jim je živeža. Spanci so pričeli presneto stradati. Začeli so loviti podgane na ladjah, lotili so se kuhati usnje. Zmanjkalo jim je tudi vode. Tu pa tam so zagledali kak otok, bili so vsi srečni, da je la* Ta Veliki ocean je poln nest® otokov in še danes ie nešteto kov neobljudenih, ali pa so se ,flC~ goče na katerega zatekle sam ske narave ali pa kosmate vesti črne duše iz pretekle vojne. ROPARSKI OTOKI Končno so vsi izčrpani le P1'1-, drali do obljudenih otokov. v krat se je nabrala gruča čo'1 okolj njih- Domačini so jim da’i jedi in pijače, so pa na VJ koncih in krajih lezli na njih in odnesli vse, kar ni bilo prifr» 'j ali privezano. Magallan in nieCoV jo naglo cdkurili ,, teh š>t°- SO ju učLgio u'-ift.ua.iii § in jih imenovali Ladroni rop' ski otoki- Danes imenujemo to ^ iar u- 5O pino otokov Mariani, v g,aVvnerju-iJ-ugasli ognjeniki, dva pa še hala. jjj POIZKUS JE DOKAZAL, PA ZEMLJA OKROGLA oti Mage’lan je potoval dalje P zapadu. Leta 1521 je prišel ,n^bj!i. [ipine. Tam so ga domačini t nadaljevale^,. Njegove ladje so dalje in so se po treh letih, - j.j, so odšle iz Francije proti zap vrn: ile v Španijo iz vzhoda. Dakako je bilo, da je zemlja okrog a. ^Potnik Antonio Pigeietto je napisal delo: Primo viaggio intorno al globo. SIRI SE KULTURA IN CIVILIZACIJA In sedaj se je cdprla pot mor-Parjem, trgovcem, misijonarjem, Pustolovcem in končno celo tudi Učenjakom. Vse je hitelo v veliko iužno morje. Spanci, Portuga’ci, ^'ancozi, Ho’andci in seveda niso lrianjlcali Angleži. In sedaj so odkupovali, zasedali, ropali, ubijah. Posiljevali, prodajali žganje in suž-P)?, prenosili kužne bolezni, z eno uesedo— šinila se je civilizacija Mega človeka med barvanimi brati. Spanci so v Mehiki v Acapulco -tradiji ladje in z njimi jadrali po '.Neizmernem oceanu. Cvetela je trgovina z vsemi mogočnimi predmeti. VCENJAK JE VEDNO REVEŽ o- li- ri- ra- ji 5t :c ih m ai )0 0' re- so rt' rt o- it ■c i» e- j' i> Ki S- j !* 0-m IV' j« |V> aJ e. 1-jei >■ n ,v j! il !» f- ti i- a- X je ti*1 .tf tl? Pnav zadnji so prišli učenjaki, Pu naj so bi’i katere koli narodnosti, vrnili so se ubogi domov, kot jo ubogi odšli na ocean in ploke. Ugotovili so, da je to mor-iu mnogo večje kot vsa kopna zem-Us skupaj. Na vzhodu ga omejujejo Neverna, Srednja in Južna Amerika; na zapadu, Avstralija in Azija, na severu Beringovo morje, na ju-|U pa Antarktično rnce-je. BMzu filipinov in Nove Zelandije dose-‘N to morje naivečjo globino, ki jih Poznamo na svetu. PACIFIK. PRAV ZA PRAV NI KROTKO MORJE Magellan «a je imenoval Tihi iggan, toda to je bil le slučaj, da !r ie zdel Magellanu tih in krotek, .a tem oceanu divjajo strašne ne-vihte. Vsako leto beremo v časo-Phju o liudih nevihtah, viharjih in PNUrjih, ki pustošijo ob oba’ah in "banjih pokrajinah zapadne Amerike. OTROVI IN MORSKI TOKOVI Stalno pa pihajo tu vetrovi, ki f°- jih imenovali nasatni vetrovi. Nastajajo zaradi razlik v toploti zraka, smer pihanja je pa sta1na ’n zavisi v glavnem od vrtenja Zemlje. Ti stalni vetrovi potiskajo Gorsko vedo, da nastajajo pravd 'okovi morske vode- En tok gre mehiške obale in Srednje Ame-rike vzđo’ž ravnika proti Filipinom to je ekvatorialni tok. Obrne 59, ta topli tok proti Japonski, teče mi»lo Japonske in gre od se\Tern.ih obokov proti Kanadi- Ta dobro Nulajeni tok, imenovan sedaj Kali-"rnijski tek, se vrača vzđo’ž Ame-llse do ekvatorja. Iz juga priteka od Aniartike mrzli Humbaldtov ali prujski tok. a teče in blodi vso obalo južne oiiierrke tia do Panamskega zaliva. ’b'a mrzli tok teče tudi mimo samotnega otoka Juan Fernanda .Robinzonov otok), ki leži 600 km minske obale. Na tem otoku je ^bminska plošča, na kateri se be-r9 đa je od leta 1704—1709 živel m samotarsko življenje Skat Alek-^nder Selkirk, Angleški pišate’j Ubiel Defoe ga je spisal v . zna-m®ntti knjigi o Robinzonu. Plošča ^°ii baje na onem mestu, kjer je Robinzon dneve in dneve gledal P0 m or ju, ne bi H kje zagledal ka-5? ladjo, ki. bi plula mimo. Ta je bivši ognjenik. Cie ga je 9kaj fasa uporabljala za politič-i9 kaznjence, morski roparji, ho-'arWski in angleški, pa za svoje %nšče. sfinge na velikonočnih 1 OTOKIH bolj zapadno leže Velikonoč-C otoki. Leta 1722, na samo Veli-jih je odkril Ho’anđec, ad-.l5iai Rogigeveen- Tudi ta je plul o-Magellanovi poti. Napisal, je tudi JvP o svoji poti- Ti otoki sami po niso nič posebnega. So ugasli j^ryeniki, skoraj brez vode, tla so rešeto in vsa voda izgine. V ""rani osti so velike travnate rav-Toda tudi to ni važno, važne lu čudovite stavbe in orjaške, lip °§njeniškega kamenja, izklesa-(L ?’-ave. Kaj sfinge. Te g!ave so je ® metrov visoke, 8 metrov jih I1® v zemlji, da ne govorim o dolžini in širini. Izklesane so » kh kamenja ognjenika Rano Rana- » ■ Vo« i. -i--- .. podobne. oči, močna vse te glave so ’ azit nos, globoke ge danes si ne morejo raz- kako so preprosti praprebi- . i ti Ton o cl z orfirv» + _ m'v- % ar | Hpj..1 Prenesli sem te orjaške l-Ji ili It€> kako izklesali te glave. m.z-Na-. 80 tudi plošče s tajinstveno pi- € savo, niso pa jo še razbrali. Kaj naj pomenijo? Pristnih praprebivalcev ni več- Od koristi kulture in civilizacije so, ustvarjalci teh čudovitih obličij in stavb in nedognani tehniki, izginili. OTOKI GALAPAGOS. ORJAŠKE ŽELVE. DARWIN Ce nas nese perujski ali Humboldtov tok dalje proti severu, pa tam ob ekvatorju trčimo ob več pustih otokov, ki so sami delujoči ali ugasli ognjeniki. To je otočje Ga'apagos, kar bi se po naše reklo: otočje orjaških želv. Tako so ga imenovali Spanci, ki so prvi zajadrali sem. Tu žive čisto svojevrstne živali. Orjaških želv skoraj ni več, kulturonosci in civilizatorji so jih iztrebili. Pač pa žive še tu orjaški kuščarji. To otočje s svojstvenim živalstvom je dalo mnogo pobud in novih misli velikemu naravoslovcu Darwinu. Te ogromne želve še danes zelo iščejo, da izdelujejo iz njih kremo za damska ličeca, k; daje koži m'ađosten izraz. Reklama pravi, da imajo olja iz teles teh živali, ki žive sto in več sto let, v sebi čudovito življenjsko moč in krepe svežost telesa in kože. SREDISCE PACIFIKA — HAVAJSKO OTOČJE Sredi oceana, na severni poluti leži Havajsko otočje. To otočje se dviga iz globin 4 do 5 tisoč metrov-Pa tudi otoki sami dosegajo mestoma velike višine, najvišje v Pacifiku. Ugasli ognjenik Mauna-Kea ima vrh 4210 m nad morsko gladino- Na istem otoku je ne mnogo nižji ognjenik Mauna-Loa. To je zanimiv ognjenik. Mauna-Loa je dobričina, raztopljena lava je vedno pri rokah, če bi bilo treba narediti škodo in uničiti pokrajino pod seboj. Običajno pa ta lava stoji kot voda v orjaškem žeknu in tvori pravo jezero. To je ognjeniško jezero Holemaumau. Ti otoki imajo prijetno klimo in so last Združenih držav. Na enem izmed otokov je prelepo mesto Honolulu. Nedaleč od tega mesta je pomorsko oporišče Združenih držav Fea-re Harbor. V tem pomorskem oporišču so 7. decembra 1941 napadli iz zraka pridne Amerikance hudobni Japonci. Združene države so zato napovedale Japoncem volno. Havajsko otočje je silno važno križišče vseh morskih poti v Pacifiku- Ker pa se glavne zračne poti pomlkaio proti severu, kaže. da bo važno vozlišče zrakoplovnih poti med Severno Ameriko in Azijo na Aleutskem otočju. ALEUTI _ OTOČJE BODOČNOSTI, KOT SREDISCE LETALSKEGA PROMETA MED AZIJO IN AMERIKO Aleuti so prav severni otoki v tem oceanu, vlečejo se od Aljaske proti Sibiriji- Je mnogo ma’ih otokov. Skoraj sami ognjeniki. Baje so ostanek bivše ceMne, ki se je potopila, kot naši dalmatinski otoki. Tu je 'ostro podnebje. Poletje je malo bolj toplo le od junija do avgusta, čeravno leže ti otoki v legah kakor Nemčija in južna Švedska. Na teh otokih je umrl Boering, ki jih je tudi odkril in po katerem se imenuje morska pot med A’ja-sko in Sibirijo Boeringovo morje, kf je tu med Azijo in Ameriko široko le svojih 75 km. Tu je bil prvi Rus Dežnev in se tudi skrajni vzhodni, konec azijske celine imenuje Kap Dežnev. NEODVISNO KRALJESTVO NA HAVAJSKEM OTOČJU Havajsko otočje so odkrili Spanci, toda ker so imeli toliko novih otokov so na to otočje pozabili. Na novo je šele 1778. 'odkril te otoke angleški raziskovalec Cook. Za Cookom in Angleži so prišli misijonarji in kma’u na to so se začeli zelo zanimati za te otoke Ang’eži, Francozi in Združene države. Vse bi rade te otoke in ker so se bale zamere, so vse tri priznale neodvisnega kralja- Menda se je ta zelo neodvisni kralj imenoval Kameha-meha. V tem neodvisnem kra’je-stvu Havaj pa je moč in vpliv ZDA vedno bolj rastla, tako da zadnja potomka kralja Kamehameha veličanstvo Lilinoko’oui niti ni utegnila dovladati, ko so postavile ZDA 1900 leta svojega guvernerja-Prebivalci teh otokov in tako tudi Havajci so izborni mornarji, mogoče naibo'jši na svetu, nič čudnega, saj žive na otokih med samim neizmernim morjem. RAJ NA ZEMLJI — TAHITI Tam sredi oceana med Velikonočnimi otoki im Avstralijo leže Družabni otoki in nad njimi raj Gonu zn ZLnmosT e* i/r* ulelòiii stresi Znamo je, da je boiba zoper zločin-stvenost prav v zadnjem času po vseh modernih državah močno napredovala. Pri tem je lepe uspehe dosegla Sovjetska zveza, katere borba zoper zlo-činstvenost je zasnovana na znanstveni podlagi. Vse ukrepe zoper kriminaliteto ter sploh celotno prizadevanje neke države v stremljenju čim bolj zmanjšati število zločinov, nazivamo s skupnim izrazom kriminalna politika. Ni pa kriminalna politika zgol neko delovanje ali umetnost v zatiranju zločin-stvenosti (dobra organizacija policijske službe, tehnična oprema in izvež-banost preiskovalcev zločinov, dobro urejeno sodstvo, pravilen sistem kazenskih in poboljševalnih zavodov itd), temveč je to tudi znanost, ki predstavlja osnovo za celotno borbo zoper zlo- na zemlji otok Tahiti. To je izredno lepa pokrajina, divja lepota, strme doline ob obali sredi otbka pa orjaški vulkan. Ves otok je skoraj sam pragozd. Tako lepih pragozdov ni drugod na svetu. MORNARJI UPORNIKI SE NASELE Z LEPIMI DEKLICAMI NA OTOKU PITCA’RU Potem je med Družabnimi otoki otok Pitcairu. Pred dobrimi 150 leti so se na neki ladji uprli angleški mornarji poveljniku ladje. Njih upor je bil zadušen in bali so se kazni. Posrečilo se jim je zbežati, na begu so odpeljali s seboj vsak po eno lepo domačinko s Tahiti in 'odšli na samoten otok Pitcairu. Njihovi potomci so se danes razmnožili, menda je bi’o pred' 150 leti devet parov, danes je število pre-biva’cev na Pitcairu mnogo večje, menda okoli 600. SAMOA OTOČJE. VELESILE SO DOBROTNICE, VSE BI RADE ČUVALE SAMOTNE OTOKE V OCEANU Najboljša klima za Evropce pa je na otočju Samoa, kateri so sami ugasli ali pa še delujoči vulkani. Tu pihljajo vedno prijetne sapice Domačini so dežni mornarji in ribiči- Znani so kot lepotci. Ze prvi činstvenost in ki zato vedno bolj pridobiva na pomenu. Preosnova vsega kazenskega prava v 20. stoletju in moderni ukrepi, ki se jih države poslužujejo v zatiranju kriminalitete, vse to temelji v veliki meri na izsledkih novejše znanosti o zločinu, zločincu, vzrokih zločinstvenosti in podobnem. Zadošča, da omenimo vprašanja krivde, ki igra v modernem kazenskem pravu veliko vlogo: vse to, da se danes duševno bolne in nevračunljive osebe ne morejo kaznovati, ker niso krive za izvršena dejanja, Je plod moderne psihologije in zdravniške znanosti. Isto velja za posebno mladinsko sodstvo, ki je nastalo šele v moderni belci, ki so prišli sem so našli tu ljudi na najvišji kulturni stopnji od vseh prebivalcev Pacifika. Otoki so skoro sam pragozd. Domačini se boje pragozda in grade svoje lepe hiše le uh obali. Na tem otočju je mesto Pago Pago, ki ima najboljše pristanišče v vsem Pacifiku. Zaradi tega otočja so se tudi čestokrat sprle velike sile, ki ščitijo male narode in materinsko skrbe za njih. Zaradi varstva teh otokov, iz same dobrote, je prav le za las manjkalo, da se niso že v prejšnjem sto’etju zagrabile Nemčija in ZDA. Zedinili so se, da so bili ti otoki neodvisni pod varstvom velesil in so imeli neodvisnega kralja z varstvom velesil, nato so pa leta 1900 le vsi prizna’i, naj bo Nemčija varuh teh otokov. Leta 1918., ko je bila Nemčija sama potrebna varstva, je izgubi’a to varstvo nad otoki in ga da’a drugim. SALOMONOVI ZAKLADI Končno je treba še omeniti Salomonove otoke. Kdo 'od na3 ni pred leti z največjim užitkom prebiral prelepe Hoggardove povesti »Salomonovi rudniki«. Kdo se ne spominja stare čarovn’ce Gagul. Nadaljevanje na 12. strani dobi, razne vrste kazni, ki se izrekajo napram storilcem kaznivih dejanj in sploh ves sistem izvrševanja kazni na prostosti, je zasnovan na opazovanjih in ugotovitvah znanstvenikov-krimi-nalistov. Tudi zbiranje in proučevanje statističnih podatkov o naraščanju in upadanju kriminalitete predstavlja posebno obliko znanstvenega dela kriminalistov. Nedvomno tudi ves današnji sistem preiskave in ugotavljanja storilcev kaznivih dejanj temelji na uporabi izsledkov moderne znanosti (dak-tiloskopiranje, komične preiskave krvnih madežev, fotografija). Skratka: Izvajanje vseh najraznovrstnejših ukrepov, ki se jih moderne države danes poslužujejo v borbi zoper zločin-stvenost, so rezultat vztrajnega znanstvenega dela cele generacije znanstvenikov, kriminalistov ter psihiatrov. Spričo tega torej nikakor ne zadošča, da ima neka država številen in tehnično izvežban policijski aparat ter stroga sodišča. Potrebni so tudi posebni zavodi, kjer znanstveniki ob proučevanju primerov iz življenja objektivno raziskujejo vzroke zločinstvenosti psihološke posebnosti poedinih zločincev ter druge probleme, ki se javljajo v zvezi z zločini in na podlagi svojih raziskovanj izvajajo znanstvene ugotovitve, ki tvorijo osnovo ukrepom državnih oblasti v borbi zoper zločin-stvenost. * Kriminalna politika znanosti se je že pred prvo svetovno vojno med vsemi evropskimi državami najbolj gojila v Rusiji. Po vojni pa se je v Sovjetski zvezi ta znanost še močneje razvila. Ustanovljeni so bili novi instituti in ustanove, kjer delujejo številni znanstveniki, katerih delovanje in ugotovitve predstavljajo osnovo za borbo države proti zločinstvenosti. Ze leta 1923 je ruski psihonevrološkl kongres na pobudo moskovskega kriminalista PoznySeva dal pobudo za ustanovitev posebnih kriminalno-psiho-lošikih laboratorijev pri večjih kazenskih zavodih ter za vzgojo kadra psihološko izobraženih kriminalogov. Sam Poznyšev Je stal na čelu ustanove, ki je po kazenskih zavodih Moskve izvajala sistematične preiskave kriminalcev. Svoje izsledke je objavil v knjigi o kriminalni psihologiji ter številnih monografijah o posameznih vrstah zločincev. Istega leta je bil ustanovljen prvi Inštitut za kriminaloška raziskavanja tkz. kabinet za proučevanje zločinčeve osebnosti in zločinstvenosti. K delu v tej znanstveno kriminološki ustanovi, ustanovljeni na ideji sodelovanja kri-minalistov-pravnikov in psihologov, so bili pritegnjeni tudi sociologi, razni strokovnjaki sodišč in zastopniki univerze. Vodilno vlogo pa imajo poleg kriminalistov psihiatri, kajti na podlagi statističnih podatkov je ugotovljeno, da je med najhujšimi zločinci velik odstotek slaboumnih, psihopatov, kroničnih alkoholikov in drugih duševno manjvrednih oseb. Delo te pomembne ustanove, ki je prvotno proučevala zločince le na moskovski policijski sprejèmni postaji, je danes razširjeno na vse kazenske zavode Moskve, pa tudi na one, v drugih predelih države. Je pa proučevanje omejeno v glavnem na prestolico države, kajti podatki okrožnega sodišča Moskve, ki šteje danes nekaj milijonov prebivalcev, so zanesljiv barometer za gibanja zla-činstvenosti v državi. Ko so okoli leta 1928 zavzemali seksualni zločini vedno večji obseg, so se strokovnjaki kriminološkega kabineta bavili s študijem seksualnih zločinov na podeželju in v mestu ter ugotovili mnogo zanimivosti, med njimi to, da so spolni zločini na kmetih precej primitivni in grobi ter so storilci večinoma duševno močno zaostali. Nasprotno pa kažejo seksualni zločini v mestih veliko premetenost in perverznost storilcev. Posebno pozornost je kriminološki kabinet posvetil kaznivim dejanjem zoper življenje in telo. Tako so že v začetku obstoja zavoda sodelavci zavoda ugotovili, da je bilo v letih okoli 1926 zelo veliko število kaznivih dejanj izvršenih brez pravega vzroka in zgolj iz nekake obje-st-rosti. Pri kasnejših pioučevanjih kaznivih dejanj zoper življenje in telo, pa so ustanovili osnovne oblike za klasificiranje kaznivih dejanj morilcev. Nadaljevanje na 12. strani OBLAGANJE TURBOGENERATORJA (50.000 KW) V TOVARNI «ELEKT- ROSILA» In ciekih Stran naših kmetovalcev Strniščna setev Nas kmetovalec more le s svojo umnostjo in iznajdljivostjo ter z izredno pridnostjo izvleči iz zemlje toliko, da se prehrani. Kjer je zemlja rodovitne j šo, zadostuje le po en pride ek na leto, da poljedelci dobro izhajajo. Pri nas pa to ni dovolj; do dve tretjini naše zemlje mora dati po dva pridelka letno, da se družina lahko prihrani do prihodnja žetve. Zato mora naš kmet takoj po poletni žetvi, zemljo znova obdelati, gnojiti in jo zasejati z novimi rastlinami, ki bodo pred zimo dozorele ter dale družini hrano in živini krmo. To je strniščna setev K temu moramo še pripomniti, da opravlja strniščna setev še druge naloge. Pri obdelovanju zemlje velja načelo: »Zemlja naj nikdar ne ostane brez kulturnih rastlin.K Dokler rastejo te, se hranilne snovi ne morejo izpirati v spodnje sloje, ker jih korenine zadržijo v gornjih p'asteh. Tako zemljo pozneje tudi laže obdelujemo, ker je godna in tudj ne zapleveljena, kei kulturne rasti ine zadušijo plevel. So tudi mnoge rastline, ki rahljajo zemljo s svojimi globokimi koreninam.! ter ohranijo v njej vlago, ki koristi ob suši drugim, rastlinam. Mnogi strniščni posevki tvorijo v zemlji sprstenino, izvor rastlinske hrane s čimer izboljšajo fizikalna svojstva zemlje. Strniščni posevki nam nudijo tudi več živalske krme, ki nam omogoča laže prehranjevanje živine. Za strniščno setev prihajajo v poštev: ajda, proso, repa, pesa zelje, zelena koruza za krmo in volčji bob za zeleno gnojenje. Med druge pridelke 'štejemo tudi korenje, ki ga spomladi sejemo navadno med ječmen, poleti ga pa moramo oskrbovati, pleti in okopavati. Pri strniščni setvi pa ne smemo pozabiti še na gnojenje. Zemlja je od prejšnjega pridelka že kolikon toliko izčrpana, torej nima vež dovolj redilnih snovi, da bi mogla popolnoma zadovoljiti še drugi pridelek- Potrebno je torej, da ji damo v gnojilih tista hranila, ki so primerna za te rastline. Vse str-niščtoe rastline imajo le kratko rastno dob >, največ od treh do petih mesecev. Gnojila zanje so pa samo taka učinkovita, ki hitro delujejo, se lahko raztapljajo in jih korenine lahko vsrkavajo. Izmed domačih gnojil prihajajo v poštev predvsem gnojnica, potem kompost in končno hlevski gnoj, toda le tedaj, če je že popolnoma dozorel, razkrojen in zato hitro učinkovit, izmed umetnih gnojil so pa uporabni lahko topljivi ka'eijcv nitrat, superfosiat in kalijeva sol. Domača .gnojila prihajajo v poštev pred vsem za korenje, zelje in zeleno koruzo, umetna gnojila pa po potrebi za vse rastline. ^koro vse strniščne rastline pa moramo primemo oskrbovati, da dajo zadovoljiv pridelek, in sicer pregoste rastline razredčevati, pleti. okopavati, čistiti strnišča itd. Tako vidimo, da je naš slovenski kmetovalec v času, ko si njegov sovrstnik v bogatejših pokrajinah po žetvi privošči počitek, največ zaposlen z oranjem in saditvijo okopavanjem, pletvijo in drugimi deli pri strniščnih rastlinah, da mu donasajo tolikšen pridelek, da mu bo mogoče do prihodnje poletne žetve prehraniti svojo družino. Oglejmo si sedaj te strniščne rastline, kakšne koristi nam nudijo in kako jih moramo gojiti. Ajda: Kot stmtščna setev ne po trebuje mnogo Ta nam služi kot hrana v obliki aijdove moke za žgance, kot živa1ska krma pa za rejo mladih prašičkov iti za pitanje odraslih živali. Sejemo jo po ječmenu, pšenici in rži, le v gorskih krajih, kjer žita (pbzno dczo-icvajo, prihaja v zemljo kot glav na setev pozno spomladi, ker po-trebuje za svoj razvoj precej to-p ote. Kot strniščna setev ne potrebuje mnogo dušičnate hrane, hlevskega gnoja ali dušičnastih umetnih gnoju. ker bi zaradi njih predolgo rasla m prepozno dozorela. Dušič-nata ^ gnojila Podaljšujejo njeno last in tedaj dozori prepozno ter je podvržena jesenski slani in mrazu. Fač pa ji koristijo že prej dobro' gnojena zemlja in hitro delujoča fosforna gnojila, ki jih trosimo v obliki superfosfata- Na en hektar ga trosimo 400 kg. Ta pospešuje zoritev zrnja in ga napravi k’ene-ga. Posebnega oskrbovanja ne potrebuje izvzemši pletve, če se plevel preveč razraste. Ajdo lahko uporabimo tudi za okisanje krme, če jo pomešamo med zeleno koruzo. Služi nam tudi za zeleno gnojenje. Veliko korist imajo od nje tudi čebele, ki jim je najboljša jesenska paša v dobi, ko drugega cvetja več ni. Ajdov med je znan kot najbogatejši letni pridelek. Ajda uspeva na vsakih tleh, vendar ji najbolj prija lažja zemlja. Proso: Je drugo zrnato žito, ki ga sejemo po strni Kot hrana nam služi v obliki kaše- Kot izvrstno krmilo pa za kokoši, zlasti pa piščance. Najrajši ima lahka tla, vendar morajo biti dovolj močna v hranilih. Sušo prenese precej dobro, če je zemlja krepka in čista pievela. Sejemo ga po ječmenu, k; naj prvi zapusti zemljo. Dozori v treh mesecih. Skrbeti pa moramo, da ga plevel ne zaduši, kar je posebno nevarno ob začetku razvoja, ker kali le počasi. Zlasti mu je nevarna pirnica, ki ga laliko preraste. Gnojil mu navadno ne damo, ne škodi pa, če potrosimo pred setvijo nekoliko superfosfata, ki pospešuje zoritev. Repa je najbolj donosna strniščna setev. Ob primernem gnojenju z dobro vležanim hlevskim gnojem, gnojnico in umetnimi gnoj i: i nam da velik pridelek. Ta nam služi najprej kot hrana v svežem stanju, v okisanem pa kot kisla repa, ki jo laliko uživamo do pozne pomladi. Kot krma vpliva posebno ugodno na mlečnost krav, pa tudi za pretirano prašičev je dobra. Pri pašni živini tvori ugoden prehod iz paše na hlevsko krmljenje Na polju prenese precej mraza, zato jo lahko zadnjo spravimo v klet Zapusti godna, ralla tla, kar je za spomladanske setve zelo koristno-Sejemo jo takoj za ajdo. Zahteva bolj gnojno zemljo, zato ji gnojimo s hlevskim gnojem ali gnojnico Koristno je tudi, če ji dodamo še nekaj kalijeve soli, ki povzroči, da je repa debela in okusna. Krmska pesa: Fo nekaterih toplejših krajih jo sejejo aij sade tudi po strniščih, navadno po ječmenu, ki najprej zapusti zemljo. Ta oko-pavina zahteva da jo dobro gnoji- jeseni. Večinoma jo sejemo že maja ali junija, da se zgodaj ukorenini in ne trpi zaradi poletne suše. Kot strniščno rastlino jo najrajši posadijo iz že prej posejanih njiv, iz katerih jemljejo sadike pri razredčevanju pregoste setve. Dobro gnojenje s hlevskim gnojem zadostuje. Ce je pa to gnojenje bolj pičlo, jo je treba ob deževnem vremenu politi z gnojnico ali potrositi po osipanju s kalcijevim nitratom. Peso je treba razredčiti, pleti in okopavati. Posebno pazimo, da je plevel ne duši. Okopavati jo moramo večkrat, da ima vedno rahlo in čisto zemljo. Okopavanje zelo ugodno vpliva na razvoj korenin. Zelje tudi večkrat sadimo po žitih ali drugih rastlinah, ki zgodaj spraznijo zemljo: sicer je pa pri nas ne ravno slaba navada, da gojijo zelje na zemljiščih, ki so namenjena samo zelju- Zelnike vsako leto krepko gnoje s hlevskim gnojem ali gnojnico, pozimi celo s straniščoiico, katere gnojila obogatijo tla s sprstenino in z njo z vsemi hranilnimi snovnimi, ki so zelju potrebne. Ce ga posadimo po strnišču, ki ga zložimo z dobro ule- žanim hlevskim gnojem, ga moramo v začetku zalivati, da se korenine dobro oprimejo zemlje. Zalivanje z razredčeno gnojnico je še bolj uspešno. Tedaj bo, tudi pozno sajeno zelje dobro uspevalo. Zahteva pa skrbno negovanje: večkratno pie tj p in okopavanje, ob suši tudi zalivanje in pozneje celo nekoliko osipanja. Zelena koruza: Za najvažnejšo krmilno rastlino pri strniščni setvi imajo zeleno koruzo, ki da slastne in tečne krme, ki okrepi govejo živino, da laže prenese slabšo zimsko krmo, obenem si prihranimo sullo krmo za zimske mesece. Razen tega je ta najbolj primerna za okisanje v si-osih ter nam daje najboljšo silažo — okisano krmo za spomladansko prehrano živine. Koruzna silaža vsebuje velik odstotek lahko prebavnih snovi, je okusna in se dolgo ohrani Si!ažo požre živina vso in dobro vpliva zlasti na molznost krav. Njive, ki smo jih zasejali z zeleno koruzo, so ze'o primerne za setev ozimine, ki najdejo v njej bogate zaloge hranil Volčji bob: Tudi za zeleno gnojenje zemlje imamo rastline, ki jih lahko sejemo po strniščih. Izmed teh je posebno važen volčji bob. Na koreninah te rastline živijo posebne vrste bakterij, ki vsrkavajo zračni dušik in ga vežejo tako, da služi pozneje kot hrana. Ko ta izumre, ostane v korenju W steblovju v zemlji mnogo dušična« tega hranila, ki ga izkoristijo po« zneje sejane kultur ne rastline: Volčjega boba je več vrst, ki se med seboj razločujejo Po barvi cvetja. Tako imamo rumeni, modri in beli volčji bob- Glede učinka zelenega gnojenja pa med njimi ni posebne razlike, izvzemši te, da so nekatere večje, nekatere nekoliko manjše rasti. Najbolj razširjen je beli volčji bob. Ima kot gnojilna rastlina to prednost, da ga sejem« lahko tudi po slabih peščenih tleh, kjer druge zbirateljice dušika slabo uspevajo. Zemlji navadno ni treba gnojiti. Vendar imamo večji uspeh, če ji potrosimo nekoliko sué . perfosfata. Volčji bob posejemo po globoko zoranem strnišču, ker ima dolge korenine. Ob poletni suši črpajo te vlago iz spodnjih plasti zemlje. Jeseni, ko mraz osmodi rastline, jih povaljamo ter podorjemo. V zemljo pride tedaj dovolj steb'oV-ja, iz katerega se napravi sprste* nina al humus. V njem in koreninah je zbranega mnogo dušika, ki j, koristi rastlinam, ki jih spomladi '*?' posejemo, na pr. ječmenu, ovsu ali drugim. Tako zeleno gnojeni« zelo izboljša zemljo v njenih svoj- ; stvih, ker jo napravi prhko, rahlo, godno in bogato na rastiinskilt hranilnih snoveh. V e živine v ŽS Krava «Poslušnica» iz Kostromskega sovlioza «Karavajevo» je dala v enem letu 16.262 l mleka. Tudi druge krave kostromske pasme dajejo veliko količino mleka. Leta 1945 so dobili od 264 krav povprečno 5.449 litrov mleka. Šestdeset izmed teh krav je dalo povprečno po 8.000 litrov, 10 krav pa — več kot 10.000 1 vsaka. Mleko kostrom-skih krav je polnomastno, živa teža kostromljanke pa znaša 600 do 700 kg, Z drugimi besedami, dosežena je srečna združitev odličnih lastnosti glede mesa in mleka pri teh kravah. Čeprav obstaja ta pasma kot taka šele nekaj let, je vendar v kolhozih že na tisoče glav «kostromljank». Torej je novi uspeh sovjetske kmetijske šole prav hitro postal last kmetijske prakse, kakor je to vedno v ZSSR. Medtem ko morajo učenjaki, ki se bavijo v zapadni Evropi z vprašanji živinoreje, premagati ogromne težkoče, ima sovjetski učenjak, ki dela za narod, vse možnosti za plodonosno delo. Zadostuje, da se spomnimo primera mo s hlevskih gnojeni in drugimi a*ta^emikn Lisenka, ki mu je bila da-gnoji’i, ker raste dolgo do pozne lna možnost, da svoja raziskovanja in Kokoši prod golitvijo Ta mesec se začne navadno perutnina goliti. Golitev perutnine ni brezpomemben dogodek, kakor marsikdo misli, nego je pojav, ki zahteva nekoliko pozornosti. Ko se kokoš začne goliti, preneha nesti ali pa nesnost vsaj zelo popusti. To je razumljivo, kajti golitev je boleča in vplivna na kokoši tako, da manj jedo in poleg tega tudi manj nesejo. Prekinitev nesnosti med go-litvijp je prav za prav prirođen in torej normalen pojav: v kokošjem te lesu se tedaj razvija presnavljanje, ki mora vplivati na vse početje živali in v prvi vrsti tudi na njeno storilnost. Tako je nadaljevanje nes. nosti med golitvijo nekaj nenavadnega, ki si je ne želimo, čeprav nas sicer veseli. Kokoš, ki med golitvijo nese, se slabše operi, čest0 telesno oslabi in slej ko prej se rade pokažejo posledice. Perutnino moramo med golitvijo dobro krmiti: dajati ji moramo dosti zrnja in sqloh tečne piče in kar najmanj kuhinjskih odpadkov in snovi, ki bi lahko povzročale drisko. Zaradi golitve že itak oslabljeno teio bi zaradi driske še bolj oslabelo. Dogaja pa se, da dajejo nekateri kokošim med go!itvij0 manj ali slabšo hrano, češ saj nič ne nesejo. Tako ravnanje je zgrešeno in kvarno. Zelo ugodno vpliva na razvoj novega perja laneno seme. Tudi kaka žlička lanenega odcedka ali pa ribjega olja koristi. Med golitvijo se morajo gibati živali na toplem in suhem. Bolj kov kdaj prej moramo paziti, da ne bo prepiha. Živali ne sme močiti dež in tudi megla je kvarna. Razumljivo je, da škoduje veter, ker pač preveč prepiha oguljeno žival, ki jo potem zebe. Sploh moramo preprečevati vst, kar povzroča, da žival prezeba. Ce že ni hujših posledic (bolezen, pogin), se pa vsaj dogodi, da kvarni vplivi zavlečejo golitev ali pa oslabe operjen je. Dokler se perutnina goli v vročem, nedeževnem poletnem času, je položaj še dokaj ugoden. Slab0 pa je, ako se perutnina goli v kasni jeseni, ko so dnevi vedno krajši in noti mrzle. Takrat se kaj pogosto primeri, da se golitev zavleče do zime in žival« zelo oslabi. Ce ni rejec pozoren in skrbno ne neguje kokoši bodo zaradi kasne golitve še naslednje leto malo nesle. Tudi snaga v kokošnjaku je med golitvijo nujno potrebna. Najbolj pa moramo preganjati zajedavce, ki takrat pač nikakor ne smejo trpinčit» in izčrpavati živali, ki že itak trpe in slabe. Vodna perutnina naj ima med golitvijo na razpolago vodo za plavanje- Med plavanjem najbolj izgublja staro odmrto perje in daje prostora novemu. Pitna voda in voda za plavanje mora biti čista. Goleči se perutnini dajmo dovolj drobnega suhega peska, da se bo stalno v njem kopala in sončila. S tem bomo zelot pospešili ponovno? operjenje. oglede vrši na milijonih ha kolhoznih polj. Prav tako je bila vzrejena tudi «ko-strómljanka». Kmetje-kolhozniki Kostromske oblasti so svojčas uspešno aklimatizirali «alhauze» in «Švicarje». Vendar čreda teh krav ni bila velika. Prevladovala je kostromska mesnata živina. Profesor moskovske kmetijske akademije «Timirjazev» M. Pridorogin je svetoval kmetijskim delavcem in kolhoznikom, da naj za osnovo pri izboljševanju domače živine vzamejo «alhauze» in «Švicarke» ter povečajo število živine s križanjem aklimatiziranih krav. Pričelo se je obenem uspešno deio zootehnikov in kmetov, ki se je vršilo po vnaprej izdelanem planu. Kot baza je služil sovhoz «Karavajevo». Po napornem delu v selekciji je bil plan profesorja Pridorogina sijajno izvršen. Pridobljena je nova, kostromska krava, ki se odlikuje po izvrstnih lastnostih glede na mleko kakor tudi na meso. Nova pasma je bila vzrejena sredi velike domovinske vojne, kar še posebno priča o veliki življenjski moči socialističnega kmetijstva. V težkih dnevih vojne in po njenem koncu so bile vzgojene tudi druge pasme živine. Ravnatelj Novosibirskega inštituta za živinorejo, kandidat kmetijskih naukov Simon, je v sodelovanju z drugimi učenjaki vzredil tako imenovano sibirsko svinjo, ki je prilagojena klimatskim razmeram. Ta svinja po svojili lastnostih nadkriljuje angleškega jorkšira. Za vzrejo te nove pasme so izkoriščali domačo mesnato sibirske, svinjo. Sedaj predvidevajo po planu gojitev te svinje v hladnih predelih Sibirije. Ze pred vojno je biio pridobljenih po izpolnitvi planov v raznih conah Sovjetske zveze nekoliko novih pasem svinj odličnih kvalitet. Te nove pasme se goje sedaj po planu v raznih predelih ZSSR. Navesti hočemo brejtov-sko svinjo v Jaroslavski oblasti, liven-sko — v Orlovski oblasti, alabuzinsko — v Kalini nski oblasti, uržunsko — v Kirovski oblasti itd. Ista metoda se uporablja tudi za vzrejanje dragocenih ovčjih pasem. S križanjem kazahstanske ovce z meri-no-ovcami je doktor kmetijskih ved. V. Balmont dobil tako imenovano kazahstansko merino-ovco, »ti ima najboljše lastnosti merino-ovac, poleg tega pa se lahko hrani vse 'c:o na paš. ikih. To odpira ogromne možnosti za maksimalno izkoriščevanje bogastva nepreglednih kazahstanskih pašnikov. Azerbejdžanski učenjaki so odlično rešili težko nalogo ter odgojili planinsko merino-ovco. Žiasluga pripada družbi učenjakov s prof. MeHicovim na čelu. Veliko delo se je izvršilo tudi v ko» j,-njereji. Ze po vojni je nastala nova jL pasma težkih konj za vprego s križa- Tl njem domače pasme Vladimirske iri j Ivanovske oblasti s «šajri» in «klajde: zdali». Posebno pažnjo zaslužita tudi odlična jahalna konja-budžonovski in terski Ti pasmi sta bili dobljeni tudi že pd vojni. if Resni ukrepi so se podvzeli za iz» *4 jJž.’ boljšanje domačih pasem kravjaroslav» „ ■; K, holmogorske, rdeče stepske in ' J , ' ' 1 ■■■m ske, tagilske. Sovjetski učenjaki, ki se bavijo e živinorejo, se tesno povezani s prakso , ' * in imajo vse možnosti za široko izko-riščevanje razvitka vseh kmetijskih | JV ved. Najboljši učenjaki so odlikovani : 'i' f s Stalinovimi nagradami, redovi in ' «. . medaljami. Mnogim je razdeljen nas» j lov heroja socialističnega dela. Sov- J »fl . jetski učenjaki vidijo svojo srečo v ì j tem, da njihovo znanje in delo ustvar- It jata dobrine delovnemu ljudstvu s®? £ ( cialistične dežele. * Prof. J. Lisku n* : | i i polž m strune V letošnjem mokrem letu delata ponekod veliko škodo niivaki ’ polž in struna, to je ličinka polj* •> ske pokalice. Krompir je od teli v dveh škodljivcev, posebno pa od i njivskih polžev, preluknian in iz-' • dolben v svoji notranjosti. Zaradi te poškodbe začne krompir še gniti Kjer sta se ta dva škodljive» pojavila, moramo krompir čimprej: izkopati in pustiti na to na njivi še toliko časa. da zlezejo polži im njega. Ko polži zlezejo, jih potrat simo s pepelom, s prahom živega apna ali s superfosfatooi. Vsi poli ži in deloma tudi strune, ki ji!» zadene eno ali drugo omenjenih sredstev, poginejo. Da se polži za» morijo takoj, je velike gospodarske važnosti, posebno tudi zaradi ! tega, ker se drugače močno zaplodijo in utegnejo škodovati zlasti oziminam, ki jih navadno posejemo za krompirjem. Njivske polž^ zelo pr dno pob rajo tudi krt jež« revke in * žkojede ptice (pastiri* čica, škorec, večina ptič pevk, vra* ne). Posebno mnogo teh škodljivcev uničimo tudi med oranjem; Priporočljivo »e tudi, da pustdS med izkopavanjem napadenega« krompirja in med manjem tud* kokoši na njivo. Krompir je treba zelo skrbno prebrati. Najboij poškodovan naj se čimprej porabi v domačem gor spodinistvu za krmljenje prašiček in podobno. Stran naših gospodinj 'T'iza&hm JpC§ □ □ «L LLJJ n ^Vodoravno: 1) zver — mesto v «rčiji; 2) stara mera — morska riba — orožje; 3) kratica za tele-«tpmunikacijsko ustanovo — vas na Krasu — cerkveni zbor; 4) žensko w?? — polotok v Grčiji — zemlje-Vlozdravlja Tvoja Pepa DOPOLNILO k Bowmam9w®mu 500 vagonov