pogoje za gotov obstanek, namreč Rusi in Poljaki. Ti se naj med sabo sporazumejo; kraljestvo Poljsko naj dobi najširšo avtonomijo, ne da bi se ločilo od ruske države in ta mirna sloga, ki bi ustrezala interesom obeh, bi bila temelj za nadaljne kombinacije, ki naj bi zagotovile obstanek tudi drugim slovanskim narodom.
P. Oesterreich-Ungarn und Italien. Das west-balkanische Problem und Italiens Kampf um die Vor-herrschaft in der Adria. Leopold Freiherr von Chlu-mecky. Wien und Leipzig. Deutike. 1907. Obširna knjiga Chlumeckega je mojstrsko delo ter priča o velikem znanju in poznavanju diplomatskega gradiva, aktov, not in depeš med evropskimi državniki in poslaniki. Pisatelj pozna balkanske razmere in je poučen o najmanjših podrobnostih. Chlumecky opisuje najprej na podlagi diplomatskih virov postanek in motive trozveze, potem pa mirno, kulturno osvajanje Albanije od strani Italije, ki tam gradi šole, železnice in pristanišča. Pisatelj ostro obsoja počasno in kratkovidno avstrijsko balkansko politiko. Chlumeckv zastopa načelo, da imej Avstrija v Makedoniji gospodarsko-trgovsko suprema-cijo. Knjiga je izzvala polemiko med pisateljem in bivšim italijanskim ministrom BaccelHjem v dunajskem dnevniku  „Zeit".   Kdor hoče biti podrobno poučen o
balkanskem vprašanju in energični italijanski albanski ter jadranski politiki, naj poseže po tej knjigi, ki ni samo strokovnjaško, ampak tudi zanimivo, živahno pisana.                                                                    R. V.
Historičen   atlas   avstrijskih   alpskih   dežel.
1. del obsega Solnograško (Ed. Richter), Gorenje Avstrijsko (J. Strnadt), Štajersko (A. Mell in H. Pirchegger). Goriško obdela A. Mell, Koroško dr. Wutte s sodelovanjem deželnega arhivarja dr. pl. Jaksch-a, Kranjsko je prevzel g. profesor A. Kaspret v Gradcu. —n—
Belorusko. V beloruskem narečju se je doslej pisalo jako malo. Nekaj slik narodnih pesmi in pravljic, prevod prvega dela „Pa na Ta d e u s z a", prevel Vincenc M ar c ink i ew i cz (Vilna 1859), dalje „Pi-nskaja šla h ta" in povestici „Hapen" in „Ku-pala" istega pisatelja in še nekaj manjših brošuric, to je bilo doslej vse belorusko slovstvo. Nedavno je pa izšel beloruski abecednik, tiskan z latinskimi in z ruskimi črkami in prvega kimovca je izšla z V i 1 n i prva številka prvega beloruskega lista pod naslovom: „N aš a dela, pieršaja bialoruskaja, haseta dla viosko-vaho i miestovaho rabočaho narodu. Vihodzič raz u tidzien polskimi i ruskimi literarni", Hod 1. Vilna, 1. siencabra 1Q06.  4 h,  8 str.
AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK IN ČRNOGORSKI PRINC DANILO NA VOJAŠKIH VAJAH V DALMACIJI.