PROLETAREC JE DELAVSKI L I S T ZA M/SLEČE ClTATELJE PRGLETARE Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvethe Matice • JJ!!» l»»tK .OtlUllU___ rm AdvertUinft Matter—^.______ VUtter other than AdvertUiuf 733T OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 22.11 tmrirtl >rčakati do dneva dozoritve, greste v menjalnico ter dobite natačno toliko kolikor ste vi plačali. In vrh tega nekaj obresti prav prišla. Sploh ima Franco v Ameriki veliko oboževalcev zato, ker je marksistično delavsko gibanje temeljito zatrl. Katoliška hierarhija pa ga slavi, ker je cerkvena bogastva v Španiji vrnil škofom in samosta- lin in vodja komunistične Kitajske Mao Ce-tun, in spodaj pa sta V V 4,1 že xxi ode O Tito in Uncle Sam ' nom* se fasisticnr J » diktator počutil v taboru zapad- k rrvki i rwar-t n i i/v r\n r r aviivi n ob robu postelje pa se sezuva ne demokracije "kakor doma", Ako pa čakale do konca, dobite diktator Francisco Franco, da se j dasj Qn (Franco( ne samo ^ tudi vse obresti. . ^leze k "J1™ politični , vrai^lk komunizma t e m v e 6 Zvezni bondi serije E. ki so Prav. .Uko tUdi sovražnik demo* bih prodajan, največ med de- in 2veza v velikem I krac,Je prijateljstvu. Sedaj sta si skraj-| Kaj pa Tito? Prav gotovo je, no sovražni in zapletla svet v | da med njim in Franeom ni nič "mrzlo" in ponekod v vročo skupnega. Tito je sovražnik fa- bili mnogi obsojeni na smrt— pomilostil, je sicer svetovno javnost osupnilo, toda njegova poteza je povsem v skladu s taktiko ameriške vlade, ki stremi o-krepiti kogarkoli, ki je sovražnik Rusije ter njenega komunizma ročje rož in nato se je pričel slavnosti obed Nazdravljali so mu s šampanjcem ter hvalili njegove zmožnosti, ki jih je uveljavil v gradnji nemške industrije. In vse to se je izvršilo od ljudi, ki so obljubljali uničiti nemško vojno industrijo za zmerom in Hitlerjeve pomagače pa obdrža-Krupova dinastija zopet v sedlu ti v zaporu, ali pa jih poslati v Med onimi, ki jo bil oproščen crnrt kazni, je tudi Alfred Krupp m vseh osem direktorjev Kruppo-vega industrialnega carstva Krupp je bil 1 1946 od ameriške- Tudi morilci bili osvobojeni ga vojnega sodišča obsojen na onimi, katerim je amc- 1*2 let zapora, ker je bila njego- nski okupacijski governer po-va industrija glavni steber Hif- (Konec na 5. strani) Nekaj o naših stvareh Iz dopisov ter drugega gradiva o Sloveniji oziroma o Jugo- pa kako bi se ljudi navdušilo, da slaviji v slovenskih ameriških listih bi človek sodil, da so naši naj si jih obdrže ter prejemajo, ljudje sedaj miselno bolj v starem kraju kakor pa so bili v času nadaljne obresti zanje Toda ni-, največjega priseljevanje v to deželo pred pol stoletjem. Sedaj se spet šopirijo v svojih starih položajih je vzel na prisilno delo v svojin tovarnah in rudnikih tisoče de-levcev iz okupiranih dežel Namreč iz onih dežel, ki so bile pod Hitlerjevo okupacijo Posebno so udeleženi v pobijanju ameriških v jet ih vojakov ter belgijskega civilnega prebivalstva v Mal-medvju v Belgiji Stotine ameriških vjetih vojakov so nemške trpeli Poljaki. Ob enem je bila nacljsko b<«štije pobile v tistem Kruppu zaplenjena / istim dekretom ameriške okupacijske komande v Nemčiji njegova imovina, ki je cenjena na p< 1 milijarde dolarjev Sedaj, ko je ta magnat oproščen stigme vojnih zločincev, dobi svoia bogastva naza| in postal bo znova sila v nemškem industrial nem svetu Konec na () strani) žanje vrednosti dolarja v prodajalnah za take investicije ni mikavna Tn kar se tega tiče, za malega človeka, ki nima denarja za špekuliranje v velikem, sploh nikjer ne. Ako imate vlogo v banki, ali kjerkoli, povsod je skoro pojo-vico manj vredna kot pa je bila npr. 1941. A če pa kupite hišo ali kar že, pa morate tudi to toliko preplačati, da ko nastane polom, bo tudi s posestvi slično tako. kakor je bilo v "zadnji" depresiji. Davki tolikšni, da so res več kot breme Y tvjj Številki Dolar ima sedaj polovico manj vsako leto. Nekatere unije, li- Tak je pač "naš (ameriški) na- nakupne vrednosti kakor 1. 1941 beralne organizacije in veliko Čin življenja." in od tega skrčenega dolarja tr-["človekoljubnih ljudi je kongres- Seveda, vlada pravi, da si pri- gajo str;»n vedno \eč zviševani nikom poslalo poziv — in ne zadeva Ščititi navadnega tloveka davki, direktni in indirektni. samo letos, pač pa tudi lani — pred inflacijo, draginjo, podra- rredsednik Truman oheta, da sploh vsako leto, da naj zborni- žitvami in skubenjem. morajo hiti zvišani letos za krit- ca odpravi najprvo te "loop- Tako npr. je uvedla spet kon- like stroške, kajti najel je na jo vladnih izdatkov za ohoro- holes" v davčni postavi in nato trolo nad cenami in proglasila tisoče raznih višjih uradnikov, dvigale precej tednov, predno bodo "stabilizirane". Torej bo ostalo vse tako kakor je bilo pred ustanovitvijo tega zveznega kontrolnega odbora. Vrh tega nam ta odbor povzroča tudi ve Ako si odprl ameriški slovenski list recimo pred 40 leti, si sicer videl v njemu izstrižene vesti o semnjih, sokolskih slav-nostih, katoliških shodih Itd., toda naši ljudje v onih dneh niso pisali o starem kraju, čeprav se jih je takrat veliko več vračalo v Slovenijo in potem spet nazaj v Ameriko kakor jih gre tja na obiske sedaj. Samo Sakscrjeva potniška pisarna v New Yorku je imela takrat več dela kot ga imajo sedaj vse slovenske potniške pisarne skupaj. Toda naši rojaki takrat niso niti z daleč pisali o starem kraju toliko kakor sedaj in tudi uredniki ne. Sedaj pa vidiš v slovenskem tisku v Ameriki, bodisi v naprednem kot v katoliškem, razne ponatise iz starokrajskih listov in pa polemična poročila tukajšnjih dopisnikov o razmerah v starem kraju. Debatirajo, ali je v starem kraju res tolikšno pomanjkanje ali ga ni, ali je temu kriva lanska suša ali sedanji režim, ali so pisma, ki jih naši rojaki dobivajo iz starega kraja be-raška in zavajalna ali niso. Stari kraj je ponatiskovan v tukajšnjem slovenskem tisku toliko kot da smo se šele sedaj domislili od kod smo doma. Dopisniki pišejo o svojih ljubavnih zgodbah v starem kraju, o vražah, ki so jih slišali, o duhovnikih, katere so poznali, o jagah in take stvari. Nekoč, ko je bila povprečna slovenska naselbina še mlada, pa se je ukvarjala z ustanavljanjem vse sorte društev, podpornih jednot in zvei, samostojnih društev, podpornih jednot in zvez, samostojnih društev, gradila cerkve, slovenske dvorane in veliko delala tudi v slovenskih pevskih in dramskih zborih. Naši napredni ljudje so se brigali tudi za delavsko—namreč za socialis- zevanje toliko, da bo bolelo. Ka- šele dožene, koliko jc treha dav- za postavne tiste cene kakršne ki prejemajo po $10,000 na leto iUn* |H>,itlko ^,ohJe »>i»a njihova miselnost v onih dneh kor da bi že zdaj ne bili toliko ke še zvišati, da se bo vladne so bile koncem januarja, ko so in več in na tisoče drugih z nii-1 ^edotočena "» Ameriko ker so na vrnitev v star. kraj s polnim, visoki da delajo med plačo, ki izdatke krilo z dohodki. Toda bile najvišje v vsej naši zgodo- jimi plačami. Vrh tega je najel iep. denarja kmalu pozabili. Seveda takrat ♦udi se Jugoslavije jo ima delavec na papirju, in vsi taki klici na vlado in na vini. Predsednik unije avtnih kopo odvetnikov, ki bodo preje- ni bl,° a tudl po n,em «s<«n°v.tv. P« P™ "etovni vojni m bilo Boga- delavcev, Walter Reuther, pra- mali po kakih $25,000 na leto in O politiki trmo anirriskr vlade, ki je kriva nadaljevanja vojne v Koreji in uničevanja korejvkrR.i ljudstva, pisr < lanrk na tej Mirani. - , Pre.-iUjte razpravo |*wl naslovom ono. ki jo resn.čno prejem« — kongres nič ne zaležejo "nekaj o naših stvareh". Kako je ameriška okupacijska oblast ohv.trovala kapitalizem v /a pa d n i Neme i ji m os v o hodila Ilit Irrjeve zlocincr, in k.iko ie obvarovala stari rrd na Japonskem, pripoveduje članek na tri strani Dalje j«' v trj številki rlanrk o naših pokojnikih in veliko driicrg « g radi \ a, ki ca je vredno preeitaii Opozarjamo na poro« i!o o knjigi "Za lep^e dni", ki |o je spisala Anna P Krasna Leo /,evnlk i/ LaSaHa je nam pis.il med drugim • Troletarea smo minule terlnr tržko pogrešali sedaj selr spo- znamo. kai nam ir Proletarec. ko gj ni . In.iko je nam omenila Mrs M.ir\ Jelen« \ < hir.igu O teh in slonih pismih ho vei \ prihodnji st»>\ilki "take home pav" — veliko raz-|taški sloj kontrolira vlado in vi, da ie bilo »o "zamrznjenje" poleg lahko izvrševali še svojo likn. vse zakonodajne zbornice, všev- cen škandalozna prevara — v privatno prakso. Truman zahteva, da se zvezni ši zvezni kongres. "Navaden člo- prid samo magnatoni, ki kon- Tako se topi vaš dolar Ban- davki letos /višajo za nadaljnih vek" bi sicer lahko napravil te- trolirajo našo živilsko, mesno, koyf. in kovan denar so sicer še Ki ali 17 milijard dolarjev. 7M- mu krivičnemu stanju konec, oblačilno in druge industrije, od vedm) (ako ve|jki kakor so bili san bo dohodninski davek na ker ima veliko več glasov kot pa katerih dobivamo vsakdanje podel.i\cc\e plače in zelo dvignje- bogataši, toda ta inasa navadnih trebščine. Dejal je. da bi moral ni bodo davki na razno blago, ljudi glasuje leto za leto ?me- ta vladni odbor potrditi za po-k »r tudi prizadene družine "ma- rom le za kandidate, ki mu jih stavne tiste cene, kakršne so bi-lib ljudi" toliko, da jih res "bo- postavita stranki bogataškega le predno se je pričela vojna v li". kakor pravi Truman. Toda sloja. In samo z.ato je tako, da Koreji. Toda to bi bil udarec na bogataši pa so vzlic ogromnemu malega človeka davki tlačijo, Špekulante! Pa so s svojim vpli-višanju davkov na varnem, ftči- bogataš pa vzlic davkom postaja, vom poskrbeli, da je vladni od t j jo jih razni izhodi, ali "loop še bogatejši, posebno v takih iz- ( bor "zamrzni holes", kakor jih imenujejo v jemnih časih kot in številke so iste. Toda kadar kaj kupujete, pa je dolar vreden le še kakih 50c, v primerf z onim, ki ste ga imeli pred letom 1941. Iz načina zvezne gospodarske po njen. ustanovitvi po prv. svetovni vojn. zanjo med nami toliko zanimanja kot ga je sedaj. Morda je bilo temu vzrok to, da smo imeli še veliko brige za svoje stvari zato za prerekanja o kraljevi diktaturi tu ni bilo dovolj časa. Seveda, Titov prevrat pomeni veliko spremembo—posebno za one, ki so prej vladali v Sloveniji in ostali Jugoslaviji. Tudi veliko več časa imamo za pisanje o starem kraju, za Tita in proti nemu, kakor pa ga ie bilo nekoč. Društva naše ljudi nič več ne zanimajo toliko kakor pred leti. Nekoč so si ljudje šteli v veliko čast, ako so bili izvoljeni v društveni odbor, sedaj pa je odbornike v marsikaterem jako težko dobiti. Kulturna društva—z malimi Izjemami—hirajo in mnogih sploh več ni. (Njihov seznam in opis njihovih aktivnosti pa je po i tike pa lahko i gotovostjo osfa| xabHc*en v Ameriškem družinskem koledaru.) «« jc ! , P"™?'., ®®'l,1ftac"ie konec In tako smo sedaj po vseh teh letih delovanja za podporne i" rajše sedanje ?'e .k° tf**'0 noV jednote in zveze, za časopise in reviie, ki smo iih imeli, in po s« sedanji, najvišje cene, katere jim dona- ?, uspehih, ki smo jih imeli na kulturnem polju, zopet v — ........................ , 1 V i . • starem kraju. «> p« prv. m pn an.Kl »ve.ovn. A)j ^ pM|edira postaranja naših liudi? Mnogi trdijo. angleščini. \Vashingtonski "La- Truman jih je označil za "Na šajo največ profita. bor ie objavil statistična poro- tional Kmergency". Tudi vojne Toda vzlic tej novi vladni čila i/ katerih dokazuje, kako so taka stvar, da bole navadne- kontroli se cene še vedno dvi- voJnl valute evropsK.n SI\ \ i/ii \j \ vsako diugo sredo Izd j ja JugOKluvimka DcljVNka likovna (truths, Chirac«, HI (■l.ASILO JUGOSLOVANSKA KCKIAMSTIČNK ZVEZI NAROČNINA v Zrdinjonih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75. za četrt leta $1 00. Inozematvo: za celo leto $3 50; za pol leta $2 00._ Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do petki< popoldne za priobčitev v številki naslednjega tedna. PROLETAREC Published bi weekly by the Yugoslav Workmen a Publishing Co.. lnc Established 1906 FRANK ZAITZ. Editor SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries: One Year $3 50; Six Months $2 00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 Joiko Oven: RAZGOVORI Vsak začetek je težak Saj tudi po prvi svetovni vojni, je tako se mi zdi, ko po dolgem danes v mrtvilu. Samo tu in tam času spet pišern to kolono. kot na primer med našimi Po svetu - ali na svetu _ ^venskimi delavskimi pionirji. Kakor že hočete, se v tem času Z.av<;St . ... i u uLnai Unnski fraternalizem in pa ni ve iko spremenilo. V kolikor J v-*«* i -^.i « ,x\u . . r. . . .. . materialistični ideal o večji pla-so je - Je bilo na slabše! V dru-, _ . „ wjth the resr Ko polovico dvajsetega stoletja evangelij med smo stopil, ne samo v blesku ba- Jerljklr^delavstvom Pač za-jonetov temveč tudi pod pek- jostno lenskim žarom atomske bombe Ta visi kot Damoklejev meč nad vsem človeštvom Kakor truden ffS, v ."*"!•'* vih"fj.u je pač tak tudi pri nas. d« je ilo tako tudi m, ne vidimo izhoda ^P^ £ v Zed drtJavah ZED. DRŽAVE preiskušajo svojo atomsko silo največ v naših puščavah na zapadu. Gornje j«* puščava v Nevadi. kjer so pred par tedni preiskusili nekaj atomskih eksplozij. Ne prizadevamo si pisati kri- Nekaj o naših sivarelt (Konec s 1. strani) venske generacije število takih fantov in deklet, ki znajo slovensko. Ostali občujejo doma, v društvih in drugod samo angleško. Morda je v tem kaj razlike med katoliškimi Slovenci, ker so dobili v zadnjih par letih medse precej beguncev. Baje so to večinoma inteligenti, ki so med vojno kolaborirali z okupatorjem in potem pobegnili pred zmagovitim Titom. Mnogi imajo težave, ker ne morejo dobitrdela v svojih poklicih. Toda če jim bodo mogle ali pa hotele pomagati katoliške organizacije, morda bodo ali pa so že ti begunci prinesli vanje precej življenja. Koliko je med ameriškimi Slovenci še takih ljudi, ki bi še hoteli delati recimo v naših naprednih ustanovah in jih vzdrževati? Ne mnogo in niih vrste se bolj in bolj redčijo. Imeli smo napredne revije—šle so druga za drugo. Imeli smo razne druge liste, ki so pod težo razmer morali prenehati. Imamo pa še v glavnem glasila podpornih organizacij, ki so zdaj bolj in bolj napolnjevana z angleškim gradivom že od prve strani naprej. Človek, ki pozna zgodovino Slovencev v Ameriki, bi se lahko čudil ob pomisli na čase. ko si videl poleg zakrnjencev in bigo-tov tudi veliko idealistov. Kako pridno so gradili društva,, kako redno so prihajali na vaje svojih pevskih in dramskih zborov leto za letom, in kako navdušeni so bili za unije ter borbeni v stavkah; in to takrat, ko je bilo to nevarno. Današnja generacija Američanov sploh ne ve, kakšne težave so morali premagati njeni predniki in koliko so nekoč v svojem boju za izboljšanje življenskih razmer pretrpeli pred delodajalci ter njihovimi zavezniki v političnih uradih. Sedaj so taki naši rojaki le še "old fogies" —v cčeh velikega dela naše mlajše generacije navadni "staro-kopitneži." Kar se cerkvc med ameriškimi Slovenci tiče, ta ni v skrbeh. Duhovnikov—tudi beguncev z enim škofom na čelu—ima toliko, da so za f a rane kar prav neprijetno breme. Imajo organizacije kakor v *nviW5TT toda proti slovenskim svobodnomislecem niso več tako bojevite kakor nekoč. In jim tudi treba ni, da bi bile ker jim niso več toliko nevarni. Marsikatera slovenska župnija zdaj ni več slovenska razen morda le še po imenu. Mladina je pomešana s potomci priseljencev vseh narodnosti in zanjo se pridiga angleško, le za starejše ljudi pa še vedno "po naše". Slovenskemu klerikalizmu tore tudi v sedanji dobi ni sile in slovenski1 klerikalni tisk napada sedaj največ Tita in komunizem. In s tem je zanj vse opravljeno. Ampak napredni slovenski sloj pa bi se lahko malo bolj zganil ter pomislili na nevarnost, ki je pred nami in že med nami. Nekateri vidijo izhod samo še v slovenskem Clevelandu. Toda i tudi tam so imeli naši rojaki že marsikatero napredno ustanovo, ki je ni več. V Chicagu pa je še veliko slabše. Oziroma jako slabo. Ne dobiš več ljudi, da bi pomagali kakor včasih, razen na kaki veselici—jJa še to s težavo. Aktivni društveniki to vedo iz izkustev. Vzrok pri mnogih je seveda utrujenost, naveličarw»lUt-in pa želja preseliti se kam na deželo na zrak in v počitek. Kako zlahka je bilo pred leti dobiti izvirne spise v naš Ameriški družinski koledar bodisi od tukajšnjih ko* od starokrajskih sotrudnikov. Od tam bi gradivo še dobili, a največ takega ki je bilo že porabljeno v njihovih publikacijah. Toliko stvari je še, ki bi jih bilo iz naše zgodovine vredno napisati. A človek prosi, moleduje, odziv pa je slab. Tudi Majski glas. ki je imel po KO in tudi že precej nad sto strani, pred leti glede gradiva ni imel težav. A sotrudniki so se tudi pri njemu redčili in vrh tega je postal med vojno tisk tako drag, da bi Majskega glasa pri ceni 25c za izvod nikakor ne mogli vzdržati. Slovenci v Ameriki so med vojno in po vojni zmogli le kako pomožno akcijo in jih prilično uspešno izvedli. Politično pa so bili razdeljeni za in proti partizanom, ki s<» se borili za osvoboditev Jugoslavije pod Titovim vodstvom. Imeli smo shode, kazali slike iz bojišč in kolektali. Imeli smo v naši domači politiki ljudi, ki so bili en čas z "linijo**, potem proti. In ker se razmere menjajo—smo pač v težkem vojnem vzdušju—se bodo spreminjale tudi linije in prepričanja. Potrebna bi nam bila organizacija, ki ne bi bila navezana zdaj na linijo Moskve, zdaj na linijo Beograda; organizacijo, kakršni bi niti derviši v Washingtonu nc mogli omajati tal. Včasi smo jo imeli. A zdaj bi zanjo v naši javnosti ne mogli ustvariti zanimanja. Seveda, kdo bi lahko dejal, "ti misliš na socializem, a tega zdaj več ni!** Kako da ne? Besedniki jugoslovanske vlade venomer govore o njemu — ne samo govore temveč tudi trdijo, da grade idealno socialistično državo. Umevno, da se smatra Moskva v tem za še bol) pravoverno kakor Beograd. Naš reakcionarni tisk očita angleškim laboritoni. da uvajajo socialistične novotarije. In ako poslušate torije vseh haž v Ameriki—mar nas oni ne svare iz dneva v dan. da naj se varujemo socializma, ki ga nam hoče po stranskih potih Truman url ni ti! Da. to so čudne stvari. Vojne imamo, a tiradnoNhih ni. V Jugoslaviji grade socializem, a kominform naziva Ti(a\ter "njegovo kliko" za najnevarnejšega podpornika fašizma. Militariziramo se—eni za demokracijo, drugI proti\fašizm ™ *ahko v.ec ^ čas 35c; od $50.00 do $100.00 je , ni dovolj ... In tako tavamo kot I ^^^TiXr^fM 55c od $100.00 do $165.00 pa pla- izgubljenci v neizogibno ^^ Pr^vet^ čas 60 centov. - bo^ ^ ^^ ^ ^ | h „ , sq naši ku. ali na cesti, ali pa v delav- roJakl 2e P°vsod na delu" nict, dobiš isti odgovor obsojenca: "Kaj hočemo, mora priti!" : Komaj so utihnili topovi v Evropi, že se pripravljamo na stal zelo težko" operacijo. Kaj .v. . .. . , « večje pokolje. Kot izgleda, je da ker je naš proletarec tako šla mnogim, ker v povojnih le- bojni vihar, ki divja v Koreji, £no 4an z urednikom. je tih je bilo veliko paketov izro- samo prolog tistemu, ki pride. MČasn^tudi list utihnil. pamh, nihče pa ni prejel doslej . ... - Rq ^ je urednikoyo niti najmanjšega novcica od- Clovek bi rad zaplsal kaj vc- zdravje izboljšalo, bo list spet svete Ivan Molek. sem na nje- skodnine. Bogve komu se ima- selega bl rad 0 b,^. rednQ izhajal> y da so či. 9<>™ spodbudo pričela redno mo zahvaliti za to ugodnost. — nosti naši mladine, naših otrok, tateiji razumeli težkoče ki so vanjem ljubezni, ki je vložena prispevati pesmi in prozo v Mla- Jugoslovanska vlada bo zdaj še katen,s imaJO vso pravico do zvezane z našim tiskom ter nam v tak pisateljski trud. dinskt Ust m Prosveto. Na pova- \ bolj gledala na prste svojim po- poštenega življenja in biti v nje- oprostili zamudo List bomo Knjiga Anne P. Krasne se Proletarčevega urednika stnim uradnikom in usluzben-|mu brez slrahu in brez ve^ne v^led nje pove^ali na osem stra. pričenja z uvodno besedo in na- Frank ZatUa• postala še so-j cem. ki imajo opraviti s paketi. ^^ za svoj obslanek> A tako da ^adomestimo kar ie bilo to se pisateljica čitateljem pred- tri'd"«<> Družinskega koledarja, ker ona nosi odgovornost za od- ^^^^^^^ J stavi s kratko skico "o sebi" Majskega glasa in Proletarca. škodnino na jugoslovanskih par- •/ < Anna P. Krasna stvar. Torej nima pisatelj, ali pisateljica, pričakovati med nami drugega kot da ima zadoščenje nad izvršenim delom in vesel je, ako ljudje po knjigi posežejo ter jo berejo z razume- pravila rime in ritma V Ameriki mi je najprej nare-koiHilo verze domotožje po rodni domovini in bolest nad zasuž-njenjem Primorske. A pričela me je globoko zanimati tudi velika nova dežela v katero me je postavila usoda. Prve pesmi sem poslala uredniku Prosvete, pok. Jožetu Zavertniku — on jih je izročil Andreju Kobalu, ki je bil tedaj urednik Mladinskega lista. Pisal mi je spodbudno pismo naj nadaljujem, obenem mi je dal kritiko poslanih pesmi. Kasneje, Jco je do Zavertnikovi smrti prevzel mesto gl., urednika Pro- POMNI! — Paket mora biti zalepljen (sealedI kakor na primer pismo. To se pravi, vse špranje morajo biti zalepljene & papirnatim trakom. Ta naredba bo zelo prav pri- Naše gibanje Urednik Proletarca s. Frank Zaitz je lanskega decembra pre- pa se je v nešteto družin nase- zamujenega. V naslednjih šte-lila mučna skrb. kaj bo s sinom, vilkah pa bomo pisali o našem Mnogi naši čitatelji njeno živ- Tudi v druge slovenske liste sem nikih. pristaniščih in poštnih | ki je kjc na ^ijanah .ali bodočenVdelu ki ca ie na vseh ljenje in udejstvo^anje poznajo p^ala ob eni ali drugi priliki, a | uradih.^ ^______1 —....... iz njenih spisov v Am. družinskem koledarju. Majskem glasu največ v vojnem in pov>ojnem času. ko smo delotyali za vojno KotlCCrt pGV. ZOOTO ter v raznih drugih publikaci- i prizadevanje zaveznikov in za UQ v inW> Dr«,) i« Kilo Anna p pomoč našemu ljudstvu v sta- ' c w pa ga v vojaških taboriščih pri-j koncih in krajih v izobilju, pravljajo, da ga pošljejo vanje, j Od groze mučna so za mater in Spet je šel ^^ naših pridnih očeta sporočila, da jima je sin delavcev med pokojnike. V mis-ranjen. ali da je ubit, ali pogre- lih imam Viktorja Zupančiča šan, ali pa, da ga pošljejo z boj- Viktor, mislim, je bil socialist od jah. Pred leti je bila Anna . ... - Krasna nekaj časa na predava- rem kraJu• politično pa za osvo- neOei/O 15. OpnlO teljski turi za Prosvetno mati- ™ ^Z^nl'' Chicago, III. - Slovenski moš-i ne8a P°lJa domov brez no8 in kar je prišel v to deželo, ako co. potem pa smo čuli o raznih W Korotana Tukaj v New Yor- £ Preše-!rok- ' (Konec na 4. strani) njenih aktivnostih čezdalje več sem bila nekaj let souredmea P1 letošnio iximlad Pisal bl rad 0 llstem' 0 čemer L-------------- ko io živela v New Yorku Sicer urcdnica Glas a Naroda. Nad rtn tudl ,®tosn 0 P°™ld(1 smo zavedni delavci vedno sa- VbSW.V.V.%V.W.V.%%%WAV ko je živela v new Yorxu aicer rnrinionn razveselil naše občinstvo z ubra- zavwm„?,VC J, /La T^l__Z_____ pa pove o sebi najboljše sama,l'«t0 dni sem tlldl do zadnjega , kaknr vPoljnoma *ruga »nov. Torej l«nte z bičem izganjati iz tem-imel še kake tri kilometre Tak- da m! ne uide iz spomina. Pla? "aj le poskusi kdo danes rat so se nenadoma iz gozdiča NaJstareJsl Pogovor vseh pre- kaJ taksnega! Pacuh. Bog ti po- K govorov pravi: Kar danes lahko magaj! storiš, ne odlašaj na jutri! ! Naši zvezdoslovci, ako še niso, Sjx>mnil sem se na izveličar-1 bodo prav gotovo dobili nalogo, ja našega, Jezusa Kristusa Na-,da pogledajo tudi na druge pla- uk©^^ nPveč strani ter zarenskega' Se i960 let je pre-! ako bi se dalo tudi tam kaj ! M strict a g nisem prejela od nobene strani odgovora. Moj oče je bil tudi rojen na Rakeku. Prosim zelo, da ako kdo kaj ve odtrgali proti njemu trije ljudje Preden se je zavedel, mu je eden že držal kolo, drugi pa ga je ujel za desnico. (Dautch), star menda 76 let. Ker sem imela pred davnimi leti v Ameriki strica, s katerim je moj pokojni oče tudi dopisoval me zanima, če nisem s pokojnim Andrejem Udovičem v sorodstvu. Po smrti očeta moja mati pismenih zvez s stricem ni več vzdrževala. Po osvoboditvi sem "Preišči mu žepe, Matija, "morda ima hudi le kakor strašno naročilo. In ko se je Lojzka dotaknila vr&t na domači hiši, je imela čuden občutek. zdelo se ji je. da ni več tu scela doma, da se je njen dom strašno razprostrl: po vsej fan Svetega Ivana, po vsem svetu, da, po vsem svetu. Matija pa se je, ko je odhajal spat kar pri svojem prijatelju, od koder bo zjutraj nadaljeval pot, z mučno zaskrbljenostjo vprašal: Ali sem jim povedal, kar je najbolj potrebno? Ali jih nisem preplašil? Ali bo vzklilo seme, ki ga je zasejal? Kaplan Magdič se je bil sicer nasmihal, ko je izvedel, kakšno smolo je doživel gospod župnik najprej s svojo pridigo, potem pa z obiskom na učiteljski konferenci, in mu je tudi privoščil. A privoščil mu je vse to zategadelj, ker se je župnik že kar nejevoljil nad njim, češ da ne more napraviti v šoli nikakega reda. Pa samo zato. Sam pa se je z bridkostjo, pa tudi z nekim srdom zavedal, da ga to leto čakajo še hujši boji v šoli, kakor jih je imel lani. In da je naposled skrajni čas, da se nekaj napravi z Gizo in s Klemencem samim. Tako dalje ni mogoče. Nazadnje že postaja smešno: oblast imaš v rokah in si brez _________ je pre- a*o di se aaio iuai tam kaj Kaj pa je? je rekel Matija teklo, od kar je svet odrešil, pošpekuliratl. Kajti zemlja je in trgal desnico onemu iz rok. tako pravijo oni, ki so prevzeli postala že premajhna in presko-Kolo se je zvrnilo in pri tem se oblast od Farizejev. Greh se pa Pa Zato večne vojne na naše je na trenutek osvobodil, a sta dela kar naprej in naprej in trp- stroške. ga med tem že kar dva popadla.j ljenju ni konca, daj pa jaz vpra- Poduk prekucuhom v bodoč- je slišal sam: AliJe vse to res potrebno- nost: Nečistih oz. grešnih misli ° P°koinerfl Andreju Udpviču, revolver HeJ! Ti kar lepo tiho bodi. Ti in razgovorov se popolnoma lah- naj mi sP°roCl (zlasti ime B\e*°- iič komunistični." Kljub te- nam ne boš tolmačil svetega ko ognete na tak način, če se vega tx'eta,< ter da mJ P , da se je branil, mu je eden P*™ najnovejše zaveze. Ti žel namreč dva srečata, tretji pa naslov družine pokojnika. Tukaj J - - — J • imam vec nečakov, ki bi se radi seznanili s svojim sorodstvom. Stroškov, ki jih boste s tem posredovanjem imeli, vam skoraj ne bom mogla povrniti, ste pa lahko prepričani, dm vam bom iala v trden"sklep- Naj" se P° tleh kakor posekan. Zdaj sta nji poti, pravi: No, no! Nič ra- se sam B°g usmili. Ampak za tudi za najmanjšo vest iskreno ik in kaplan sama bodeta z se ga onadva, ki sta ga držala, buke! Svetlozar in Svetohlin, solato in za kumarce je prav. hvaležna. — Angela Udovič, . Celo ko ga ie bil Matii» lotila z Vso močjo in začel se je oba »mata prav. Je že tako, da tisto' Pa tisto. Bog že ve, kaj Ljubljana, Celovška 94 II, LR mu zi. Zbal se je, kar si je zdaj mo- mu Je Preiskoval žepe, brcnili Nerazum, ki je imel tisto last-1 ?lata Je si,no in moker zrak ral priznati. Takrat ga je jeza z vso Sll° v trebuh, da je padel nost, da je vedno hodil po sred-| Zato Pa revmatizem razsaja, da nagnala Toda že vse besede, ki iih ie bil spregovoril Matiia L i i večerji, in to večno omenjanje Uizo. Celo ko ga je bil Matija, , - - , - .. .. il J L . , Jl . teh nesrečnih Klemenčevih ie tako potresel za suknjo na prsih med r?Jimi srdlt 1k)J CcPrav *e PreP»r nikjer nič dobrega ne d(>la- Da, da- In ko gresta vsak Slovenija, Jugoslavija. J zapretil. Jima Je iztrgal, se z golimi roka- rodi! Zato Pa vaju prosim, bodi- ^bi, ne pozabita na "smile"! t-- Magdiča prav tako vznemirjalo. | in mu zapretil. Zavedal se je, da je njegova Sicer pa je imel Tonček do- mi ni m°gel d°VO,j braniti- P°- m° mirni in Prev,dni. sveta dolžnost z njima obraču- volj drugega deli da niti utonil Vrhu pa je čutil da ga Je nekaj svoje domačije, zene in < — * 1 " >i se tx^Wi „kv»rifi c zasklelelo med pleči, takoj nato ako prav državljan,, sme Imamo Tudi o športu je svoboden VESELICA "SLAVIJE" BO otroke in razgovor kjer koli in kadarkoli. nati. A smo še ved-i ^e zaradi tega, kakor pravijo, V SOBOTO 10. MARCA v njegovem srcu je na- ni. da bi se poatbej ukvari il s - - - raščal tudi srd do njiju. Njegov Klemenčevima Moral ie poši Pa d°bil udarec P° čelu nad no tuJcl t)a, da! Dandanes sojker je, ako je, da je v zdravem Chicago, III. — Vzlic Vsemu ugled na šoli je bil docela orna- ljati ljudi na vojaške vaie delati c*>esorn' da se mu Je zvrtelo in jako slabi časi. Vam povem, da telesu zdrav duh. Uh! . . Torej hudemu, kar se dogaja po svetu, iar» TroKa i« A«__i i___... . ' J ' SO if SO>špdf»l Slišni i o SO TCS slahl PilKI' 7.ttlr»r«i nam kakor rwpno i(> Hrttrrtl iotiA n t<>m IP ZA Ž1VPP ill 7Si 7riravri«i nntroK. jan. Treba je samo še nekaj časa spiske vojnih obveznikov in zi- , J ... , in omajala mu bosta ugled po vine. Povrhu pa se je še njegova 1 Je °den zakllcal Ucoi foi-i ! • • i • i • ' ^ . se je sesedel. Slišal je samo, ka- so res slabi časi! Zatorej nam kakor rečeno je dovoljeno o tem je za živce in za zdravje potreb "Pusti ga. nM>ra biti jasno - razumete, vrlo važnem predmetu svobodno no včasi na vse to pozabiti, in t< vseJ fari- " življenska dra'ma"začela zapleta- da. in?a dovo,i " MatiJa jasno' da A naj je Magdič stvar prekla- ti: možak, ki je varal svojo ženo, J?_.takrat 20 eZal lzte£nJen P° hi- dal tako ali drugače, naj je iz- pri tem pa bil prepričan, da jo i mišljal vse mogoče stvari, niče- je s tistim "krstom ' na piirgi- sar pravega ni mogel skuhati, ukrotil in da bi ona sama bodisi - -------- —-- — . ^ Zanašal se je bil. da bodo na posnemala njega ali pa tešila gozda je gledal nanj polumesec in ne ču"te nalivov svojo slo drugod, ali iskala lju- Ko Je vstal, se je opotekel in to- ubogim ... Ho. ho, ho' I_____• i ... I; 1__ i . ...... Pporlcn^nilr* J1«^ prosvetnem oddelku uredili, ka- to razpravljati. Sport v Ameriki je bomo storili tudi na zabavi, ki hi! Majhen in droben! Precej drag "SPORT"! Zato ne jo priredi v soboto desetega mar-možic, po imenu Exhort' Jasno stavite za velike vsote denarja, ca v Lawndale Masonic Tem-a pUrgi se je prebudil iz nezavesti J PravVte da je, jasno- Kaj ne vi- kaJti kjer je denar tam je zopet P^^.00.^ Milla«! Av^ druš- ukrotil in da bi ona sama bodisi * moralo biti že kasno. Iznad'd,te bliskov' ™ siišite grmenja rubl. Ampak vseno in prav go-tvo SLAVIJA st. 1 SNPJ. Ta l ! * Blagor tovo Je vse drugo lažje, kakor prostor vam je znan iz mnogih »»-------- . drugih slovenskih priredb, ki so se vršile v tej dvorani. Vstopnina je samo 50c. Imeli študija Marxove teorije. Ne zamerite' Skoro bi pozabil, tudi o biznesu lahko svo- mor je bil župnik naslovil svojo bežni, je nazadnje, ko se je že da ni spet padel. Čutil je, Predsednik: Predlagano pritožbo. Tam pa so mečkali. Ce- vsa fara posmehovala, le začel da ima desno oko zateklo in lep^( P^Pirano je zaključek debate.; da se lo je župnik dobil odgovor od vohati, da doma ni vse v redu Uivo» in da nanj nič ne vidi. Ko Roke: Gor' D°l! Sprejeto. Bese- bodno razgovarja, seveda samo bomo fino godbo — in naravno, nekod, češ, dali smo vam novo Tako je Tonček imel dovoli Je z roko otiPal« Je spoznal, da do ima še Svetlozar— cio gotove meje. Kupujete lah- tudi prvovrstno postrežbo. Torej • - J - '------- ^ —" • ' ' Svetlozar: Besedo o slabih ča- ko vse, če je na trgu in karkoli rod na to ^ Pravi,k ako ima- w_____^ _ /ej-lte denarja, kakopak. Pri ogledu zaključki znanosti goVorijo, robe lahko kikflte: da je previ- nekod, ces, dali smo vam novo Tako je Tonček imel dovolj I ^ z roko otiPal. je spoznal, da uu ll,UI avenozar— učno moč, kaj pa še hpčete? opravka drugod in je pri vsej krvav- Dvignil je kolo, a si Svetlozar: Besedo o slabih ča-V tej zagati, prepuščen sam tej drami domačega ognjišča po- Prisedši na vrh klanca, ni upal sih slišimo že odkar človeški roci sebi, ko se tudi Ančka ni mogla zabijal na druge ljudi z njihovo sesti nanJ' da bi se Pelial- Čutil obstoji na naši zemlji. Najnovej-♦nlrr» i.xroi ioiriti irniri- rtniifiirr« lt^ki_____» se ie Dreslabepa Snntnma : ši zaključki znanosti crovoriio tako uveljaviti, kakor je želel, politiko vred. Kolikor pa je še se Preslabega. Spotoma je se je Magdič po dolgem času utegnil, se je posvečal — Mrku- nekam toP° razmišljal o tem spomnil spet — Rebernika. Tonček je Klemenčeva besno sovražil, in često je vaški vsemogočni politik vprašal Magdiča: "Kaj pa Klemenčeva? Ali ju bomo še dolgo gledali v naši fari?" Bil je kakor razdražen pes, ki komaj čaka, da ga spustiš z verige, da bo ugriznil. novki. j napadu. Da je bil napad priprav- In ta drama je vrgla Tončka ° tem ni dvomil. mu z Mrkunom v pretep, kjer jo je 1 razen no?a ri nič zmanjkalo iz Tonček prav pral dvema dne- zepov vPrasanje je bilo samo, voma temeljito izkupil, pa je de bl1 napad PriPravljen nanj, tako bil zdaj kar besen na ves ah pa so fantJe ko8a drugega da človek živi na zemlji že kakšnih tri milijone let. V času primitivnega komunizma in v babilonski dobi si re« niso mogli pomagati. Ampak danes sm%o v soka cena, da je vaš zaslužek proti tej ceni ničev, da imate veliko družino in bolezen v hiši itd. Trgovsc bo kazal simpatično usmiljenje do vas in bo uslužno na svidenje v soboto 10. marca. dobi elektrike, radia in atomske ^P1*1 dru^ Predal ter tarnal z energije. Torej čemu drug dru- vami vred* da Je res vse tako' Kašljajoča rastlina V vročih vlažnih krajih raste rastlina z botaničnim im^om Eutadia tussiens, kašljajoči^ ki je neke vrste trta. Na tej liist- lini je zanimivo, da ne more absolutno pretrpeti nobenega pra- moči! Lepa stvar, lepa taka o- udarcu tako brez moči. Včasih blast' Povrhu ga je župnik ka- ste bili iznajdljivi, če je bilo dar koli opominjal k nekakemu treba." Ko ga je Tonček nekoč spet vprašal po Klemenčevima. je nekakšno olajšanje: zdaj bo le J Magdič dejal: imel priložnost na nef ..... "Rebernik, zdi se mi, da vas ves svoJ srd« 2 nekom je ženska knokautirala. Nisem obračunati. In tu sta kiemence- k • t,- . , , mislil, da boste po enem samem ™ bila kakor nalašč: zdelo se mu R°r k°nj' k' S nek ko 3kll1 jud1' kl bl naPadali« dobil, kom. Sklonjenih glav med " neKaK°. bi jih lahko samo Rožič za pija 1 ■ - - oj ugl tem Ivanu in da se je Tonček je pomežikoval, nato takrat začela vsa njegova ne-pa dejaf jezno: "Zvezali ste mi sreča, za katero si ni bil na jas-roke. Mislil sem, da boste sami nem' v čem je. co boj šepečejo: Kriste usmili se nas! Mi vsi, nevredni člani vo-Tako razmišljajoč o tem na- šolstva, te ponižno prosioio. Na Svobodno je govoriti še mnogoterih drugih rečeh, ti, kako se je Giza z njim kratko uredili s to stvarjo. A kakor vi- Kakšen bo ta obračun si1 padu naP°slod pntaval do ve™e čase, amen! in malo poigrala in je pred uči- - '— ' « ...» . ... - telji prišel v tako žalosten položaj, v kakršnem še svoj živ dan ni bil. Imel je opraviti z nasprotniki, vedno se je našla kaka gar-java ovca v njegovi fari: tam je bil Miha Kuhar, tam je bil Podlesek, ki se je nekoč povzpel celo ne uspeva bog ve Tonček ni bil na jasnem, vedel1 Sušnikove hiie in P°trkal na Gi- Potem pa je prišlo, nekaj slišal, jo je je samo, da mora biti velik obra- zino okno Na dru& strani hise tako božja volja, celo gospod župnik izkupil. Pri- čun. In ko je tako snoval ma- so Sušnikovi še svetili in bili voščim mu, ker se je takrat tako ščevanje, svoj obračun, pri temi zcl° ^lasni- TorcJ ni bilo tako norčeval iz mene in me celo pa do pijanosti popival no go- kasno' Je mislil Matija. — Giza ker je bila res ne; KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST "PROLETARCA"? dim, tudi vam kako. Kot sem V napuhu se je rodil greh. Po vsej zemlji se je razlezel pijanosti popival po go- ^''.V' 11,13111 — ^iza i smrad iz gnilobe. Modrijani vse- ukoril. Zdaj menda vidi, koga stilnah, se srečaval s fanti iz JC koJ Pn oknu ga sveta, pomešani s špekulanti imamo v fari!" prosvetnega društva, katere je| "Ali si ti, Matija?" je vprašala za dobiček, so se sestali v pra- ' No," je odvrnil Magdič, ki je hujskala s svoje strani Ančka tiho. gozdu, tam za deveto goro, kjer ^ - ----"proti komunistom . j« Tonček -j), ^»i bi v miru rašetall hudo zamo začel mežikati, ko je neki fant 1 tane reči. dejal zaničljivo: "Kar*koj," je odvrnila. "Že "Jaz bi mu že pokazal, da se d°lg° te čakam." In že je bila ne bi klatil ponoči okoli! In sploh Pri durih in jih odprla. V noči po fari!" ni videla, da je krvav, in je zato "Ti že,"je odvrnil Tonček, rekla, ko sta vstopila in ko je 4 saj te poznam!" tiho zaklenila: "Malo poslušaj- Fant se je še nekaj bahal, to- va Kar mimogrede sem ujela, da Tonček je šele naslednji dan, da je Sušnik rekel "Hitler", že trezen, začel razmišljati o tej Mislim, da ima govor." Kakor je stvari, na eni strani je bilo bo- bil Matija slab, je le prisluhnil, drenje kaplana Magdiča in nje- Očitno je bilo, da govori Sučnik. gov posmeh, na drugi strani A Prav na koncu tega govora je Tončkova lastna nesreča doma. nenadoma zadonelo iz Sušniko- snov, ki daje listom zeleno bar o vo, se pogrezne, in majhni deli , .. kpt rdeče mase pridejo na površje, naprimer o sten.cah. scurk.h Eutadia (ussiens ^ dr>^Jv podganah >n so mnogih takih, k, sobah Kadar se ,t se tu niso imenovane. Po vasi pa-jdijo ljudje ki ne^)znaj'0 njene met. ,n po bozj. previdnosti ter lastnoti da rastlin^kuS,Jja po teh navodilih se vam n, tre- rastlina z Usti Na ^ ba bati nesreče. Pa se prav za- - r j ni ima Eutadia vse polno mikro-skopično majhnih odprtin, ki se z dvema gibčnima ustnicama Pšenica in koruza, krompir in zapirajo in odpirajo. To so konci e Pridobivajmo mu NOVIH naročnikov e Obnavljajmo naročnino TOČNO čim poteče e Afitirajmo mrd drugimi naročniki, da store Isto e Prispevajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad in priporočajmo to tudi drugim e Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev in druge stvari e Naročajte slovenske in angleške knjige iz PROLETARCEVE knjigarne e Poskrbite, da si naroče AMERI&KI DR1/INSKI KOLEDAR vsi tisti, ki tega še niso storili • Naročite KOLEDAR tudi svojcem v starem kraju in enako PROLETARCA. Vsakdo naj stori za noš list kolikor more, pa bomo vse težave zmagovalil talistična družba je reformirala vedno vsled kemičnih te reči in napravila "red".-~E.K.1 memb pri rasti. lzpre- ki je zahtevala, da da duška svo jemu besu, in nazadnje tu posmeh kmečkih fantov . . . Se istega dne je Tonček obiskal dva svojih prosvetarjev, najbolj drzna in tudi najzagrize-nejša fanta, o katerih je vedel, da znata molčati. ve sobe: "Heil, heil, heil!" "O, hudiča!" je pršlo Matiji in je za trehutek pozabil na bolečine. "Kaj smo že tako daleč? Moram si ogledati, kdo vse zboruje pri Sušnikovih." In še pre- "Tudi, če bi šlo za glavo!" jc den se Je Giza zavedela, je že dejal, ko se je poslavljal od odPrl duri v Sušnikovo sobo in niiju. vstopil. S svojim krvavim obra- zom je bil naravnost strašen. Kakor kip je stal pri durih, ka-Ko se je Matija vračal k Sve- | kor stra*en privid, da so vsi one-bilo jc v nedeljo me,i' ko Jc «lcdal s svojim 3 Po več mesečnem raziskava-nju ter po natančni razpravi so izdali v javnost strahotni razglas: "Da, vsa nesreča prihaja z dna! Na našem planetu, da se je preveč črvov zaredilo! Le-ti vedno rijejo in se prehitro mno-že. Smrad, da prihaja od njih. ker se krešejo med seboj—to je —da se žro med seboj . . . Od-padke svoje pa puščajo še nižjim. primitivnejšim žuželkam .. itd. Vse to radi tega! Zatorej! . . . Sklenjeno in potrjeno . . . Poslušajte in neoporekljivo ubogajte . . . Naša sveta dolžnost je od ljubega boga posvečena, potrjena in dovoljena, da se vse črve enostavno zastrupi in uniči .. . Najvišji svečenik vseh svečenikov na zemlji je blagoslovil sklep modrijanov in špekulantov. Tudi drugi taki in enaki, ki so podrejeni visokemu svečeniku, poradi osebnih ambicij, kimajo in pritrjujejo. — je razmišljal o ljudeh: očesom. Na mizi so stale Črvi pa kar naprej rijejo j o svojih, s katerimi jej stek'en|ce »n naliti kozarci, miza; zemlji in pod zemljo. Kar rod je bila polita, in okroa te z i« na na- temu Ivanu zvečer najprej ........... imel pred odhodom sestanek, in JO bl,a P°lita' m okr°g te 7 prej in neprenehoma rijejo. In se spraševal, kako je zdaj z njjJ Jaboldnico polite mize so sedeli njhče ne ve, kaj še bo! mi, ali je uspel? Ali mu bodo £usmk' PodleJ*k' ™avšek. Takrat ko je Krislus žiVcl ni ostali? Potem pa je razmišljal Koren' Zofija in Miha Kuhar sploh o vsem, kar se dogaja pri Ko sta ženski zagledali Matijo, tem Svetem Ivanu. Vlak je kasno prišel in tako sla si z rokami zakrili oči. (Dalje prihodnjič) so imeli električnih stolov za ubijanje človeka, zato so Kristusa na križ pribili. Takrat je bil križ v modi morilnega orožja! Zbirka pesmi -za ij;i»si; dm Spisala rajna Knjiga obsega 128 strani in stane mehko vezana $1.40 vezana v platno $2.00 Slednjih je izdanih le omejeno število. Vsakdo, ki si jo naroči, mu jo bo pesnica podpisala. Naročila bodisi za mehko ali trdo vezano knjigo naroč ite na sledeči naslov: //I 7/ PROLETAREC 2301 So. Lawndale Ave. Chicago 23, III. Pesmi Anne P Krasne so pesmi iz življenja našega delovnega človeka, ki je šel po svetu za kruhom in se je vživel v novem svobodnem svetu, se boril za delavske pravice in za lepše dni svoje v Novem svetu rojene dece ... so pesmi domotožja po domovini onstran, pesmi velike, svobodne, a kontrastov polne nove domovine Amerike. H # KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KAJ VSE LAHKO KOMU SVET ZLEGA STORI, DOKAZUJE TRAGEDIJA KOREJE (Konec s 1. strani) grešanih. Isti naši viri trdijo, da so sovražnikove izgube veliko večje, kar je umevno, ker v vojnah pada tudi civilno prebivalstvo in v Koreji ni razen naiih vojakov nič drugih Američanov. Ako je ameriško vrhovno poveljstvo v svojih poročilih točno, pade na vsakega našega vojaka sto severno-korejskih in kitajskih. A še večje kajpada so izgube med civilnim prebivalstvom. Glavni stan generala MacArthurja v Tokiu pravi, da je padlo v Koreji ie nad pol milijona komunističnih Korejcev in Kitajcev. Vzrok tej razliki kajpada je, da imajo Zed. države najmodernejšo bojno opremo, ogromo letalstvo in krog in krog korejskega polotoka pa so naše bojne ladje, ki pomagajo z bombardiranjem. Pred drugo svetovno vojno sta svoje najnovejše morilr.e in rušilne naprave preiskušala Hitler in Mus-follri v ^r^05^' civilni vojni. Sedaj jih Američani v Koreji in nekoliko tudi Rusi. Ampak v primeri z nami malo, ker oni teoretično "niso" v voini. Zato po nekakem mednarodnem pravu "ne smejo" pomagati Koreji, kakor nismo smeli mi vsled Rooseveltove nevtralnosti pomagati španski republiki. Volna v Koreji bi bila že lahko končana, ako ne bi bilo med vlado Zed. držav in Sovjetsko zvezo toliko sovražne tekme. Tudi vrhevni poveljnik armade Zed. držav ter ostalih čet zdruzenih narodov pritiska, da naj naše sile v Aziji nastopijo s čimvečjim zamahom. Torej da naj bi ameriški letaki napadli tudi kitajska mesta, ne pa se bili samo v Koreji. Toda mnogi ljudje v tej deželi se še sprašujejo, čemu prav za prav smo v Koreji? Ko smo pričeli z intervencijo, je prevladovala v naši deželi misel, da kamor se prikažejo ameriški vojaki, tam je zmaga v naprej zagotovljena. A v tem slučaju je nam šlo skoro že od začetka slabo. .............. Ameriška armada se je morala umikati z ostali-m*četami ZN vred. In potiskali so jo nazaj ne kaki Hit->vi "nadljudje" temveč navadni orientalci, o katerih se ni že dolgo dobo slišalo, da bi oni podili nazaj kako armado belopoltnega plemena. Ko so naši fantje preudarjali svoje križe in težave . in jih je vrh tec;a precej omamila tudi tuja propaganda z enostavnim vprašanjem, čemu so prišli v Korejo, !cjer prezebajo, se mučijo in tratijo svoje zlate mlade dni, so začeli pisarit: staršem in svojim dekletom, kako in kaj. Pritisk te kampanje je bil tolikšen, da je vlado v Washingtonu zaskrbelo in baš radi tega zvene sedaj od tam drugačne strune. Cenzura deluje. Pa tudi bojna sreča se je zaokrenila. Ameriška mehanizirana sila je sedaj v polni veljavi. Aercplani sikajo na Korejce in Kitajce ognjene jezike, in je še sto drugih takih stvarih, proti katerim je nemehanizirana armada brez moči. Naši stroji v Koreji sejejo smrt kakor za stavo. Torej je vojaška morala, kar se ameriške armade tiče, sedaj v Koreji veliko boljša, ni pa še izginilo vprašanje naših vojakov, da čemu so tam? Odgovarja predsednik Truman v duhu svoje doktrine. Odgovarjajo uredniki, odgovorila a Mrs. Eleanor Roosevelt in mnogo drugih. Vsi trdijo, da smo šli v Korejo v bran napadenega ljudstva južno-korejske republike, a izgleda, da zgodovinarji s tem pojasnilom ne bodo zadovoljni. Kajti vsaka velesila bodisi današnjih kakor pro-šlih časov gleda vse s stališča koristi svojih intervencij in napada edino z vidika svojih lastnih ciljev. Ako se bi države zapadnega bloka mogle boljše spomniti te resnice, bi svojo taktiko v marsičem spremenile tako, da jim bi ljudstva, katera imajo pod svojo oblastjo, ne mogla očitati ne imperializma in ne drugih izkoriščevalnih nagibov. Kajti izkazalo se je, da je zlo kaj lahko tudi na strani takozvanih demokracij, ne samo v centru "barbarskega komunizma" v Kremlu. y.v.w.v.VA%v.v.%v.w.v.: ■ OGLAŠEVALCE V PROLETARCU i NEZGOD V IN 1950 Dne 17. februarja — Kock-ville Centre, N.Y., 32 ubitih. Dne 11. septembra — zalet v armadni vlak blizu West Lafayette, Ohio. 32 ubitih. Dne 22. novembra — Kew Gardens, N.Y., 79 ubitih. 1951 Dne 6. februarja - Wood-bridge, N. J., (blizu New Yorka), Druge velike železniške nezgode drugod Poleg prej navedenih železniških katastrof v Zed. državah je bilo veliko drugih, v katerih pa so bile izgube življenj manjše. Tudi precej tovornih vlakov je bilo razbitih. Med velike železniške nesreče drugod štejemo ono, ki se je dogodila dne 22. oktobra 1949 blizu Novega dvora (Nowy Dwon na Poljskem. V nji je bilo izgubljenih 200 življenj. Novi odbor Družabnega kluba Slovenski center Chicago, lil. — V sobotg marca se je vršila letna .seja članstva Družabnega kluba Slo- ' venski center (Slovene Center Social Club). Dasi je bila udeležba precejšnja, ne več tolikšna J kakor prejšnja leta. Dobro zastopani sta bili naša 4 mlada" in "stara" generacija. Padlo je nekaj pikrih besed, ker je ta ustanova razdeljena v dirtktorij, in pa v družabni klub. Slovene Labor Center je kor-poracija. ki je bila ustanovljena na zboru 1. 1924 v Clevelandu. Ta je potem zbirala denar, da bi si v Chicagu zgradili lastno poslopje za urad^ Proletarca, JSZ, Prosvetne matice itd., in kjer bi imeli tudi dvorano za naše priredbe1 in kajpada prostor za družabno shajali šče. vam priporočamo v naklonjenost. mm Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da BB jih patroniziratel Povejte jim, da vas veseli, ■ _____________________________ Poslopje smo bili koncem Dne 29. maja 1948 se je v na^fkonca v stanju kupiti, a ne v takem obsegu kot so si upali ob času ustanovitve predstavljati Dne 24 decembra 1933, na božični večer, je blizu Pariza treščil s tira vlak in se razbil. 160 potnikov je bilo ubitih. SEZNAM VEČJIH NA ŽELEZNICAH ZEDINJENIH DRŽAVAH NEKAJ O VRZOKIH Ali se ogromni ameriški železniški sistem res pomika v malomarnost? — Ravnatelji dolže krivim železniarje in njihove organizacije. — Dobički železnic jako visoki M^d drugo svetovno vojno in je dogodilo, da so v mnogih ne- bolj in bolj nadomeščajo nova še bolj pa potem so se velike zgodah ravnatelji poudarjali, da prometna sredstva. Torej čemu nezgode na ameriških železnicah bi bilo potrebno imeti za inže- bi vlagali naše profite ter nov kaj pogosto dogajale. nirje v br^zovlakih mlajše moči, kapital v železniški sistem, ko Ena izmed največjih se je do-| namesto po 60 in več let stare, pa bi vseeno hiral! Izžemimo iz godila dne 6 februarja zvečer! Češ, kakor so za pilote v letalih naših prog kolikor bo še mogoče, blizu New Yorka, v predmestju mladi ljudje , tako bi morali biti kajti nekega dne bo treba mno- Woodbridge, v državi New Jer- tudi v lokomotivah, ki vozijo po ge itak opustiti — prav zaprav sey. Ta vlak je vozil potnike z 60 in več milj na uro. je ta proces že nad trideset let v! trpanem vlaku na kitajskem oto- dela v bližnje kraje ob newjer- j Družbe jamrajo tudi, da se teku. Kar pa bo prog še ostalo v ku Formoza dogodil požar in seyskem obrežju. Vlak je imel železničarji ne smejo dotakniti prometu, jih bo morala nekega' panika, v kateri je bilo ob živ- optimisti. Tako smo se zadovo enajst vagonov, vsi natrpani s j pri svojem poslu drugega kot dne prevzeti v izčrpanem stanju ^ ljLudi j ljiH, daje boljše nekaj ko nič. potniki, ki so se vračali z dela. tistega posla, ki je zanje določen država." Okrog tisoč jih je bilo. Čim je v pogodbi med unijo in železni- Položaj železnic v splošnem vlak za^ozil v Woodbridge-u na ško družbo. Ravnatelji železnic je torej tak, da so njihni magna- nov most, so se potniki v trenut- trdijo, da imajo Časa na svojem ti izgubili svoj nekdanji ponos ku zavedli, da se jim dogaja pod šihtu mnogi toliko, da bi lahko na "Železnega Konja" in se udali opravljali še kak drug železniški v nekako otopelost—češ, rinimo posel mimogrede, namesto da je dokler bo šlo oziroma dokler se treba dveh moči za delo, ki bi ga nam bo izplačalo! lahko zmogla ena oseba. Pred drugo svetovno vojno je Organizacije železničarjev od- bilo mnogo ameriških železnic tjovarjajo, da njihovi člani za bankrotiranih in so jih upravno, da med tem popravijo prej- svoje delo niso preplačani, da so ljali od sodnikov postavljeni šnji del proge, in izročen je bil njihove naloge zelo odgovoren zaupniki. Med vojno si si spet prometu štiri ure pred to nezgo- posel, in da so ^ takozvane iz- pomagale na noge in tudi v se-do. Eni so rekli, da je most od- boljšave v svojih delovnih raz- danjem histeričnem oboroževa-nehal ter povzročil padec vago- merah priborili s težkimi napo- nju naše ter drugih dežel se jim nov raz tračnic. Mnogi pa so ri skozi desetletja. Torej ako je obeta bogata žetev, zatrjevali, da je vlak vozil po kaj narobe, ni krivda na strani tem ovinku prehitro — od 50 do železničarjev temveč družb, ker 60 milj. Lokomotivni inženir, ki so same čestokrat nalašč povzro-je bil težko pobit, pa je od kra- cile slabo gospodarstvo v na-ja trdil, da je vozil na tem kra- menu, da se iznebe "vodenih" ju samo 25 milj na uro, kolikorl delnic in "zakasnelih" upnikov, določajo regulacije. A pozneje Ko so se s tem spet postavile na je po daljšem izpraševanju pri- n0ge ^ kovale profite znova znal, da je res vozil z brzino 50 po starem običaju, milj na uro. Potem so sledile Politično glasilo železničarjev kajpada razne druge preiskave j "Labor", trdi, da bi železnice Tudi FBI je poizvedoval, da do- med vojno, ko so žele ogromne žene, če ni bila ta katastrofa dobičke, dale lahko na stran ve-morda posledica kake sabotaže. iik0 več stotin milijonov za no-Ubitih v tej nezgodi 6. feb. je vo opremo, za popravljanje in bilo 84 potnikov m okrog 500 izravnavanje prog in za instali- poškodovanih. med njimi mnogo ranje najnovejših varnostnih kritično. Tem kajpada vse pre- naprav ter signalov, namesto da dogodilo, da sta vlaka vsled po- dina ugotoviti, koliko članov iskave niso nič pomagale. Toda vale krivdo za nered in zane- mankanja signalov in drugih kluba je navzočih in se delniške železniška družba Pennsylvania marjenost na železničarje in nji- vzrokov treščila drug v druge- glasove mednje razdeli vsakemu ga. To se dogaja tudi sedaj, po- enako. $ebno da en vlak doide drugega Toda potrebe glasovati po šte- nogami nekaj nepričakovanega Več vagonov se je zakotalilo z višine dvajset čevljev navzdol. O vzroku nesreče so bila izražena različna mnenja. Omenjeni most je bil zgrajen začas- SLOVENSKI DELAVSKI CENTER Chicago, HI. — Direktorij Slovenskega delavskega centra v minulem letu ni bil toliko živahen kot bi morda bil, ako bi nje- Potem je prišlo na dnevni red vprašanje predelav in pa kako zvišati dohodko. Nekaj let smo jih krili največ s prodajanjem delnic ter z malimi priredbami, ki so se vršile v območju kluba št. l.JSZ. Takrat je bil klub št. 1 prilično močan in eni so smatrali, da naj bi družabno shajališče spadalo pod njegovo upravo. Drugi so rekli, da bo boljše, ako pritegnemo tudi take, ki bi v klub št. 1 ne hoteli in so za- govi člani ne bili z delom vsi radi tega predlagali ustanovitev Toda ljudstvo bi rado, da bi zakonodaje kaj več storile za varnost potnikov na vlakih kakor tudi v drugih velikih prometnih sredstvih Kajti čemu tako obremenjeni, posebno še pošlednje mesece tajnik te ustanove Frank J. Lotrich. Tako tudi občni zbor.korporacije SDC, povsem posebnega družabnega kluba, v katerem bi se lahko vsakdo kretal kakor doma. ne-glede na kaka politična prepri- ki se je vršil v nedeljo pop. dne can.la 27. januarja, ni bil veliko ogla-šan, toda tajnik je o nji pismeno obvestil vse tukajšnje delničarje preiskovati šele ko se nesreča in n" ^ razdelil računsko že dogodi, namesto prej, da se P01*0^"0- bi jo preprečilo! Nezgode na železnicah v naši deželi so se sicer dogajale od začetka, kar pa v prošlosti ni bilo čudno. Železniško omrežje je bilo novo, raztezalo se je po pustinjah, prerijah ih v gorovjih. Signalni sistem je bil slab. Proge Član direktorja Frank Zaitz je sporočil, da se mu je vsled bolezni seje nemogoče udeležiti, je pa pripravljen urad še prevzeti. Ob enem je v pismu pojasnil, da zastopajo delnice kluba št. 1 in JSZ navzoči člani kluba in če se bo morda glasovalo o kaki Tako se je zgodilo. Na seji dne 17. februarja je bil izvoljen v Slovene Center Social Club sledeči odbor: Frank Japich. predsednik; Henry Teb-bets, prvi podpredsednik; Jim Modic, drugi podpred.; Frank Groser, tajnik; Jo Mersol, zapis-nikarica. Nadzorniki in člani odbora: Ernest Dreshar, Al Luzar, Jeame Tibbets, Mae Groser, Frank Sodnik, Angeline Zaitz. so bile v onih dneh večinoma stvari po delnicah, sta poobla-enotirne. Tako se je čestokrat ščena Angela Zaitz in Filip Go- R. R. bo morala plačati pobitim hove unije potnikom ter sorodnikom ubitih Izgleda, da železniški magna-veliko odškodnine. Za take slu- ti mislijo sami pri sebi takole: čaje je ta železnica zavarovana Pred iznajdbo avtov in letal pri ameriških insurance kompa- nam ni nihče konkuriral razen nijah in pa pri angleškem Llov- barke v rekah in v plovnih ka-du. nalih med rekami. Kdor je hotel Po deželi se je potem začelo kam dalj potovati, je moral na ugibati, kaj je narobe z ameriš- vlak. Ves tovor je moral na vla-kimi železnicami, da se na njih ke, ker so ga z vprežno živino baš v minulih par letih dogaja dovažali samo do postaj in po-toliko nesreč — tri izmed njih tem spet s postaj prejemnikom na vlakih, ki so vozili delavce Tega sedaj ni več. Železnice iz New Yorka v bližnja pred- so sicer še vedno največje pro-mestja. metno sredstvo v tej deželi in Vzrokov je mnogo. Ameriške bodo še dolgo. Z novimi, moder-železnice imajo čezdalje težji nejšimi sredstvi je sedaj en po-konkurenčni boj z letali, avto- samezen vlak lahko veliko daljši busi in s tovornimi vagoni, ka- kakor pa vlaki v prošli dobi kršnim pravimo trucks. j Ogromne lokomotive modela Ogromno potnikov jim je od- diesel vlečejo miljo dolge pot-vzel tudi družinski in osebni av- niške ali pa tovorne vlake hitre-to. Vsled tega bržkone ne trošijo je kot pa jim je bilo to mogoče toliko za popravila in varnost pred dvajsetimi ali tridesetimi prog kot bi morale. Izgovarjajo leti, da o prejšnjih dobah niti ne se tudi, da imajo železničarji iz- govorimo. Vsled tega je bilo redno visoke plače, in pa mnoge mnogo potniških vlakov ukinje-take ugodnosti v svojih delovnih nih, ker se sedaj v enem lahko razmerah, ki stanejo železniške pelje več ljudi kakor nekdaj v družbe milijone dolarjev na treh. leto. To seveda ni edin vzrok uki- Železničarji so nekoč sloveli njevanja potniških vlakov. Glav-za najbolj privilegiran sloj med ni je — kot že omenjeno, kon-delavci in zvani so bili za "aris- kurenca, ki jo železnicam pov-tocracy of labor". To seveda le zročajo aeroplani, avtobusi in lokomotivni inženirji, konduk-| tovorni vagoni z gumijastima torji v potniških vlakih, in kur- obroči na kolesih, ki prepletajo jači. Organizirani so bili in so ameriške ceste. Tak tovorni av-še v svojih neodvisnih bratov- to, ki je mnogoteri večji kot pa ščinah. Nato so se polagoma or- so tovorni vagoni na evropskih ganizirale še ostale stroke — železnicah, ima poleg vsega še mnogi šele ko je F. D. Roosevelt to prednost, da pride po blago postal predsednik te republike, pred tvoje skladišče in ga pri-Tako imajo železničarji vseh pelje naslovniku pred njegov strok sedaj nad dvajset različnih prag. unij. Prvotne, ki so še vedno Železnice temu tekmujejo s glavne, so še samostojne bratov-! svojimi tovornimi avtnimi vo-ščine (označbe "unija" si niso žili, a zadostno ne morejo, ker je hoteli nadeti), druge pa spadajo čestokrat prevoz tovora z avtni-deloma v AFL ali pa v CIO. mi vagoni cenejši kakor pa po Zelo se ravnatelji železniškega železnicah. Tako se ponašajo z ter sune vanj. Seznam večjih nesreč na železnicah Sledeče je seznam večjih nez- vilu delnic tudi na tem občnem zboru ni bilo kakor še na nobenem prejšnjem ne. V novi direktorij so bili iz- ■ ker oglašajo v Proletarcu W.V.VV.V.V.V.%vav.VAVA prometa pritožujejo nad klavzulo, ki določa npr. za lokomotivne inženirje starostni privilegij. Zato postanejo na najboljših potniških vlakih za inženirje po starostnem redu taki, ki imajo večanjem prometa bolj in bolj aeroplanske družbe, in pa kom-panije, ki prevažajo potnike in tovor po ameriških cestah. Vsled tega je tendenca med železniškimi magnati ta: "Ne največ službe za sabo. Tako se moremo pomagati, naše proge god, ki so se dogodile v tej de- voljeni Frank Alesh, Angela želi v zadnjih sedmih desetlet- Zaitz, Vinko Ločniškar, Freddie jih: Culkar, Frank Japich, Filip Go- 1876 Železniška nezgoda dne 29. decembra — Ashtabula, Ohio, 84 potnikov ubitih. 1887 dina, Donald J. Lotrich, Louis Zidar, Luka Groser, Math Vide-gar. Minka Alesh, Chas. Pogorelem in Frank Zaitz. Namestnika sta John Grego- Dne 10. avgusta — Chast- rich in John Sprohar. worth, 111., 81 ubitih. 1888 Dne 10. oktobra — Mud Run, Pa., 55 ubitih. 1903 Dne 23. decembra — Dawson. Pa., 65 ubitih. 1904 Dne 7. avgusta — Eden, Colorado, 96 ubitih. 1906 Dne 30. decembra — Washington, D C., 53 ubitih. 1910 Dne 1. marca — Wellington, Wash., 96 ubitih. Dne 21. marca—Green Mountain, Iowa, 55 ubitih. 1918 Dne 22. junija — Ivanhoe, Indiana, 68 ubitih. Dne 9. julija — Nashville, Tenn., 115 ubitih. 1925 Dne 17. junija — HackyHs-town, New Jersey, 51 ubitih. 1943 Dne 6. sept.—Frankford Junction (tik Philadelphije), 80 ubitih. Dne 16. decembra — Lumber-ton, North Carolina, 73 ubitih. 1944 Dne 4. avgusta — near Stock-1 ton, Georgia, 47 ubitih. Dne 31. decembra — Ogden, Utah, 50 ubitih. , 1946 Dne 25. aprila — Naperville, 111. (nedaleč od Chicaga), 45 ubitih. Novi direktorij se je za leto 1951 sledeče konstituiral: Predsednik, Frank Alesh; (on je prevzel začasno tudi mandat tajnika-blagajnika.) Na naslednji seji pa je bila izvoljena za tajnico Minka Alesh. Podpredsednica, Angela Zaitz. Zapisnikar, Vinko Ločniškar. Nadzorni odsek: Minka Alesh, Chas. Pogorelec, Freddie Culkar. Ravnatelj poslopja. Frank Japich. Drugi člani direkotrija. Filip Godina, Donald A. Lotrich, Louis Zidar, Luka Groser, Math RAZGOVORI— i Konec z 2. strani) ni bil to že v starem kraju. Bil je eden najpridnejših društvenih delavcev v Chicagu. Naši napredni krogi, v katerih se je gibal in delal, ga bodo pogrešali. Pokojnemu Viktorju časten spomin, družini pa naše sožalje. Videgar in Frank Zaitz. Prejšnji predsednik direkto-rija Frank Japich v ta urad ni več kandidiral, sprejel pa je mandat ravnatelja poslopja, kot že omenjeno. V novi direktorij niso več kandidirali prejšnji tajnik Frank J. Lotrich, bivši zapisnikai Anton Garden, Frank Groser in Frances Vider. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 26th STREET Tel. CRawford 7-2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun ) 6:30 to 8:30 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun ) Residence: 221 Shinaton Rd., Riverside, III. Phone Riverside 2212 .Pristopajte k Slovenski Narodni Podporni Jednoti Naročile si dnevnik "Prosveta // Naročnina za Združene driave (izvemSi Chicaga) in Kanado $8 00 na leto; $4.00 za pol leta; $2 00 za četrt leta; za Chicago in Cook Co.. $9.50 za celo leto; $4.75 za pol leta; za inozemstvo $11. Naslov za list in tajniitvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVE. CHICAGO 23, ILLINOIS PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL. Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CAnal 6-7172—6-7173 < > NAŠI POKOJNIKI Smrt je spet zelo pridno posegla v seznam naročnikov Proletarca ip jih črtaia ven, kar se umrlih tiče. A marsikatera vdova ostane zvesta temu lisu tudi po moževi smrti. Veseli smo jih, ker vemo, da so z njimi delile ne samo družinske skrbi temveč tudi aktivnosti, v katerih so se udejstvovali. #V času ko v tem uradu ni bilo mogoče vsemu slediti, nismo mogli zabeležiti iz drugih listov podatkov o naših pokojnih naročnikih, ki so preminuli decembra in februarja v raznih naselbinah širom dežel?, zato tu omenjamo le one, o katerih podatke imamo. Izrekamo pa vsem iskreno zahvalo in časten spomin za vse. kar so storili dobrega v našem gibanju ter za naš list, družinam teh pokojnikov pa prav tako iskreno sožalje. Dopisnike pa prosimo, da nam o smrti naših prijateljev poročajo, pa ne bomo tako nikogar izpustili. ANTON UDOVICH Spominjam se ga najbolj s piknika SNPJ leta 1939 v La Sallu. Baš takiat je izbruhnila druga svetovna vojna. Množica je bila velika, glavni govornik je bil socialist, dan je bil od sile vetroven in od prahu, ki ti ga je natresal veter po vsem životu vzlic obleki, ki smo jo imeli na sebi, smo bili umazani kakor otroci, ki se kopljejo v njemu. Plesalci pa vsled potenja še bolj blatni. "Kam bosta šla prenočevat?" je vprašal pokojni Anton Udovich mojo ženo in mene. Nisva imela še nikjer nič določenega, pa sva se na njegovo povabilo odlomila iti k njegovi družini v bližnjo naselbino. * Za kopelj vama ne morem nuditi drugega kot to ki sem jo v kleti sam pripravil," je nama dejal. "Stopiš v škaf, potegneš vrvico in kangla-kropilnica ti bo pomagala oprati prah s sebe." Tak je bil ta riaš zastopnik Proletarca—vedno skromen, ni bil da bi ga klicali na oder, govoriti pa je znal kot človek človeku. Umrl je 8. feb. Bil je član raznih organizacij in pomagal v njih, najrajše pa se je ob vsaki priložnosti bavil z agitacijo za Proletarca. Mnogi se ga morda spominjajo s XIII. redne konvencije SNPJ na Evelethu. kjer je bil delegat. Rojen je bil leta 1897 pri Skocjanu na Dolenjskem. V Ameriko je prišel 1. 1907. s starši. Zapušča soprogo Cecilijo ter hčer Dolores Spelich. Proletarec se pred vsem spominja pokojnega Antona vsled njegovih agitacijskih potov po lasallskem okrožju. In upamo, da bodo naši naročniki tam izvršili za ta list še toliko več dela, da bo njegovo nadomeščeno. VIKTOR ZUPANČIČ Kdo v Chicagu ga ni poznal? Namreč med Slovenci, a imel je tudi med drugorodci zelo veliko poznanstva. Pa med rojaki v Clintonu v Indiani, kjer je živel ter med drugimi prebivalci omenjenega mesta — to mravljo, Viktorja Zupančiča so ljudje posebno cenili vsled njegove pridnosti in neumornosti. Kje neki je dobil toliko časa za seje, za prevzemanje društvenih odgovornosti in za vse drugo?! Kar je bilo treba popraviti v hiši, pa naj je bilo zidarsko, kleparsko, tesarsko ali mašinistično delo, on ga je izvršil in rekel, "če le vrag ni, se mi to posrečilo." Tudi z mesarijo se je že bavil, v Indiani, tu pa rojake ob zimskih dneh zalagal s krvavicami in kar še spada zraven k repi ali k zelju. Za napredne stvari se je vsik-dar brigal. S Proletarcem je bil skren prijatelj in podpornik, razen v oni kratki dobi, ko smo po Lavvndaleu imeli "bloke". 1 lanski jubilejni kampanji Proletarca je nabiral prespevke v njegov tiskovni sklad in jih izročal sproti. prav zadnje pa, ko je moral v bolnišnico. "Po meni gre", je dejal, a še je upal na zdravje. Ugonobil ga je rak. Rojen je bil leta 1881 v Hrastniku na Štajerskem, umrl pa 14. jan. t. 1. V Ameriko je prišel 1. 1904. Rudarska dela pa je o-kusil že v Evropi, med tem nekaj časa v Nemčiji. Na polju podpornih društev je veliko delal v SNPJ in SSPZ. ki sta sedaj eno. V Chicago je bil nekaj let tajnik društva Francisco Ferrer in potem blagajnik Tako se je udejstvoval tudi v federaciji SNPJ. Na konvenciji SNPJ avugusta lansko leto ie bil delegat društva Ferrer. Ze takrat se mu je težka bolezen, ki jo ie skušal premagati, izrazito poznala. Pokojnik zapušča soprogo. A-malijo. ki mu je v življenju pri njegovih delih veliko pomagala in je težko izgubo res občutila. Dalje zapušča sina Josepha, ki ie forman v tiskarni SNPJ. srna Franka, sestro Christino Mose-ley in več drugih sorodnikov.; Pokojnemu Viktorju častem spomin, sorodnikom naše sožalje. FRANK BOSTIC V življenju človeka se dogajajo prav čudna naključja. Pride dne 1. februarja z dela domov moja žena, in mi pravi: "Kako, kaj boljše?" "Nu, po starem, vse me jezi'" "To je že tvoja navada, ampak ali bi uganil, kar se je prav tu—blok stran od najine soseščine danes popoldne dogodilo?" Poznam v tem bloku veliko ljudi, a večinoma le po obrazu, ne pa toliko, da bi si Voščili drug drugemu dobro jutro celo v hišah, v katerih stanujemo. "Dobro, kaj?" "Frank Bostič je umrl. Danes jpoldne je odkidaval sneg, se zgrudil in požarna bramba za o-življenje srca in pljuč ga ni mogla več rešiti." Njegovi hčeri >o telefonirali v bližnjo tovarno, kjer je delala, "pridi, oče je nevarno bolan." Ko je ugledala gasilski voz ter trumo prezebajo-čih ljudi pred hišo, je vedela, da se je zgodil konec, kar se življenja njenega očeta tiče. Nisem bil presenečen, a bil je pri meni na obisku baš kakih dobrih 24 ur prej in mi rekel: "Žena mi je priporočila, da naj te pridem podregat—da boš prej ozdravil. Rekla je, da ko si bil ti pri nji na obisku v njeni bolezni si zbijal šale — in sem jih menda res. Ko ie tako prišel Frank Bostič k meni, da mi bo ublažil ure v bole/ni, jf> ubogal ženo ter zbijal šale. Prav tisti čas je prišel nekaj minut |H>zneje tudi Anion Udovich, ki je še močno živ, pa se začudil: "Ti tukaj?" Res sta me razveselila, a sebe pa menda utrudila, in mene tudi. Tako to gre, ako se ne eden ne drugi ne počuti dobro. Odšla sta vsak po svoji poti, l običajnimi voščili, ki sicer ne zaležejo a vendar saj toliko, da jih ima bolnik raje kot pa kake rjave ali črne ali kakršne že pilule, ki ti jih je zdravnik predpisal, potem pa moraš gledati ia uro, ker vsaka škatulja pilul določa, ali pa vsaka stekleniči-ca: zavžij na toliko^n toliko ur določeno količino^P^? uživaš, plačuješ in nič ne v*s ce ti kaj pomaga k zdravju ai> ne. Naravno, da sem bil presenečen, dasi sem takih vesti že od davna navajen. Umrl je človek, ki me je včeraj bodril m vedrif. A oba sva se spominajala onih vročih dni, ko sva se sprehajala na sejah društva Slavija po dvorani in prav na glas govoril)!, kako bodo oni obračunali z fg-vertnikovo strujo, mi pa z "njihovo. Oboje je živelo, dokler je bil prestal, toda se manj udejstvoval na raznih bojiščih kakor pa se je njegov brat Frank. Iv? svinčenk je dobil več. Že ko sta se oba Podboy i a poslovila, je Johnova *ena še vedno ostala v sobi. Je jako zabavna ter bi se še rad menil z njo, pa je prišel Pucov sin Eddy in rekel moji ženi ter mene gledal: "Vesta, to je Barbičeva sestra!" Smejali smo se dovtipu brez vsake hude misli. Tako torej gre tudi ob naših pogrebih. A rečem, težko je, ko se takole za zmerom poslavljaš od ljudi, ki so kaj dobrega storili za svoj rod. A saj bodo tudi njihovi potomci — nekateri saj, upam da veliko več dobrega kot pa bi zlega al; žalega hoteli storiti. — F. Z. KOMENTARJI Tudi pismo iz starega 9 kraja, zaključeno s prošnjo Frančiška Petan iz Ljubljane je poslala uredniku dne 25. januarja t.l. pismo, ki se glasi: 'Citala sem v našem dnevniku Slovenskem poročevalcu" članek o 45-letnici "Proletarca" in na ta način prišla do vsaj približno vašega naslova. »Op. - , Pismo je naslovila na "Frank vzrok za tak boj, dasi navidezno Zaitz socialistični tednik Prole_ jabo neumen^ Potem je vse po- tarec lasilo Jugoslovanske so_ nuh'jln m oita ntihnila •«• • . cialisticne zveze v Združenih državah, Chicago, U.S.A." Torej nič uličnega naslova ter številke, a je pismo naslovniku vseno pri-... . ... _ slo, ker se je naša pošta pbtru- prislo do tolikšnega sovraštva, dlia r^ajti pravilen naslov ) da se bi več ne obgovorili. Torej tako — da parafraziram staro frazo. Frank je imel, kot vsi prej omenjeni naši ljudje, lep, do- nehalo in jako utihnilo. Franka in njegovo ieno sem imel rad baš radi njune bojevi-tosti. In tako ni med nami nikoli Sem šivilja ter živim sama s svojo 11. letno hčerko Moram prav pridno delati, da se pošteno preživim. A delo to je moje vse, kajti v delu vidim jaz za- stojen pogreb brez kakih kadil- slu:ek ve9elje in razvJednlo ntn in cl; prknilni/. nic in škropilnic. Pokojni Frank Bostič ima o svojem delovanju na našem društvenom polju v Ameriškem družinskem koledarju lepo, a resnično poglavje, nič prikrivano. v ničemer zatajevano. Takega Franka Bostiča se jaz spominjam, samo takega poznam in v skromni zgodovini naših skromnih ljudi si je napisal lep spomin. Ker že običajno pišemo, od kje si in čigav, naj bo tu še povedano, da je bil Frank Bostič rojen leta 1883 v Sečuru pri Kranju. Zapušča soprogo Ano, ki je bila jabo navezana nanj in ga bo vsled svojega nič Tea j dobrega zdravja še toliko bolj pogrešala. Imata dva sinova, hči in vnuke, ysem iskreno sožalje. JAKOB PUC Znan je bil največ na južni strani Chicaga. Društvenik v Namreč jaz sem tega mnenja, da kdor z veseljem dela vsako delo, da se skrbi in trpljenje mnogo lažje prenesejo. To dvoje mene že celo življenje spremlja In še drugape kako živim bi rada opisala. Naša domovina se vsako leto dvigne za dober kos iz zaostalosti in kar vidno napreduje na vseh področjih. In še eno kar bi najraje povedala tako, da bi me ves svet slišal. In to je, kako pravično je razdelje-vana hrana pri nas in to za vse — bodisi za delavce ali inteli-gente. Zakaj sem tako navdušena nad tem? Samo radi tega. ker imam iz prve svetovne vojne tako grenak spomin. Oče je bil v vojni, nas je bilo petero otrok in mat*. m čakala v krušni liniji na krulf-vso noč in celo dopoldne. Ko pride na vrsto — ena, ki je bila v klobuku, ga je dobila dve štruci, a ona, mati moja, delavka in znana kot pro-MB let ar k a tor še bolna po vrhu. tu SNPJ in v bivši SSPZ Dober j dobila niti koščka kruha. Prišla (Konec s ga'.smatra za izdajalca. A svet ve, da je Tito v nemilosti sovjetskega tabora zato, ker ni hotel voditi Jugoslavije tako kot so mu iz Moskve ukazovali. Ko-minform črti Tita in njegovo "fašistično kliko" bolj kot ameriško vlado in če dobi moč nad njim, bo ustreljen. Titova Jugoslavija z Ameriko ni bila vedno v prijateljstvu. Ves jugoslovanski tisk je bil poln protiameriške propagande in Rusija s Stalinom pa bila v njemu slavljena in slikana za trdnjavo socialističnega idealizma. To se je spremenilo čim je kominform izrekel svojo obsodbo nad Titom in ga proglasil za izdajalca. Čudno je, da je Titov režim pod tako ogromnim pritiskom držav kominforma sploh mogel vzdržati. Mnogi so prorokovali, da se bo razsul takoj po objavi kominformine ob sodbe, a je uspešno kljuboval notranjim in vnanjim sovražnikom ter se ohranil. Pomoč Amerike je Titu kajpada dobrodošla, a to ne pomeni, da je Tito| zdaj manj sovražnik kapitalizma kakor je bil. Je pod pritiskom razmer primoran sklepati kom-| promise in iskati naklonjenosti ( kjer pač mogoče. Bili so časi, ko so bili naciji, v očeh Amerike "beštije" in vi vojno proti njim smo šli z odločnostjo vztrajati dokler jih ne iztrebimo. V ameriškem delu i okupirane Nemčije smo oblju-j bili državo očistiti vseh ostankov nacizma, a sedaj pa smo na vse to pozabili. In čemu ne, ko so naciji vendar prav tako sovražni komunizmu kakor Tru-manova doktrina. Pet let je tega, ko je Amerika še obljubljala očistiti svet nacizma in fašizma a zdaj je to pozabljeno. In ameriška oblast v Nemčiji je osvobodila krdelo nacijskih zločincev, česar bi si pred petimi leti nihče ne upal prerokovati. V parlamentu zapadne Nem- J. strani) čije sedi nad petdeset bivših na-cijev. Sedaj so člani krščansko demokratske ali pa kake druge reakcionarnf stranke. Nacizem v zapadni Nemčiji je sedaj jačji kot pa je bil in ne bo dolgo ko tudi Hitlerja ne bodo več nazi-j vali za zločinca. Japonci so bili v ameriških listih med vojno risani z opičji-: mi obrazi. Veliki zobje, živalski izraz — to je bila podoba japonske "beštije". Sedfej pa rišejo na enak način Kitajce, ker so v Koreji v vojni proti nam. Smo v postni sezoni in veliki ameriški dnevniki so polni biblijskih slik in pridig. Opevajo krščanstvo, ki pa ga v opeva-nem smislu nikjer na svetu ne najdeš. i A. D. je imela dne 24. jan. pod naslovom "Odpravite to sramoto" sledeče poročilo: "CLEVELAND, O. — Tukaj je na stotine srbskih beguncev (DP's), ki so žrtev sistema, ki jih je reduciral do ekonomske brezpravnosti. Ti ljudje delajo pod kontrakti, pod katerimi so malo več kot brezpravni tlačani za dobo treh mesecev, v katerem času ne smejo pustiti svojega dela niti ne spremeniti stanovanja, ki jim je bilo preskrbljeno. Pod tem sistemom plačuje družba, ki jih zaposluje, lastnikom 'hotelov," kjer stanujejo, njih stanovanje in hrano, nakar jim odteguje od njihovih plač. Zgodilo se je že, da-je dobil delavec od svoje plače samo 18 centov, redki so slučaji, da bi dobil več kot $18; povprečno dobi delaveč $10 na teden. Hrana, ki jo dobivajo, je nezadostna in nanjo morajo čakati v vrsti stoječ. Ti ljudje so živeli dolga leta v koncentracijskih taboriščih, odkoder so gledali na Ameriko kot na obljubljeno deželo. Našli so pa tukaj obup. Zadnji čas je, da se proti tem sramotnim razmeram nekaj u- krene in jih konča!" Čudno, da se za take zadeva Srpski narodni savez ne zavzame? Sicer pa je mnogo »ličnih slučajev tudi drugod v Zed. dr« žavah, v Kanadi, Argentini itd. A mnogim beguncem pa se tu dobro godi. beznam prlradb slovenskih organizacij v Chicagu Ako selite, da uvrstimo prireditev vašega društva ali kluba v ta seznam, »poročite nam ime organi* sacije, dvorane in datum. Seznam dozdaj nam znanih priredb je sledeči: J SLA — Letna seja delničarjev Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva ter po seji družabna zabava v soboto 24. feb. v slov <<«•! centru, 2301 So. Lawndale Ave. "Slavija" št. 1 SNPJ — Domača in plesna zabava v soboto 10. marca v Lawndale Masonic templu, 2300 So. Millard Ave. Pevski zbor Prešeren — Koncert in plesna veselica v nedeljo 15. aprila v Lawndale Masonic templu, 2300 So. Millard Ave. Zvon Svobode (Liberty Bell) St. 70 ABZ — Veselica in dan ABZ v soboto 21. aprila zvečer, v šolski dvorani, Wolcott in 22. cesta. Društva v So. Chicagu — velika priredba v nedeljo 8 aprila, 9618 Commercial Ave. Kegljaška tekma SNPJ—dne 26. in 27. aprila v Cascade Bowling Center. Pioneer 559 SNPJ — velika plesna zabava ob priliki kegljaškega turnirja dne 28. aprila v Pilsen parku. Progresivne Slovenke — domača zabava dne 7. aprila v Slov. delavskem centru. Društva SNPJ na južni strani— veselica na prostem na pikniškem prostoru Hrvatskega doma dne 4. julija. ^ Progresivne Slovenke — program in veselica dne 14. oktobra v Ste-fanic Ct., So. Pulaski Rd. Pioneer 559 SNPJ — veselica dne 17. novembra v Lawndale Masonic templu. My Electric Blanket delivers the sleep I need says John Corbett milk route man for Sidney Wanzer & Sons človek, ki pa mu zdravstvena sreča ni bila mila. V naših društvih je postal znan *e leta 1909, i po svoji naturi se ni silil v prve sedeže. Bil je sam s sabo zadovoljen s takim kakršen je bil. Preminul je 4. januarja. je domov vsa obupana, se na novo prehladila tisto noč, se uleg-la in nikdar več vstala Radi takega ravnanja do matere in njenih otrok smo mi otroci izgubili svoje najdražje—mater. Med tem pa ti je danes tu kruh Zelo sem se začudil, ko sta me j zagotovljen in vsa ostala hrana po njegovem pogrebu obiskala brez takega trpljenja. Zato kli SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Frank Podboy iz Parkhilla, Frankov Brat John ter žena slednjega. ki je sestra kleveland-skega Frank Barbiča. Z njimi je bil sin pokojnega Puca, Ed-dv, mlad dečko, ki je ob tej priliki prispeval tudi znatno vso-lo Proletarcu v korist — meni pa so želeli vsi ti obiskovalci nič koliko zdravja — a spomnil sem se, da mi je baš večer prej dr. Zavertnik naročal — ne toliko obiskovalcev, preveč jih imaš. No, ako sem se s Frankom Podbojem pričkal toliko let, čemu bi tudi sedaj ne izmenjala med sabo kaj takih in takih besed, ki so ali pa niso dobre za bolnika. Njegov brat John pa je dobri-čina, ki je v življenju veliko Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS Ali vam je naročnina potekla...? Tekoča itevilka Proletarca i« 2234 Ake je številka tik VAŠEGA imena n* NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla za toliko tednov kolikor je številka v va-tem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! čem, naj živi naša mlada socialistična država Federativna ljudska republika Jugoslavija in nje voditelji! Sedaj vas pa šc za eno malenkost prosim. Ali vam je mogoče meni poslati kake najbolj stare, nemoderne stvari iz volne, tudi če so nekoliko raztrgane? .laz bi vse razparala in na novo spletla, bodici nogavice, rokavice ali jopico za mojo hčerko, kajti volne si ne morem kupiti, je predrago za moj zaslužek, a vendar tako rada sama pletem za mojo punčko. Ako vam je nemogoče poslati kaj takih stvari, vas prosim, da mi oprostite. Prejmite najlepše pozdrave i7 naše pflelepe Jugoslavije. Frančiška Petan, Malejeva ulica št. 29, FLR Slovenija, Jugoslavija." Da-li se je ta rojakinja obrnila s takim ali sličnim pismom se na kakega drugega neznanca, ne vemo. Vendar pa je njena tu izražena želja skromna. Volna je tudi pri nas sedaj jako draga, a če ima kaka naša družina kaj takih pletenin, ki jih več ne rabi, -priporočamo, da naj jih ji pošlje. Kdor je prepričan, da ima prepričanje, sc mu ni treba nikdar bati, da ga mu kdo ukrade, ali ga mu odnese vihar. "Sem na hoji vsak dan ves dan . . . zato mi je spanje resnično potrebno. Moja električna odeja mi pomaga k odpočitku in nemudoma zaspim. Ni mi potrebno zbujati se sredi noči ter si iskati dodatne odeje . . . ena mi sedaj zadostuje toliko kakor prej tri. Avtomatična kontrola skrbi, da je temperatura odeje vedno mojim potrebam enaka . .. Če je spanje tudi vam važno, nabavite si to . . . električno odejo." More than 3,000,000 people sleep utewe blankets »hydontWU? COMMONWEALTH EDISON COMPANY Vladimir Nazor: UMORJENI DELFIN V svojih deških letih sem sto^ hrbtu o6tvo, ga bom takoj spo-ril nekaj, česar še danes ne mo- znal po ostvišču. Videl bom, če rem pozabiti in kar me peče, ko sem zares nekakšen al. nekaj požreti. ki so sodelovale so se res pridno, bila je z« svoj predlog pričako- Japonskem Država je povsem j že obstoji in im; Spomnil sem se, da je petek trudile, da bi zbrale čimveč do- vano večino in krvavi konflikt obvarovana za monarhizem in gospodar ki jo j ko imamo vselej vsak nekaj rib neskov. —----I..... _ H m* * m u«««, ju j doma. Tu bom navedla nekaj imen Si lačen? Hranil te bom. Mi- teh naših delavk, kakor mi pri n hodi! Ne boš dolg > čakal." dejo»v spomin, in te so Mar} v Koreji se nadaljuje. Prilagajanje Nemčije ima licenco. Toda je pri volji pro- kapitalizem. Levičarsko gibanje dati, zahteva zanjo petkrat, de- da sem storil hudodelstvo. Od paron-Marka sem si izpo- doval sodil čoln njegove ladje in ga luke, izpremcnil v ladjico svečarico morilec. Tako sem mislil, ko_sem površino prazne Vič j ren Skočil sem pokonci. Naglo Arnež, Pepca Trojar, Mary Agata J ■ _ ■ , , - Morje je bilo gladko in mirno Na pramec sveča, v čoln košara, kakor skoraj vedno v njej. Pod v roki ostva. Ostvo sem pa skrb- soncem niso trepetali niti obrisi no izbral: ne predolgo ne pre- gri*ev, ki so odsevali v vodi. Na debelo ostvisce, kavlji na koncu tej vodi pa ni bilo prav nič vi-ostri, toda iz najlažje kovine, da deti če ie mrt*v ^ severoatlantski pakt Ko so ameriški oblastniki □ali ^^ stSkel P° bregu. Priletel Shorman, Mary Pogačnik, Min- sklenili Nemčijo — namreč za-Viči» Sem y°mov ves zasoPel ka Aleš, Vera Leveč in več dru- padno Nemčijo, znova oborožiti, J "Rih*' Riho' ™ H#»ifSnu' Mac^i Kjh Največ knjižic je razpečala| so tudi to storili na svojo roko, Vilma Habezin. Hibe' Ribe! za delfina! Našel sem ga. Živ je!" In ribe so se našle. ne da bi se prej posvetovali s Tiste, ki so prodale ali pa kari francosko, angleško in z Ade- Bile so majhne girice, ki so same kupile po eno knjižico, ali nauerjevo nemško vlado. Vsled Mu l slanJe *aj spre" »e mi zdele najboljše za ranjen-1 tudi več, je pa veliko število. tega so naleteli na tolikšno op o- ',77 ? *? s.mde{° vna" % «-, r \ nji ministri £ed. držav. Husne licijo, posebno v Franc,j. in v FJranclje ,n Allgllje ' "US'Je' se ca S pomočjo vseh teh je bila pod komunistično znamko je setkrat in tudi več toliko kot je ameriška okupacijska oblast sko- on plačal zanjo. Prej omenjene ro docela zatrla. prevozne družbe pa prodajajo Tako so tu torej vprašanja, ki svoJe biznise z licenco istotako povzročajo, da po svetu ne le da za draE denar. V teh kupčimh je še vedno vlada vojno razpolože- tudi veliko grafta in j>< d^upo-nje temveč vojna histerija celo vanja, kar je sicer tudi graft. Premembo lastništva v takih podvzetjih pa se navadno označuje z "under new mahage-ment". narašča, najbolj v Zed, državah. Morda se bo to stanje kaj spre- deti Ce ie mrtev se ie ootonill V spremstvu brata in sestre akcija ina slovenske klo.| zapadni Nemčiji, da visi vpra- ^ ^°t0pi1 otekel nazaj; bal sem buCurke pa imajo s tem zavest v globočino, če je ranjen, je sam Se, da ga ni kdo opazil, nasedel na plitvino, da bi mogel Našel sem ga samega, na istem dihati. ' mestu toda spremenjenega. Zvr- Začel sem raziskovati obrežje, nil se je na bok. Usta so bila*za- To je trajalo dolgo, ker sem P1*1*, oči stklene, vse plavuti je- iskal počasi, boječ se. da me ne premične, trde. Mrlič. Nekajurne mi ne bo težko zadeti ribo z nji mi. Sam sebi sem se zdel bog Pozejdon, ki hodi po morju s trizobom. Vožnja po tihi luki v poletni temni noči je bila zares prijetna. Svetloba, ki se je odbijala od bi oči"prevarale'ObšeUembrc- Je zbodlo sredi srca. Jaz sem ga stresice nad svetilko, je prodira- goVe, ki so bili pokriti samo s umoril! la precej globoko v morje. Vse kamenčki; zelo skrbno sem ogle- v vodi je zasijalo in se zasvetli- doval mesta, kjer so rasle ma- Tudi malo liudi( ako kalo. Ko sem se vozil ob kraju čice in bi se utegnilo tu marši sem videl sleherno algo, sleher- kaj skrivati. Nazadnje sem ne . . no školjcico, sleherno morsko nadoma odkril delfina, kjer sem ve»«ko stori Chicago, HI. se zavzamejo, lahko da so izvršile dobro delo. Vse priznanje tudi tistim, ki so se odzvali s prispevki v knji- /KV šanje militariziranja Nemčije še vedno v zraku. Pred meseci, ko je državni tajnik Acheson prvič javno o-znanil ameriški načrt za milita- Kako ravnati v slučaju navadnega prehlada Milijoni Amerikancev, mladih Od nabranega denarja se je riziranje zapadne Nemčije, so in starih, dobe po dva ali tri pre- ----:---—lii.. ,-------- , hlade tekom zimskih in zgodnjih pomladanskih mesecev. Akoravno danes še ni znano za okrog $700 kupilo zdravil in vprizorili veliko kampanjo pro-vitaminov v omenjeni namen že {i novi oborožitvi socialdemo-pred priredbo in poslalo v stan krati Ker so se baš tedaj v raz-kraj, \xl kjer smo prejele potr- nih Provincah zapadne Nemčije dilo ter zahvalo slovenskim klo- vr^ile krajevne volitve, so šli bučarkam za pomoč otrokom od socialdemokrati v volilni boj s dr. Ahčina, ministra za zdrav JSLA ima že blizu $4,000,000 aktive Chicago, 111. — Jugoslovansko hranilno in posojilno društvo (Jugoslav Savings and Loan Association) je imelo svoj občni zbor v soboto 24. februarja v Slovenskem delavskem centru. Zanimivo je, kako si je ta na- sredstvo, ki bi preprečilo vse prehlade, bo preprečil, zdrav ra-i ša finančna - ustanova pod se- zvezdo, jeza ali raka, in vse v najmanj pričakoval. Ležal je na zelenkasti, iskreči se svetlobi, v trebuhu v vodi, na produ, med kateri so se kamenčki bleščali dvema vzpetinama, iz katerih se ko biseri. Včasih sem presenetil je ostvišče komaj videlo. Glavo Bodi v dobro StV° V Vladi LR ali v slabo, ako se tudi majhna skupina za nekaj zavzame in vztraja, lahko veliko stori. Priredba 3. februarja *je prav dobro izpadla. Udeležba sicer ni .. tJ ...... bila velika, a razpoloženje med i ^^ klerikalnih krajih. kakšnega morskega pajka v od- je držal iz morja, usta so bila Pri nas se je šlo za dobro bil« Prisrčno, zaprtim njegovega skrivališča, ga napol odprta. Vretenasto telo je stvar. Slovenske klobučarke v raS?VanSKe^ u generalnega ^^........Ha P^i na koncu repa sol ji. Po več mesecih zbiranja v ta M^T^S globokem se pregibale, čeprav malo. Torej je bil še živ. Zagazil sem v vodo. Začel sem ga previdno Se lepše je na morju. Sveča vabi ribe k sebi; dviga jih iz globočine. priteguje jih od daleč Množica majhnih neum-1 rahlo gladiti. Nfse premaknil nih ribic se preriva pred pram-cem. se stepa v vodi in bolšči v svetilko, plavuti drhtijo, trebuščki se leskečejo ko srebro. In . _ izul Vinko namen in z razpecavanjem ster j£rasna vilk smo končno dosegle vsoto zum vsaj nekatere. In baš pripo- danjim vodstvom opomogla iz parolo, da glas zanje je glas pro- močke zdravnega razuma pri- krize, v katero je prišla od vse-ti prizadevanjam za militarizi- P°roča Zdravstveni Oddelek dr- 8a začetka takozvane Hoovero-ranje zapadne Nemčije. Dobili zave New York v knjižnici, ki jo ve depresije. Društvo je padlo so večino s tem geslom celo v Je pripravil za državo New York, na nekaj sto tisoč imovine in Naslov knjižice je "Navaden imelo je število hiš na svojih Ameriški državni department prehlad." Ker lahko pomagajo ramah, ki so bile vsled splošnega in Pentagon (ogromna stavba v nasveti v knjižici prebivalcem padca cen manj vredne kot pa Washingtonu, kjer domuje štab Kalifornije, Viržinije in drugih so znašala - društvena posojila ameriške oborožene silel sta držav ravno tako kot prebival- nanje. V dobi prosperitete. o ka-uvidela, da sta storila zmoto.1 cem dfžave New York, jih tukaj teri so rekli, da ji ne bo nikoli Spoznala sta, da je treba za njun navajamo. konca, se marsikje pri nakazo- predlog pridobiti najprvo Fran- Akoravno ni načina, ki bi pre- vanju posojil ni dovolj pazilo na cijo, in res sta imela s predstav- prečil vse prehlade, se nc boste vrednost, kakršna bo v slučaju Knol, in Anna P. Imele smo tudi nekoliko spo-'niki francoske vlade že precej tolik rat prehladih ako (1) ne kakega gospodarskega kraha ali • ■ * * * • . - nAG % 'OT r\t t O H 1 I 1 1 • Ima m 1» * m ma l\t*l /1 ikt /v 1-v 1 • t m .. L. 1 _ 1 __ * 1 1 • .. naniUo in "Počakaj", sem rek~l, ",poma gal ti bom.*' nad osem sto dolarjev in uspeh reda Pod^sana je imela krat^ posvetovanj. Tudi francoski pre- pridete blizu prehlajenih ljudi;, Panike praznovale s prir«iitvijo. ki se nagovor ler plavila na to mier Pleven J* bil nedavno v <2) ne dotikajte se stvari, katere JHPD se je bremena skrahi- je vršila v soboto 3. februarja v blagajnico Minko A1 k ki : Washingtonu. da ameriški via- so rabile prehlajene osebe; (3) ranih posojil polagoma iznebilo, blovenskem delavskem centru. J ^ J: 1—1-----1 ... . :---** ... . prva sprožila naša r___________ Gledal sem, kako bi mu izdri rojakinja Vilma Habezin. Z njo . ^ . •> u • • I ročala o pošiljatvi, financah, o Kako smo pričele? Idejo je Q^gyyoj^^ prelivanje barv na njihovih luskah! Zaman zabadam ostvo v morje; premajhne so, da bi jih mogel nabosti. Krog razsvetljene vode vabi tudi večje ribe, največ lipane. Tedaj se šele začne lov. Treba je udariti o pravem času, hitro, spretno. Ce prav ne zadeneš, ostaneš s praznimi rokami. Ribe se ustrašijo in zbežijo. Premno-gokrat sem se tudi jaz vračal iz hrbta tisto nesrečno ostvo Pregibal sem jb zelo rahlo in ženskih klobukov) di izreče svoje pomisleke in svo- _________ iz starega kraja in Je Predloge za čimtesnejše sode- zir^Z o dru8em Predstavljena je bila lovanJe med njegovo in našo de- , . . .. ,__.. , jZ,.n' tudi darovalka prta Vilma Ha- delava v isti obrti (v delavnicah . , . . . . , bezin, ki je izrazila med drugim, Ne sporni- previdno. Ko se mi je zdelo, da njam se kdaj sva se sre^a\e jo prav držim, sem jo naglo po- prvič. Vem le, da sem jo po ime-tegnil in izvlekel; nekaj krvi je nu poznala precej prej kot sva pritelko iz odprte rane. Tudi se osebno seznanile. Med nama zdaj se ni premaknil, pač pa so se je razvilo iskreno prijatelj-se mu vse plavuti rahlo zazibale; stvo. Dostikrat sva prišle sku- Achesonov department ter da je zelo veseli, ker se je ta Pentagon sta ob enem uvidela, akcija tako dobro iztekla. Navzo- da ho*e zaPadna Nemčija v ta- njegovo dihanje se mi je zd^lo ko hropenje. Sedel sem predenj na kamen No, prijatelji, ti je zdaj bo- paj na sejah eksekutive naše ča je bila tudi njena 83 let stara mati ter se zabavala z nami vred. Da — in kdo pa je prt dobil? To posebno srečo je imel ob tej priliki naš znani društvenik kih razpravah enakopravnost, ne da bi v Washingtonu o nji tebi nič meni nič svojevoljno od-| lahko drže vseh ločevali. izogibajte se množic tekom me- seveda ne brez znatnih izgub, secev ko so prehladi na dnev- postalo solventno in si vsled do- nem redu; f4i počivajte mnogo brega poslovanja ter napredo- in ne utrudite se preveč; <5> izo- vanja dobilo ugled v vseh za ta- gibajte se premraženja in pe ke ustanove merodajnih držav- zmočite se. nih in zveznih uradih. Direktorij To so navodila zdravega ra- imel mnogo truda, predno je zuma. obenem pa tudi popolna izP°stoval zavarovanje vlog čla- ■ •i . . n/... itinn __J:____•• navodila. Le malo je ljudi, ki se teh navodil. nov JHPD in da so direktorji nalogo hitreje izvedli, so zastavili domov s praznimi rokami; toda lJe? Ti si močan; prebolel boš. mikavnost takega ribarjenja ni Tista °stva je smrt samo za li-prV wild popustila. -eptembr«, pred / ^ ^ Pf2ilJnate:u ,. vrnitvijo v mesto, sem še enkrat ^^ ** ml ^ ^J^J šel s čolnom. Nikogar nisem vzel s Pranimi P^vutmi in da me s seboj, da bi z menoj tiho veslal. gle.^a \ majhnimi očmi. medtem ko bi jaz prežal unije in na raznih drugih nje-!, , n „ . . . nih sestankih. Tudi delali sJva! J^n Potokar. B.l je vesel .n na- Načrt oborožitve bo vseno izveden Ako se toraj le prehladite, va- na račun zvezne zavarovalnice svoj denar, ki naj bi kril v oni dobi morebitne izgube. Ni jih blizu skupaj, dasi vsaka v dru- to prispeval še $10. gi delavnici. Ob opoldanskem Q tudi, breZ ^ ni ^rimrM-i i o, . .t„ Sploh, imele smo res lep večer. Dasi torej ni zaenkrat nič z Achesonovim predlogom, je l- . . i . .«* . i ca icu ., meriška propaganda svet le se- Pn Računsko poročilo pa £ podal znanila z namenom, da je treba ^^ ------------^ Hi Nemčijo že vsled potrebe priteg- niti v severoatlantski pakt, ker le s tem se bo protisovjetsiui zveza militaristično najbolj oja-čala. In za to se gre. V ameriških pane in morske pajke. Malo po-i paj ter govorile to in ono o pro-j ,, „ „ u«*««^ „ u,u ... .-----H - — " ^fblemih naše unije ter drugih ^^ J. kat/^ a , * stvareh Alesh, Helen ArkO, Agata Shor Tako je neko opoldne v polet- i man in Angela Zaitz. Naj tudi dodam, da so za bolj- ju 1949 spet prišla k meni in uspeh naše 2abave p^p^e na pramcu. Zdaj sem se vozil, zdaj i morj postal. Hotel sem se vrniti ko ladl^ S1 dosleJ zasledoval na mor sem zaslišal na morski površini ski P°vršmi in pri tem skakal Spet bos plaval po našem pripovedovala, koliko je že sto- Jennie Cotman in Ma^Krapenc V0Jnih krogih smatrajo, da je rju. Koliko si star Koliko rila korakov in nabrala denarja potico ter ravno tako Helen Ar-! sP°Pad z Rusijo neizogiben r- za Los Angeles sanatonj v Calif., ko in A Z ; Katie Bernik tri nič ne skrivajo, da se pripr al v katerem se zdravijo jetični. funte kave; Vilma Habezin je U«Jo nanJ In ker hočejo v 1 rujte se; pazite da ostanete gor-ki in suhi. Počivajte mnogo (najboljši počitek je v postelji!. Zavživajte enostavno močno bilo in v par letih so bila ta njihova jamstva sproščena obvez- hrano, pijte mnogo, toda/ne al- nosti- V1°ge članov so bile takrat kohedičnih pijač. Te ne/poma-.P® do nove spremembe v tej gajo, pravi knjižica. Akq se po- zvezni zavarovalni instituciji javi mrzlica, pokličite ždravni- iamčene do $5,000, sedaj pa je ka; on vam bo najbolje pomagal Jamstvo dvignjeno na $10,000. in preprečil komplikacije Sredstvo ki bi ozdravilo prehlade ni znano, pravi knjižica— to pomeni da nimamo še zdravil, ki bi uničila klice prehlada ko priprav-1 go w enkrat vstali)a v našem Torej ako se bi dogodile nered-noeti, ali kar že, bi vlagatelj, ki ima v takem društvu kot je JSLA vsoto do $10,000, dobil vso povrnjeno in to vso naenkrat. Ako imata vlogo mož in žena. ,cm telesu. Nekatera mofna zdravi- 'vsak na svbračal v zraku, med- Tudi njena hči je bila tam. mati plaeala M mleko ln ,metano L možnem spopadu zmagati, si pri- !? m°*na ' piha ! K " kr,ta" T' I" J<; St0ri'a vse kar m^ pa"J^ris^eva e v tTarni dobivajo zaveznikov kjerko/ hU^seTeTteTlXV" PrC" kaj 10 - jTiodto ^IZZtJZ tt^ delajo lunZ Alesh. Joss.e _ In ker je zapaha Nemčija p^K ^ na zavarovalnica izplačilo njune vloge v polni vsoti, torej ako meni: delfini Prišli so v svetlobni krog; po- iAtJi______* .___.s.,.: , , pomoč za zdravljenje tu- spadati ze iz tega razloga v blok vii nravi iA.«*^ v slučaju poloma društva vso ščečim peskom, nad gozdički ze- berkuloznih storila kolikor bo skakovali so in pljuskali, da je a ..... bilojoj; čoln seje zazibal, more "m,?, f 86 naJraJsl mo8la P° svojih močeh tudi v mo iJr.ilr---- J - J približaš ladjam, kadar mornar- ji pojo na njej? Vem za prav- me je oškropilo. Njihova radovednost pa jih je bržčas kmalu ljico, da si pred davnim časom bodoče. "Kaj misliš, ako bi slovenske slamnikarice v Chicagu podvze- Se enkrat nje vsem. — Angela Zaitz. minila; v sprevodu so krenili J,u Vi u , . , Mamn,Karice v L.nicagu podvze- na levo; samo eden, morda nai HrbtU h k°pm,m nck,ega Le. kai v jetični deci v na levo; samo eden, morda največji, je ostal s hrbtom in pla i" pevca, ki so ga morski razboj- Sloveniji0" me je vprašala "Tu- v^jo nld'vodo. dLTgaUhko ft V m^e-Morda samo! di ako otmemo samo enega, mi A^i^i - ti se vidiš včasih starinsko črno bo v zadovoljstvo, in vesela mu je bom. ker bo saj eni materi pri dosegel z roko. Zaječal sem, ladjo Ust Holandca. ki dvignil ostvo in krepko udaril. Pogodil sem ga v se je in se hotel Graditev Nemčije in Japonske za stari sistem (Konec s 1. strani) spadati že iz tega razloga v blok hvala in prizna- držav severoatlantskega pakta. Pentagon smatra Nemce za iz-borne vojake, ker so se za take izkazali v prvi in v drugi svetovni vojni. Ameriški vojni krogi bi radi zapadno Nemčijo v svoj krog samo iz tega razloga, v netivu uučtru. j mnrfl xro.nnr. m u l «• " i , .------masakru. Zato so sedanjo osvo- hrbet Stresel J u t P ^ hranjeno trpljenje, ki ga mora boditev teh kriminalceJv ostro : , • oiresei nočnem razburkanem morju... prenašati ob svoiem umira iorem ^ • .. Kriminalcev ostro ;el potopiti, toda torej si tudi virfel hvar kega' otmku " VUrn^mT sZstva k^ m?°Cl ameri*ki krepko sem držal ostvišče. Na-! ^AaWa n ir«^™-m «« „*n sku9tVB\ ko" dasi v ostalem odobravajo ob- v slučfeju poloma društva vso povrnjeno. In vrh tega imata lahko v društvu še skupno vlogo, torej tri vsega skupaj, vse zavarovane. Aktiva (assets! JSLA je dne 31. decembra znašala $3,704,-080.91. Od tega znašajo vloge stalo ie kratko naoenianie mr>H *raščaka' ° katerem sem se učil, hko pretrpe matere v tugah in tem ko ^vSK ^ svojega otrtka. bal čez rob čolna. Nenadoma mi je spodrsnilo in pljusknil sem v lovi z mrežo, medtem ko mu Nato mi je pripovedovala, da vrtnar poje vlaško pesem. Kaj ima krasen namizen prt, ki ga vse si videl in doživel, morski, je pletla ob prostih urah kaka vS0noKLm^mefv Te dei P0^ ^ ^ dlŠij0 ' tri ,CU' , Kako Se U zdl' ako bi vrsino, sem imel v roki le del ,ivi v Levanlu in ribiške luke me slovenske klobučarke razpe- na Severu. Neizmerne so livade, čavale številke zanj in za zbrani po katerih se pase j, na tvoji poti denar pa poslale zdravil zavo- pa ni jarkov ne drugih ovir. dom za jetične otroke v Slove- ostvišča. Njena druga polovica se je zdaj pokazala nad morjem, zdaj izginila, in se vnovič poka zala proti Vičji luki. Delfin je Morski valovi zibljejo tvoj za; mjr l m o 1 t nro i netim 11 hrhln ____i ' imel torej ostvo v hrbtu. Splaval sem k čolnu in se povzpel nanj. Bil sem razburjen in se mi je mudilo domov. Moj oče je še čul. Povedal sem mu nenavadno zgodbo. Molče me je poslušal, a spet otrpnil ko sem končai mi je samo rekel: "Ubil si najbolj znanega sta- rod. Ure viharja so zate trenutki veselega rajanja. Kaj vse bi Vesela sem bila njene ideje, a ob enem se kar ustrašila dela trga no spal. "Ubil!" sem mu znal pripovedovati, meni, in odgovornosti. Odgovorim ji, sužnju kopnine!" da bo treba v ta namen dobiti Nekoliko se je stresel, a se ni čimveč naših žensk za sodelo- mogel premakniti. Omagal je in vanje in nato se menile kako in kaj bi bilo najbolj uspešno. Jaz pa sem nadaljeval. j Opoldne naslednji dan sem ^ . . , , . „, "Ne boj se, minilo bo. Nisem obiskala Minko Aleš, ki dela v rega prebivalca našega morja." t ub|1 samo ranil scm te, ti si istcm , jn Razl;žim na. Tisto noč sem nemirno in pre-1 pa močan trdeKa meSa Glej jin na^rt i^^vem ji. da Sem 11 ' "S mene. ki sem le majhna žaba pa pripravljena prevzeti to nalogo m P°m*sl11; skačem po tem kamnu! Stan ako ona prevzame mesto blagaj- Ml »1 P^l^i ^T prebivalec širnega morja, jaz se ničarke. Jaz bi razdah, knJ«U morem v vodi le nekoliko sko-Iona pa sprejemala denar in uknjiževala. ,. .. . ... . . ... ------,---------- -----j — j-1 Minka je takoj obljubila vso -nS 'znant ^eZ^tV ^ ^ S —oč in tako smo s,e n. delo šega morja," je rekel moj oče. Res je, marsikaj vem o delfinih. Da, prav je rekel: "stari prebivalec. Delfin! Delphinus! Spominjam se, da je s Tritoni spremljal Pozejdonov voz po grškem morju. He! Zdaj ni več tako . . stare pravljice! Ko mi je prišel tako sam pod ostvo, nisem na nič mislil; vse se je tako naglo zgodilo. Ubil sem ga. Semkaj je pribežal. Če še nosi v lovil sem. Prišla mi je na pot ta velika riba. Riba? No. pravijo. paVi a ti ti" da ni riba; učil sem se, da diha A stari prebivalec morja je odobravaj navijanje nemškega kapitalizma. Nekaterim zločincem, ki so bili obsojeni v smrt, pa je bila kazen spremenjena v dosmrtni zapor. S časoma bodo prišli tudi oni na prosto. vil pravi knjižica, da zmanjšajo navidezno znake prehlada, da jih bo pa treba mnogo bolj preiskati. presno bo mogoče določiti njihovo zdravilno vrednost. enako Pr^nlad je pa lahko predznak bolj resne bolezni, opominja knjižica. Taki znaki lahko pome- ~ -o- veri, da se bo v prihodnjem nijo. da je bolezen vse kaj dru- na Pn'e "knjižbe nad tri rnili-svetovnem vojnem konfliktu bo- gega kot pa "samo prehlad" — j°ne dolarjev, rila na ameriški strani. premraženje in mrzlica; bolečine' sP*<>šne rezerve JSLA znašajo O Franciji — čeprav tega v prsih, ušesih ali obrazu; težko 1 skuPno s še nerazdeljenimi pre- bitki $238'843 50 Tudi v tem ' l ' ..... c ..... J krvavo snov. Ako se pojavi ka- oziru je bil dosežen lep napre- teri teh znakov je naš nasvet: pokličite nemudoma zdravnika. Končna točka, ki jo knjižica . . ... , XT ... - zdravstvenega oddelka države . ------------ dobiti zapadno Nemčijo v zvezo New York. "The Common Cold" ške vlagateljev, pa sc je krilo 7an poglobitvi tega pro-v vojni in da se pripravljamo še na silnejso vojno z Rusijo? Cesa* •Poglete te "bolnike", kako nesramni so v svojih zahtevah, dočim bi naši vojaki radi menjali Primer Kitajske čedalje bolj položaj z njimi kadarkoli!" j kaže, da pomeni politika blokov Končno so se "bolniki ' vrnili k svojim tirom in delali jako trdo, predno so se nalttipičene 1 velesil nesrečo ne le za male, zaloge izpraznile. Gornje ie ena takih slik, ki je predstavljala, kako zelo je bilo vse zatlačeno na marveč tudi za velike države, ki vseh železniških dvorih (yards) širom dežele. V. VINTERHALTER: ZED. DRŽAVE POSPEŠILE SVOJ EKONOMSKI BOJKOT PROTI KITAJSKI^H^^^^^I Posledice oboroženega spopa- Kitajska je začela po zmagi na katerega je odpadlo v prvih na Koreji so se pokazale v revolucije zelo hitro vzpostav-« OFmih mesecih leta 1949 83', na 83 v letu 1949, oziroma na 33 milijonov v prvih osmih mesecih 1. 1950, vendar pa se je ohranil. Amerika je izvažala na Kitajsko predvsem surovi bombaž, so v teh blokih. ISKRE Modrost ni nič drugega kot resnica. da novih oblikah. Ker so posegle ljati trgovinske stike s kapita- v vojno na Koreji kitajske sile, listicnimi državami (pravzaprav so se odnosi med Združenimi jih sploh nikoli ni povsem pre- državami Amerike in Kitajsko kinila . > Naj bo obseg kitajske ljenju velike angleške železar- važnosti Sredozemskega morja tako zaostrili, da se bije razen znanje trgovine v primeri s trske industrije so torijem pridno in pa za varovanje oljnega bo- vojnih operacij na Koreji med finskim volumenom drugih pomagali tudi ameriški propa- gastva, ki ga tam vladata an-gandisti v službi naših trustov gleški in ameriški kapital. celotnega ameriškega uvoza na Kitajsko. Kitajska pa je še vedno izvažala v ZDA znatne količine tungstena (volframove rude >, kositra, tungovega olja, svinskih ščetin, čaja itd. Izvoz tungstena, tega izrazitega "strateškega materiala", je močno Najtanjši senco. las mece svojo Niso povsod žabe, kjer je voda; a kjer slišiš žabe, tam je voda. in bank. Toda na veliko presenečenje torijev na obeh straneh je laboritska stranka za svoj načrt zmagala s 308 proti 298 glasovi. Dobila je torej 10 glasov večine. Vprašanje, kdo bo lastnik Anglija je važna za Zed države tudi v slučaju vojne z Rusijo. Na Angleškem so ameriška vojna vzletališča in tudi okrog 20.000 naših vojakov imamo v nji. Izmed teh jih je nad 15,000 v letalski službi. 2.000 v mor- jeklarske industrije v Angliji je narični, ostali pa so pritaknjeni torej definitivno rešeno. k raznim vojnim uradom. Problem dobivanja govejega ---—~--—— mesa iz Argentine in drugih de- lUNSti V Angliji žel pa je za Anglijo še vedno l?i tam kakor je bil predno se je VeilKO Zapravili . . . . . . , . držav še tako neznaten, Kitajska, ..»»^oia Kitajsko m Združenimi država- kot polkolialna država ni mogIa narJčdl. leta 1948 je izvozila mi Amerike tudi gospodarska več živeti brez redne trgovinske Kitajska v ZDA 3 9 milijonov vojna in da se razvija položaj menjave. (Zunanja trgovina Ki- funtov tungstena, 1949 leta 4.6. v smeri ameriške blokade Kitaj- tajske, katere prebivalstvo zna- ; v prvih sedmih mesecih leta ske. ker hočejo ZDA pritisniti ša 30', celotnega prebivalstva 1950 pa 6.7 milijonov funtov, nanjo. sveta, je znašala pred drugo sve- Ameriške statistike kažejo, da ie prepričan. Kako so se razvijali dogodki tOVn° V°jn° Sam° 1S Ivelovne Je zunanja trgovina ZDA s Ki- l J ,a d?«OLlKl trgovine!. Pred vojno (1. 1939) taisko kliub velikanskemu skr- Kdor tujih jezikov ne pozna, o svojem nič ne ve. Česar ne razumeš, tega nimaš. Vsakemu ostane vedno še toliko sile, da dovrši to, o čemer v tem oziru od začetka decem- tajsko kljub velikanskemu skr- Mlinar misli, da pšenica samo bra? Razen že prejšnjih omeji-' b,1jf f LwM?ni . ----------- -----„ ------------------------- Kanada je imela do prve sve- ]Q*{,na UalJnem vzhodu. Pozneje Nemčija z 8 5<< An^lija jc bila če ne v ZDA. pa na drugih trgih just managed to jump into a car as Japonska s 32.3', celotnega ki- 1949 Je znasala zunanjetrgovin- nik< tajskega uvoza, na drugem ZDA ska aktlvnost z ZDA 30.5 mili-1 s 15.8'na tretjem Britanska [°na dolarjev, kar pomeni, da bi, Winded Indija z 8.9',, na četrtem pa blla lahko K,taJska za to vsoto,| Puffin« and blowing, the sailor prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše tovne vojne le malo mož pod J® decembra, je bil uveljavljer lištvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. ' orožjem. V prvi in v drugi sve- ® ranju kitajskega, ir CALIFORNIA. Fontana: John Rudman. Oakland: Anton Tomšič. Los Angeles: Frank Novak, san Francisco: A. Leksan. COLORADO. Created Batte: An(. Slobodnik. Pueblo: John M. Stonich. Welsenburg in okolic«: Edward Totniič. ILLINOIS. Chicago in okolice: Frank Bizjak, Joseph Oblak, Peter Vcrhovnik in Frank Zaitz. Hinsdale: Josephine Potočnik. La Salle in okolica: Leo Zcznik Springfield: Joseph Ovca in John Gorftek. Virden: Fr Ilersich. Waukegan-No. Chicago: Martin Jud-nich. Witt: Luka Podbregar. KANSAS. Arma: Anton Shular. Arcadia: John Kunstcl. Weil Mineral: John Mirolt. MICHIGAN. Detroit-Jearborn John Zornik, Joe Korsic. M NNESOTA. Buhl: Max Mhr. Kobi. Uly: Matt Praprotnik, Jacob Kun-stelj. MISSOURI St. Louis: John Spiller. MONTANA. Butte: Anton Zugcl. Eatt Helena: Joseph Mihelirhu Red Lodge: K. Erznoinik. NFW JERSEY. Elit.beth. Amilia Oblak. NEW MEXICO Gallup: Mary in Jennie Marinftek NEW YORK. Cowanda. Jame* l)ckleva OHIO. Akron-Barberton: Alois Ocepek. Bridgeport in okolica: John Vitci Cleveland: John Tkrebel. Antor Jankovich In Frank Hribar. Fairport Harbor: LoVTenc Bajc. Gira/d: John Kosin in Andrew Kr vina. Liibon-Power Point: Jacob Bergani Maple Heights: Frank Volkar, Warren: Jofleph Jež. PENNSYLVANIA. Avella: Frank Bregar, Carmichaels: Anton Zupančič. Crafton-Moon Run: Jennie Jerala tovni vojni je pomagala s svojimi prostovoljci Angliji in ostalim zaveznikom ne samo mate-rijalno temveč tudi na bojiščih. A sedaj pa je tudi Kanado odnesla oboroževalna furija in se bo razvila v militaristično državo prvič v svoji zgodovini. In to v "mirnem času"! Stanovanjska kontrola ima premalo "zob" Zvezna agencija za kontroliranje cen stanarinam pravi, da so leta 1950 vzeli "land-lordi" _____________________ _____________za stanarine od svojih najemni- Canonsburg-Strabane: Jacob Pav- j kov pet milijonov dolarjev več čič. Export: Joe. Britz. Forest City: Anthony Drasler, Jr., Frank Leben. Herminie: Anton Zornik. Johnstown In okolica: Frank Cve tan. Latrobe: John fn Mary Fradel. Houston: Louis Britz. Library: Nick Triller. Shnron: Jotcph Cvelbar. Pojtovalna zastojgiika za Proletarca AmeriAki družinski koledar in ifaj* ski Glas za zapadno Pernio Anton Zornik, Herminie, za Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Johmtown. en in severnokorejskega premoženja v ZDA Hkrati je bilo ameriškim ladjam in letalom prepovedano ustavljati se v kitajskih pomorskih in letalskih pristaniščih. V ika Britanija ni uporabila teh ukrepov ameriške vlade in v ndni predstavnik Foreign Office* je izjavil, d.i angleška vlad i ni sprejela no na petem mestu s 5.9',, medtem kuPila tist0' karV Je naj.bolJ P°" the train ,eft the station' ko je bil Hongkong na šestem mestu z 25',. Kakor v izvozu se je menjal med obema vojnama vrstni red posameznih držav tudi v kitajskem uvozu. Tako se jc odstotek ZDA dvignil do 26.2', (leta 1934», delež Hong- trebno, namreč investicijske dobrine. Sovjetski podatki o kitajski zunanji trgovini kažejo, da so na primer v zunanji trgovini Severne Kitajske v prvem četrtletju 195Č v uvozu na prvem mestu stroji, kovine in kovinski izdelki s 30', celotnega uvoza. The middle-aged man i n corner eyed him with scorn. t h e "When 1 was your age. my lad," he said "I could run a half mile, catch a train by the -skin of my teeth, and yet be as fresh as a daisy." konga na 28.1',' (leta 1918) itd. . , , , Položaj Hongkonga v kitajski "ledte1mLko so b,lc leta 1916 P° zunanji trgovini je izjemen. Tu k,itaJsk,h virih na Prvem mestu , . . ... , ^ gre za uvoz blaga iz raznih dr- tekst!liJe1 (suJovine, polfabrikati bene zahteve .imenske vlade, v , o * . in zdelk ) z 52', k; i „ zav, predvsem iz Britanskega ^ naj bi spremei 'a svoio truo- . . . . . & imperija, na Kitajsko in za izvoz | Sovjetski podatki o zunanji kitajskega blaga skozi Hong- trgovini Severne Kitajske, ki kong v druge države. "Yes," gapped the young fellow, I "but 1 missed this one at the last station." kot pa bi smeli po postavi. Gornja vsota pa bi bila še veliko večja, ako bi kontrola bila povsod uveljavljena kakor bi morala biti. naj bi spremei >a svojo trgo vinsko politiko do Kitajske. Na vse omenjene uki >e ameriške vlade je odgovor.' i pekinška vlada s prepovedjo i oza blaga pravijo, da je bila ta trgovina, ne upoštevaje promet skozi Sanghaj in Čingtao, v prvem četrtletju 1. 1950 visoko aktivna, to se prayi. da je znašal izvoz Upravitelj te agencije Tighe jaškega in političnega značaja na E. Woods (Housing Expediter), ~ " pravi, da so "land-lordi" lani prostovoljno (!) vrnili najemni- WASHINGTOft. Renton: Fred Mcdvefiek. Seattle: Lucas Debcljak. WEST VIRGINIA. Elm Grove: Frank Kosem. Star City: Lawrence Selak. Thomas« Lenhart Wcrdinek WISCONSIN. Milwaukee in Weil Allii: Lout* borich. Sheboygan: Frank Stih. WYOMING. Kemmerer In okolica: John H zisnik. Rock Springs: Fflank Remit« kom, katere so nepostayno osku-bili, na opozorilo njegovega urada skupno s kaznimi $3.687,074, nad $2,000,000, skupno z globami, pa so plačali tisti, ki so bili v to sodno primorani. Namreč niso se hoteli prostovoljno podati. Po vojni pa so zavzemale da-v Združene države A icrike in leč najvažnejše mesto v kitajski na Japonsko. zunenji trgovini ZDA, kar je \r i u; o, o x• ,. -azumljivo, če upoštevamo ame-1 rt_ , . - Ne dabi se spuščali v'pol- riško intervencijo na Kitajskem 27 1. uvoz M 14.4 milijone ame-pertpektive gospodarske bbka- na gtrani Ca kJfljška Lctj 194(i nsk.h dolarjev tako da je zna- ^ " .......... je bila kitajska zunanja trgovi- sala akt,va 12 7 d»lar' na zelo pasivna: na 1501 mili- J?v bl "Prevali še promet skozi Sanghaj in Cingtao, bi bili aktiva - neprimerno večja), pa omogočajo domnevati, da je Severna Kitajska že začela čutiti 8S&24 38799 de Kitajske, ki so v bistvu per spelrtive splošnega razvoja vo- noii«««, _ u t v jardo kitajskih dolarjev uvoza Daljnem vzhodu, posebej na Ko- I , ,, .... , ' j ' je odpadlo samo 412 milijard izvoza. V uvozu so bile na prvem mestu ZDA s 57.16',, na dru- reji (v amer. poročilu o blokiranju kitajskega premoženja v ZDA je rečeno: "Ce bodo kital-ski komunisti sklenili umakniti svoje napadalne sile in če se bodo ravnali po načelih Združenih narodov, bo ta vlada pripravljena hitro proučiti vprašanje ukinitve vseh omejitev in vzpostavitve normalnih trg. odnosov.") je treba poudariti, da bo Kitajska glede na velikanske te- gem Velika Britanija s 4.50','. na četrtem pa Hongkong s 4.43', celotnega kitajskega uvoza. Japonska, Nemčija. Francija "dobrote" trgovine s Sovjetsko zvezo. Ta aktiva so namreč nedvomno večinoma aktiva v zunanji trgovini Kitajske s Sovjet- in Nizozemska, ki *> zavzemale s,ko 2Vlez1° in te tr8°vine Kitaj-prej pomembno mesto v kitaj- ska nikakor ne more realizirati skem uvozu, so bile udeleženo ° St°ri * akUv0 samo z nekaj promile. V izvozu do Zl,)A< sc Pravi< da kuP' so bile na prvem mestu ZDA zJ llsto' kar Jl Jc n®Jb°IJ potrebno: žave, na katere zadeva njena ob-j ^ 2 28^5%^^ lpoda!kov prakse Sov jetske zveze do nova in izgraditev prizadeta s . nn tiuil Kitajske smo'videli, da Sovjet- stroje in bombaž. Ze iz doseda- Bar Kr Amerika z vsemi svojimi ustanovami spada ljudstvu, ki tu živi. Kadarkoli ljudstvu ne ugaja obstoječa vlada ima ustavno pra- vico, da jo popravi ali izboljša "ova ,z*raa,u?v Pr,za^ta s je razvidno tudi ,/jemno mesto ^,taJskr Uvideli, da Sovjet in revolucionarno pravico, da jo | SfPl kak;>r Hongkongn v zunanji trgovini ska Eveza ni Popravljena in da strmoglavi. Abraham Lincoln. ZDA V lrenutku ko J' J« pt>treb- Kit.ljsk(, * tudi ne more zadovoljiti velikan- ho niuwim dolgo oMobje ' ' ske potrebe Kitajske p<» mvesti- mirnega, samostojnega in svo- Kakor smo že omenili, trgo- cijskih dobrinah. Investicijski Denar predstavlja vrednosti. Vrednosti so plodovi dola. Kako je mogoče nc delati, pa vendar imeti vredndfcti? . . . Poglejte kapitalistični sistem, pa boste vidrll, kako je to mogoče. * — Etbin Kristan. bodnega razvoja ter sodelova- vinski odnosi s kapitalističnimi nja z drugimi drlavami, jc osta- državami po zmagi kitajske re-la Kitajska zaradi spletk sovjet- volucije niso bili pretrgani. A ske diplomacije gospodarsko iz- mctišKi izvoz na Kitajsko je si- kredit 300 milijonov amertekih dolarjev, ki ga je dobila Kitajska od Sovjetske zveze, je naravnost smešna vsota, saj omogoča Slovene Records 10 Inch Records — 79c ItV F. \ «\KO\H OH III!« IA*KS 3HSS4 Reer barrel polka Marianne, fox trot I'm gonna set a dummy, poL When you're a*ay Night after night, waltz Hoop-Dee-Poo, polka 25llH)-F Moja baba je pijana, polka Gremo na Štajersko, waltz 12453-F How many burps in a bottle of beer?; Smiles & tears, wl. 12447-F When banana skins are falling; Tic-Tock polka 12441-F You are my one true love Hu-l a U U-U C-420 Clap and turn, folk danct Venetian waltz III M. I DOVK H \M> .1. I.W:*CHK 25144*F Pojmo veseli; H ilea pri dest' 2."» 191 - F Ta marela; Men'vse eno je 26192-F Oh ura že bije; Nar. pesmi m j. ri ni *n \\i> his ori hmtri H-674 Na Marjanee, Clara (Clarice) U-676 Short Snort; Cleveland waits R-676 Terezinka; Wild Boy polka R-577 Joliet polka; You don't know in r. MI I.I.Kr IMl lll«i OKI II I.STB\ C-12T.4 Tell me a story Pyramid polka Until we meet again, waits Lucky polka Kee-i-oh polka, vocal Cleveland polka in j'kmvh *m» iiis orciiritka C-421 Narrow paths, polka Jelly time polka Order C. O. P. and «rite for a free cataloHMe of the largest selection of Slovene Phonograph Records, Sheet Music, Books and Dictionaries In USA or seht money order to: C-12W> C-1270 datno osamljena in izven okvira eer nazadoval od 273 milijonov komaj nekaj nad 60 centov in-! PALANDECH'S MUSIC HOUSE OZN. »ameriških dolarjev v letu 1048 vestlcij na vsakega kitajskeRa W So. Clark St, Ckicago 5, IIL A Yugoslav Weekly Devetod te the Interesi el the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and lit Educational ftortau PROLETAREC IDUCATION ORGANIZATION CO OPERATIVE , COMMONWEALTH NO. 2234 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. PROLETAREC, February 28, 1951 VOL. . ij PEOPLE DO IT By Henry Jones Way out in the deserts of Araby a huge invasion threat is looming. It is a threat that threatens to envelope a huge area from the Khy-ebr Pass to the center of the great African Sudan. Unless something is done in the way of negotiation, or preventative war before the early part of 1951, the invading hosts will be on the march, or rather on the fly. For the war of the locusts is due to start soon. Billions of locusts are mobilized and ready for 1-Day. They are well organized, utterly ruthless, and completely devoted to their dictatorial leaders. There is small doubt that they seek complete world domination. Gabby Chiller, distinguished radio commentator, says the situation will soon look dark. He says the only hope is to launch our entire stock of D D T. bombs now on the very heart of the locust population ben- hours. Their voices are carried across the battlefield by amplifiers, so they do not have to strain their lungs as did the golden-haired sirens of the Rhine. This seems to us to be a mighty fine tactic. We haven't the slightest doubt that the South Korean maidens will prove to be the most effective weapons to be discovered in a coon's age. We know a couple of females (not South Koreans) two are pretty dangerous at all times and are f u.l 1 y capable of knocking out your morale any old time. Just the same we are all for the nefr secret weapons. We think t is the most intelligent idea that I the army has come up with in a long, long time. 'Germ War' Could anything be more fighUul than the atomic bomb? Yes, germ war could kill half the people on a con tinirtit, according to a former 'bacterial warfare" scientist, Dr. Brock Chisliolm, uho now heads the United Nations' World Health Organisation, tie said it has made the atomic bomb "obsolete." But the same science that has perfected new diseases for use in warfare, if used the right way, could "eliminate disease and provide food in abundance," he declared. rilE HA It K EST HOUR I LABORS INFLUENCE There has never been a time in the history of this country that Shed a Tear For Victims of // A Chicago social worker informs, /y\A/p|fflrp ^tfltp us that a rapidly growing number I ffwIIUIw JIUlU of juvenile delinquents are found ! Pity the poor rich pecple who to be drug addicts. The dope are being "impoverished" by Presi- ters. But even now it may be too _ , , ^. , . _ late So he advises everybody to busines® ls Siting big and when dent Truman, the "Fair Deal," and waste no time in buvinc and annlv-1 business gets big in this country it the Welfare State "! An example waste no time in buying and apply' ing a bottle of Schmel hair tonic, so that you will look slick in your coffin, if anybody is left to look at you in your coffin. soon becomes respectable. Any day of their hardships is provided by a now we expect to sec some street- j news item from Sydney, Australia, car ads to this effect: "Try our It says that, on February 13, "the ; Cream of the Crop Reefers. Made Cunard luxury liner Caronia, with hand, is fulminating against human imperialism. The Hum. official organ of the Locust Government, states that a group of locusts were The Locust Press, on the other 'rom carefully selected marijuana 550 wealthy Americans aboard, is leaves. Guarantee! to give you a due to arrive here on its 104-day kick out of this world. A pipei-world cruise." These American dream in every puff. We have is- tourists, including "several Texas sued more one-way tickets to the j millionaires," are paying up to attacked without^ provocation by PUZ2le faclor> lhan any olher ,ead" $:U, 0(K) f>ach *or the cruise, humans while they were buzzing ,ng brand Endorsed by foment Businessmen, dazzled at thc around on their own side of the Ph>"cianS. The doctors choice." thought of 5 5 0 free-spending 99th Meridan. It threatens that the °r thUs: "Is liltle Willit dul1' Yanks hitting town, are predicting humans will get a number of bugs less? Is he unab,e to master his thal the Junketing Americans will ?n their ears if they continue their saxaphone lessons? Buy him a Pack sPend at least $125.000" during aggression against the Federated Free Locust Republics and the Glorious Locust Army. Field Marshall Drone has assumed tjie Supreme Command and is expected to make his usual flying attack. • • • The indoctrination and psychological warfarers have cooked up a new strategy in Korea. They are putting South Korean girls into the trenches to sing to tho enemy at UK« Th.. Loreleis croon seductive ballads into the ears of th* foe all through the witching of Reeling Reefs and hear him raise their brief stop at Sydney, all the roofs in the neighborhood. In England folks have been seeing flying sausages. We think that a flying sausage is a big improvement over a flying saucer. There have been several times in our career when a sausage, even a partially transparent one on the fly would have looked mighty good Now li someone somewhere starts to see flying fifths of Old Hangover, we will know that the world is improving. • WHAT'S IN IT FOR YOU Paul Abbott, writing in the Mil-! road and fabricated steel and cons- ltant." an anti-Stalin "Trotskyist" organ, tells some facts about Manchuria which, he suggests, may explain why it was that General Mac-Arthur got us all in bad circumstances by pushing his success in Korea too far. Abbott says that there are more than power plants and water reserves to be found in the area into which MacArthur was pushing. He mentions the world's largest open-cut coal mine, abundant rich iron tructed cities. We did this right here at home—and what did the workers get out of it? The answer is that workers got job*. That's all they have been asking for and that's all they got —the right to work for the profit of America, but only a small, purposeful, crafty and unscrupulous group that owned what workers created Perhaps American workers would get more jobs in Manchuria Freedom ? STAUNTON, HI.,—People in this mining and farming community formed a coperative hospital association, out it has been blocked by a law put through the Illinois State Legislature by the "Doctors' Lobby." The law says no such hospital and medical "co-op" can serve its members unless it is approved by a majority of the j local doctors, and they won't "okay" the one her-. They say "free enterprise" for doctors would be harmed if people are free to organize an association providing health services at a co*t the people can pay. The Lobby blocked repeal of this law in the last session of the legislature, but another at-temo* will be made to knock it out this year. the labor movement has been weaker and more futile than it has been during the past year. There has never been a time when its leaders were more inept and more unprincipled. There has never beeu a period .u which the organized workers of the nation have been less capable jf putting up a genuine fight on a principled basis. A supeificial examination of the activities of the big labor union Juring 1950 gives »mall cause for optimism Even in tne heyday oi Samuel Gompers there were class-conscious elements in the A. F. of L and a considerable spirit of militancy among the rank and file. Tougl strikes were the rule and not the exception and there was alway: i good sized bloc of the membership that recognized at least instinc lively that the working class and the employing class had nothing it .»ommon and were engaged in a struggle, not merely during a strike jut at all times. Many of the craft union members mistrusted lawyer, j ind negotiators and kept a watchful eye upon them when they wen mployed. The great majority of the members recognized clearly thai heir chief weapon was the strike and they certainly could not havi jetn blandished into voluntarily giving up this arm. In contrast, the workers today in the big class collaborationist unions are by and large not class-conscious in any degree, they do not relieve in the class-struggle, and they are entirely wedded to the idej jf collective bargaining They are utterly unaware of the fact that the> jre making the same kind of bargain with the bosses that Dr. Faustui made with Mephistopholes. It is only when one penetrates very deeply into this intellectua darkness that faint indications of light are discernible in the distance The mere fact that these millions of workers have been organized inK unions, however poor and inadequate these unions may be. forces thenr to critically examine the activities of their leaders. It is inevitable tha a time will come when they will become aware of the true nature ol this leadership; events move inexhorably toward such enlightenment When that time comes there will be an opportunity for a genuinel> principled organization to take advantage of their disillusionment and begin to reorganize them along the right lines. In these matters history is always on the side of principle and never more than tempo rarily does it seem to give the advantage to the unprincipled. Our time will come and the main task of the moment is to be ready for it when it does.—Industrial Worker. THE LAST WORD By Duffy Here are some pertinent and few changes in the original on that ?ome not so pertinent, comments on subject, written by Ralph Waldo the world affairs. „. Emerson. Where is all this labor influence in Washington that you read about? , , » David Lawrence, Westbrook Pegler, George Sokolsky, Fulton« Lewis and other writing pets of Big Business make their copy paper sizzle a.s they furiously write about the influence of labor leaders on the Administration. What do they mean? Do they mean the appointment of the president o£ General Electric to head the mobilization program — the same man who is "not ready" to appoint any labor advisers to his staff? Do they mean the appointment of the chairman of the board if the Continental Can Company and the senior partner of Goldman, Sachs and Company, the New York investment banking firm, to be assistants to the Defense Mobilizer? Do they mean the appointment of the president of the American Telephone and Telegraph Company to be Ambassador lo Jreat Britain? Do they mean the appointment of a former president of the United States Rubber Company to be Wage Stabilizer? Do they mean the appointment of the president of the International Telephone and Telegraph Company to be Defense Production Administrator? Do they mean the appointment of a former president of the United Fruit Company to coordinate American military and economic aid to other free nations? Obviously it's all a part of a technique. The method is to ceep screaming about "labor bosses" in Washington loud enough ind long enough šu that the country will believe the stuff. Then whenever—if ever — a trade union leader is appointed to a top post, the Lawrences, Peglers, Sokolskys and Lewises can say the country is sick and tired of "labor bosses" trying to "run things." Firsi thing you know they'll accuse the AFL of attacking Korea.—League Reporter. deposist, alunina shale from which j and elsewhere in the world if those aluminum is made and valuable deposits of copper, lead, zinc, tungsten, wolfram and vanadium He also speaks of gold and uranium as sources of great wealth which have been discovered in Manchuria. * It is natural that China's rulers should want those things for themselves. It also is natural that Russia should be seeking a way to ex- Wouldn't Sell Out! A reader sends us some interesting editorials from the "Leader," official organ of North Dakota'; Non-Partisan League. The "Leader" printed an "ad" offered by the American Medical Association and it commented editorially on tho ' ad" saying: "It doesn't tell the truth. It trie* jobs would be given to the boys in a cheap, dirty and false way. tc who do the fighting associate national health insurance When ancient Rome was at the ' with un-Americanism." height of her power most Romans Equal and exac* justice to all men, or whatever state or persuasion, religious or political; peace, commerce, and honest friendship for all nations, and entangling ali-ances with none . . . these are principles from the bright?constellation I which has gone before us, and guided our steps through an age of revolution and reformation. • • • Thore words sound high and mighty—and they came from a ?reat American — Thomas Jefferson. Here is another famous quotation from which a sentence or two • • • have been picked up and handed Have you heard the modern ver-down for ages: sjon Gf "mouse trap" thing? It It is the common fate of the goes like this: indolent to see their rights be- • . • • If a man builds a better mousetrap than his neighbor, the world will not only beat a path to his Mr. Emerson wrote as follows: I trust a good deal to common fame, as we all must. If a man has good corn, o r wood, o r boards, or pigs to sell, or caa make better chairs or knives, crucibles or church organs Ulan anybody else, you will find a' broad, hard-beaten road to his house, though it be in the woods." • That mouse-trap business wa? originated by the West Publishing Company of St. Paul. Minnesota in an advertisement based on Emerson's thoughts. resources in Asia should be made available to capitalist ingenuity and initiative. But wfyen one sees how willing our capitalists are to erect new industries in other nations where labor is cheaper, it is possible to doubt whether even come a prey to the active. The conditions under which God hath given liberty to man is eternal vigilar.ee; which condition, if he break, servitude is at once the consequence of his cHme and the punishment of his guilt." General Eaker Complains Lieutenant General Ira C. Eaker retired four years ago at the age of 51 after 30 years service in the Army and Air Force. As a retired officer he draws a generous pension from Uncle Sam—about $8,000 for a man of his rank. He also gets free medical care, hospitalization almost free, ar>d other benefits. Recently the general made a speech in Dallas, Texas, and warned that the nation is going to the dogs because of high taxes. "The United States is on the road to Socialism," he declared. His views are a disturbing exhibition of the militaristic mind, for if anyone in America has it soft it is the pensioned "brass hats'." The high taxes of which Eaker complains are necessary to pay for wars of the past, present and future-wars which gave such men as Eaker the opportunity to rise to high rank. By Socialism he undoubtedly means such things as Social Security, which provides pensions only a fraction as large as the one Eaker enjoys, and health insurance, which would assure the ordinary people medical care such as Eaker now gets from Uncle Sam. Faker never paid a cent of taxes for his pension and "health insurance." He gets them free. When ordinary-people get such things by paying taxes for them, he calls that "Socialism." ploit them. And it is equally ceased to be workers. They were natural that the owning class of j soldiers and administrators. But America should drool at the checkbook when they consider the opportunity that would come with control of such resources. Naturalyy that didn't please the doctors. One of their representatives telephoned the "Leader" what they needed for their needs' of*'ce and asked if the "Leader" to all mankind, bearing no malice and luxuries they obtained from , might change its stand on national )r Hl-will to any human being, and door, it will make newsreels of him and his wife in beach pajamas, it will discuss his diet and health, it will publish heart-throb stories of • • • I his love life, it will publicize him. Non-voters in the election last analyze him, photograph him, and November 7 ought to remember make his life thoroughly miserable that. " ' by feeding to thc public intimate • • • details of things that are none of Abraham Lincoln, in his speech its damned business." n which he mentioned "with mai- • • • ce toward none and with charity ; And let me close with just one for all" must have been reading quotation concerning the elections frcm a statesman of an earlier day, last November 7: "Ignorance never for this statesman, John Quincy settles a question." Adams, sixth president of the: • • ♦ United States, wrote: "In Charity Good bye, and see you later. conquored peoples. Ceaser has "brought many captives home to But what is not so natural is1 Rome, whose ransoms did the that common, ordinary Americans general coffers fill," is the way should be willing to sacrifice their Shakespeare told the story, lives to get those things without at least asking what there will be in it for them if American capital exploits and develops Manchuria. Well, Americans have some experience to tell them what they'll Ifet if it should happen that the American owning class takes over. For Manchuria would not be the first source of natural wealth that American capital has exploited. In years gone by we had a vast area to develop here at home. We opened mines and build rail- health insurance if it got another evrn compassionating those who "ad" from the doctors. The "Lead j hold in bondage their fellow-men, er's" representative said "No," and not knowing what they do." the paper printed another editorial:: • » • "You can coll it what you want Tllat fls jn Labor's Punishment Having been honored by an in vitation to address the graduating class at the local high school letter written byj^ge Henshaw spoke> eloquent!* But the hour that Rome reached to — attempted bribery, blackmail Adams shortly befor- he died, and and at len*th about the virtue of a.. * t . ... rv *> «•■«->* » I » i —.___. — 1____ J a__a ' - ft___a 9 ' AMiJ hmm^asIm m the apex of its war bought wealth, ease and luxury was the hour when its decline began. What's in it for you If America and her allies extend capitalism throughout the world? Perhaps a better question is — What's in it for these United States unless the American people take the lead in ending labor exploitation and establishing democratic collectivism right here at home? or just plain roughshod tactics, but, h # minced no words ln taking one thing we know it wasn't - it cracks al the th of slav#r wasn t ethics, medically or other- • ♦ • wise. i "The editorial integrity of the You ve often heard the expression Leader' is not for sale to any ad-1 l *f \ vertiser from any source whatever. We'll print anybody's ad,' but we aren't going to give up our editorial freedom, our honest beliefs and our newspaper ethics (North Dakota doctors please note) to please anybody." We congratulate the Non Partisan League on its courageous paper. the world will beat a path to >'our door." Speculators Prey Even on the Dead It's bad enough when real estate speculators prey on living people; It's still worse when they make unearned profits from the land where rest the dead The Evergreen Memorial Park Association "sells burial lots wholesale, with a promise that buyers will be able to resell the lots at higher prices," thus making a fat profit, a Federal court at Philadelphia was told recently by the Securities and Exchange Commission. The S EC. asks the court to compel the "cemetery association" to! will again be unleashed, and amidst 'register" its burial lot sales with the commission, just as talcs of stock hosannas, the car of Juggernaut The Car of Juggernaut Amidst all the war jitters one wonders if it is but a matter of a very short time when the demon will ride roughshod over us, reminding us once again how terrib- must be registered. In other words, the S.E.C. is trying to protect the "investors" who buy the graveyard lots for speculative profit. The commission is not I |y near to the savage we have been attempting to protect grief-stricken people who are soaked" high all this time and how superficial speculative prices for "lots" in which to bury their dear ones.—Labor.' ou' civilization is. Well, we've investigated that, and we find that it has never been written by the man to whom it is attributed, but was the result of a hard and unceasing labor. Later, when he was receiving congratulations on his oratory, a gangling student walked up to him and drawled: "Judge, if hard labor's the pleasure you say it is, how come you sentenced a guy to 30 days of it not long ago—for punishment?" It is the close observation of 1Mb things which is ths secret at — S Smiles, WHEN THEY ARE GONE . By Covington Ami Hall Where Babylon and Home once spread Their terror o'er the quick and dead, , Came Berlin's fist and London's law The Lesser Tribes to overawe; Now Washington and Moscow rage The last of empires on the stage; But at the last it will prevail, The soul-force they now seek to jail; For Labor's mind as well as brown— It will be here when they are gone. (From Industrial Worker) SOUTH AFRICA It was the elder Morgan, we believe, who once said that, as a banker, he was more interested in a borrower's character than in his security. Apparently the directors of the International Bank for Reconstruction and Development who have agreed to lend the Uunion of South Africa $50.000,-000 and the chiefs of eight leading American commercial banks who are providing a $30.000.000 credit for the same customer do not agree, "To hell with character," they seem to be saying, "as long as the security is O. K." Un-loubtedly, from a balance-sheet >6int of view, South Africa is a ;ood credit risk It is the world's reatest producer of gold; it exerts large quantities of wool, vhich now commands famine »rices in world markets; it has im >oi tant deposits of strategic min-rals; finally, the waste from its j jold mines may prove a major ;ource of uranium. With such varied riches South Africa should have no difficulty in meeting its obligations Nevertheless, we should have thought it proper for the International Bank directors, and the American committee which exercises effective supervision of its operations, to weigh the moral and political risks involved. Are these gentlemen unaware that the South African government has defied the United Nations by annexing its mandated territory of South West Africa? Have they not heard that it is pursuing a savage racialist policy and depriving its eight million native and Indian citizens of all rights— political, social, and economic? And does it not know that the policy, and the police-state methods used to enforce it, are creating increasingly strong revolutionary sentiments? The larger part of the International Bank loan has a term of twenty years. As things are going, a tragic upheaval in South Africa seems likely long before 1971.—The Nation. SOCIALIZED MEDICINE The New York Time* said January 17: "One of the brightest spots in Federal activities during the past few years has botyi the high quality of medical services given veterans. ". . . our veterans since 1945 have had medical care 'second to none'." The Federal Government, of course, owns veterans' hospitals and hires the doctors who treat the ex-servicemen.' That is genuine socialized medicine—and it has worked out all right in that case. But the medical lobby, the American Medical Association (AMAl, falsely labels national health insurance as "socialized medicine," although private hospitals would remain private under the national health insurance program and private physicians would keep their private practice.'" Even so, in view of the fine rccord made by the real article—treatment for veterans—perhaps the AMA will quit trying to damn national health insurance"« "socialism." But we doubt it. "Socialism" is too good a cuss word for thc medical brass and its press agents to give up. —League Reporter.