SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. Posamezni listi doM se v tiskarni in pri gospodu Novak-u n* velikem trgu po 10 k- Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuj« od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Inserati se sprejemajo do srede opoludne. bbajs T*ak ietrtok k velja • poštnino vred is ▼ Maribora ■ pošiljanjem na dom m oelo teto K 4.— ■t pol teta „2.— it četrt teta „ L— Jfaročnina m poiilja ^ravflRHva v tiskarni wr. Cirila, koroške aUee hštv. 6. Ust se poiijja do odpovedi. Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Štev. 14. Listek* Trdoglavneži. Povestica iz hribov. Tam nekje v gorski vasi, kjer so koče raztresene, kakor bi jih hud vihar razmetal na vse strani, životaril je tudi Marko Oblak. Njegova hiša je bila stara, da se je Se komaj držala skupaj, streha pa preraščena z mahom. Tudi ostalo gospodarsko poslopje, kolikor ga je bilo, je stalo na pol podrto in marsikdo, ki je šel mimo, si je mislil: »Ne vem, kako to pride, da burja tega Marka z njegovo podrtijo vred ne odnese!« Med tem, ko so bili drugi ljudje tako v skrbeh za njega, ni njemu niti na misel prišlo, da bi dvomil o trdnosti svojega gnezda. V največji nevihti in burji je legal počivat tako mirno, kakor kak grajščak v svojem trdnem gradiču. Da, Marko Oblak pozna svojo kočo bolje kakor vsi drugi. Sto let ali Se dalje lahko zdrži; zakaj bi pa ne držala? Seveda, to sam tudi sprevidi, da je potrebna nekoliko popravka, in on jo tudi misli popraviti. Pa — zdaj — ne gre in ne gre, ker tisti s cesarsko podobo mu je vsakokrat napravil debel križ čez njegove načrte. Da, pri Marku je bilo pomanjkanje denarja na dnevnem V Mariboru, dne 2. aprila 1903. redu. Kolikor mu njegovo malo gospodarstvo nese, gre vse za davek in dolg, njemu pa ne preostane ničesar. Cenjeni bralci, ali veste, kaj se pravi, vsak dan Sest lačnih želodčkov nasititi ? Marko ima štiri dečke in dve deklici, in vsi ti so se veselili, ko so šli k stari orehovi mizi Zbirljivi sicer niso bili; jedli so žgance tudi tedaj, ako so bili iz črne moke in ne-zabeljeni. In krompirji so jim teknili prav dobro, akoravno so bili suhi, ter ni bilo zraven smetane ali surovega masla. Ali potrebovali so ti želodci, potrebovali, in to mnogo, predno so bili tako na pol siti. O joj, ti so rabili mnogo! Tako je šlo leto za letom. Neke pomladi se je pa v vaščanih vzbudila velika radovednost. Kaj je neki bilo? Železnico bodo zidali, se je reklo in zemljišča, čez katera bo tekla železnica, se bodo plačevala s samim zlatom. Tudi se bo dalo mnogo zaslužiti. In res. Prišli so zemljemerci z raznim orodjem, ter začeli meriti cesto, po kateri bo dirjala ogenj puhajoča pošast. Pokupila so se posestva, in res, kmetom so se izplačala pošteno, da so se nekateri v pest smejali, čeS: »Kako so neumni, da tako trosijo denar.« Le jeden je bil, ki se je hu-doval nad to železnico in bil zelo slabe volje. »Norec«, so govorili ljudje. »Tisoč goldi- Tečaj XXXVII. jih, ampak naznani kakemu razumnemu človeku, da stvar ogleda in opiše. 4. Najde se včasih kak kip ali orodje, zlasti večkrat tako imenovane »gromske streie«. To seveda niso strele, ampak orodje starodavnih prebivalcev, ki še morda železa niso poznali. Tudi take reči se naj shranijo in o priliki izročijo za muzej. 5. Po starih hišah še se pogostoma najdejo stara pisma ali knjige; zlasti če je bil pri hiši kdaj župan, so morda zaostala še stara občinska pisma. Nekje se je zgodilo, da si je mlinar s starimi pergamentmmi pismi svoje tresilnice (pajtle) krpal. Drugi zopet dajejo take reči otrokom za igračo. Tako se ne sme ravnati s starimi rečmi. Ce sam ne veš, kaj to ali ono pomeni, pa bo kdo drugi spoznal, da je tista reč važna. 6. Naša stara narodna noša žalibog vedno bolj gine, ž njo pa tudi slovenska poštenost, jeklenost in blagostanje. Tudi narodno nošo po drugod že marljivo zbirajo, posebno so v tem skrbni Čehi. Tudi pri nas se mora začeti bolj ozir jemati na domačo nošo in razne šege. Morda še se kje na diljah v kaki stari Skrinji nahaja nosa stare babice ali dedeka. Nikarte tega zavreči, ampak shranite, in o svojem času izročite v muzej. 7. Kadarkoli najdete kako starino, pokažite jo svojemu domačemu duhovniku ali učitelju, kt bodeta že spoznala, kam se naj stvar spravi. Nikar pa takih reči ne dajajte v roke našim narodnim sovragom, ki potem to zlorabijo za svoje velikonemške namene. Kar narjev dobi za to podrtijo, ki ni niti petsto vredna in sedaj se še kremži.« Ljudje so govorili o Marku Oblaku, kateri bi moral prodati svojo hišo, ker je stala železnici na poti. Inženirji so tako sklenili in njega niso niti vprašali ali mu je prav ali ne. Ponujali so mu lep tisočak in mu dejali: »Sedaj, Marko Oblak, idi iz koče, mi potrebujemo prostor!« Iu Marko maje z glavo in pravi: »Oho! Moja hiša, te ne dam! Kdo pa vam je dal pravico, da me hočete odpraviti iz moje lastnine!« To je bil njegov odgovor na vsa prigovarjanja in nazadnje so gospodje napeli druge strune ter se podali k sodišču. Kmalu na to dobi Marko od sodišča pismo, v katerem je stalo, da se mora on najdalje v 14 dneh spraviti iz koče in denar dvigniti pri glavarstvu. »Saj ni več pravice na svetu«, se zadere Marko nad slugo, ki mu je prinesel pismo, da je ta preplašen zgrabil za sabljo. »Jaz vam ne morem pomagati, ako se vam pismo ne dopade«, reče sluga. »Pa nek nasvet vam dam: če boste vi tisočkrat rekli ,ne', ne pomaga vam nič, in železnica se ne bo ustavila pred vašo kočo. Ce se pa boste ustavljali, se vam zna primeriti še kaj hujšega. Bodite pametni!« Pazite na starinske reči. Zima je minila, začel se je spomladanski čas setve in dela. Z motiko m plugom preobrača kmetič žemljico, da dobi iz nje potreben pridelek. Pri tem pa pogostoma pridejo na dan starinske reči, ki so že morda sto in sto let bile skrite v zemlji. Narodne pri-povesti nam pripovedujejo o velikanskih zakladih, ki so zakriti v podzemeljskih zakletih gradovih. Teh zakladov seveda ni, res je pa, da po naših krajih zemlja zakriva še marsikaj imenitnega iz starodavnih časov. Že davno pred Kristusom so po naših krajih prebivali ljudje, v mnogoterih gomilah se še je ohranil njih spomin. Po naših krajih je gospodaril nt kdaj mogočen Rimljan, ki je tudi zapustil mnogotere spomine; čez naše lepe kraje so hrum«la nekdaj divja ljudstva: Huni, Avari, Goti, Mongoli, Turki itd. Zlasti pa na tej zemlji že več kot tisoč let prebiva slovensko ljudstvo in jo obdeluje. Kakor domača rojstna hiša, tako nam mora biti ljuba tudi naša domačija, kjer smo se rodili, kjer živimo in kjer bomo tudi večinoma počivali. Gotovo vsakega izmed vas, dragi bralci, mika zvedeti, kako stara je vaša hiša, kako je nastala vaša vas in domača cerkev, kako dolgo je že od tega, kaj se je vse tam godilo, ali so jo Turki oropali in požgali itd. Ravno tako nas pa mora zaoimati tudi zgodovina cele domačije. A o starih časih je težko kaj zvedeti. Kar pa ni nikjer zapisano, česar se ljudje več ne spominjajo, to nam pogostoma povejo starinske reči, ki se najdejo v zemlji. Navadno take reči same na sebi nimajo i posebne vrednosti,' znamenite pa so zavoljo ; j svoje starine, zatorej naj se previdno vzdi- j j gnejo iz zemlje in spravijo v prave roke. Žalibog, da ljudje pogostoma take stvari j razbijejo, zavržejo in raznosijo. Dandanes se povsod starinske reči skrbno ) zbirajo; po vseh večjih mestih vidiš lahko ; velikanske zbirke starinskih reči. Imenujejo j se te zbirke »muzeji«. Pri nas na Sioven-j skem Štajerskem se, kakor slišimo, ravnokar I snuje zgodovinsko društvo, ki bo | imelo namen, gojiti domačo zgodovino in i zbirati starinske, za zgodovino važne reči v muzej. Da bi se sploh zanimanje za starino vzbudilo, podajamo našim bralcem tukaj nekaj navodil. 1. Pogostoma se najdejo v zemlji razne posodbe n. pr. lonci. Ljudje mislijo, da je notri denar, pa jih razbijejo in vidijo, da je notri pepel. To so grobišča iz starodavnih časov, ko so mrliče sežigali in pepel spravljali v posode. Takin reči ne razbijajte, ampak jih ohranite cele. 2. Včasih se pa res tudi denar najde. S tem denarjem si pa nikdo kaj ne premore. Ce ni zlat ali srebrn, itak nima vrednosti. Srebrn denar pa je vreden le toliko, kolikor je pravega srebra v njem. Zlat denar se najde le redkoma in velja tudi le toliko, kolikor je vredno zlato samo. Ce najdeS kakšenkoli denar, glej, da ga ne zapraviš. Če je srebrn ali zlat, dobiš kaj za njega, če ga spraviš v musej. 3. V gomilah se pogostoma najdejo celi grobovi in še ohranjeni mrliči. Ne razdiraj je naše, naj ostane naše. Vse omikane Slovence pa opozarjamo, naj posvečujejo večjo skrb domačim starinam. Kdor svoje ljudstvo in svoj dom ljubi, se mora brigati tudi za njega zgodovino. Na preteklost se zida bodočnost. — Državni zbor. Dun^j, 31. marca 1903. Proti dvoboju v armadi Po državnem zakonu je dvoboj prepovedan; isto velja tudi za vojaštvo. A pri armadi se je vkoreninila razvada, da, če se čuti vojak od koga razžaljen, ga mora poklicati na dvoboj, ako sklene takoimenovano častno sodišče. Častnik, ki bi se branil s sabljo ali s pištolo napasti svojega nasprotnika, zgubi svojo službo. Ker je dvoboj proti božjim in cerkvenim zapovedim, proti državnim postavam in proti zdravi pameti, ker katoličan, ki se z orožjem bije z razžaljnikom, se s tem izključi iz katoliške cerkve; ker so izobčene tudi priče pri dvoboju, se je že mnogikrat prigodilo, da nekateri častniki, ki hočejo živeti kot katoliški kristijani, so rajše izgubili svojo častno službo, kakor da bi se podali v dvoboj. Zadnja leta so tudi mnogotere osebe, katere nimajo katoliškega prepričanja, spoznale neumnost dvoboja. Ustanovilo se je društvo, katerega namen je ta, odpraviti pri vojakih in nevojakih to surovo razvado. V to društvo je vstopilo tudi mnogo častnikov. — Razvado prisiljenega dvoboja pri vojak h so opetovano grajali državni poslanci, osobito oni katoliške stranke ter zahtevali od vojnega ministerstva, naj jo odpravi. A ministri so se izvijali in izgovarjali, češ, naj se razvada dvoboja odpravi v ne-nevojaških krogih, potem bo prenehala tudi pri vojakih. Pred nekaterimi dnevi je pa izdalo vojno ministerstvo ukaz, vsled katerega je prepovedano vojakom, pristopiti gori imenovanemu društvu proti dvoboja. Katoliški državni poslanci so takoj vložili interpelacijo na deželnega brambovgkega ministra, kako more zagovarjati ono prepoved. V seji 31. marca državnega zbora je minister Wel-sersheimb odgovoril, da se je res prepovedalo častnikom, pristopiti društvu proti dvoboju, ker vojaki se morajo pokoriti svojim vojaškim oblastnikom. Ta odgovor ministra ni napravil pri poslancih najboljšega vtisa; nekateri so mu glasno ugovarjali. C e h L Leta in leta so grozili Cehi, da ne pripustijo razpravljati o nagodbi z Ogersko, dokler se jim ne povrnejo njihove jezikovne pravice. A zdaj so Be vendar vdali, obštruk-cijo popustili ter dovolili razpravo o nagodbi in državnem proračunu. V posebnem oklicu na češko ljudstvo opravičujejo to svoje postopanje. Toda nastal je po celi Češki močen šum proti Mladočehom v državnem zboru. Zahteva se skupen shod mladočeških zaupnikov, kateri naj razsodijo, so-li mladočeški državni poslanci ravnali pravilno. Govori se že o tem, da če se ta zaupni shod izreče proti mladočeškim poslancem, odložijo vsi svoje poslanstvo. Razpisale bi se nove volitve, pri teh naj razsodi češko ljudstvo, ali so ravnali prav njegovi poslanci. Da ni češko ljudstvo popolnoma zadovoljno s postopanjem mladočeških poslancev, so pokazale zadnji čas nekatere volitve. Tako je zmagal v Pragi pretečeni teden pri novi volitvi v državni zbor dr. Baksa proti mladočehu dr. Novaku. Prejšnji poslanec Belski je bil Mladočeh. Pre-tečno jesen se je nekaj sličnega pripetilo na Moravskem. Namesto mladočeškega poslanca Martineka, ki je moral odstopiti, je bil izvoljen dr. Koudela, ki pripada katoliški stranki. Mladočeški zaupni shod se bo obhajal velikonočne praznike. Slovanska zveza. Kakor je bralcem »Slov. Gosp.« znano, je sklenila »Slovanska zveza«, da hoče glasovati za spremembo opravilnega reda v državni zbornici, če se vsem strankam, večjim kakor manjšim, onemogoči obštrukcija v zbornici. To je v imenu kluba pri prvem čitanju tega predloga izjavil v zbornici načelnik »Slovanske zveze« dr. Šušteršič. Odsek, ki se je izvolil za spremembo opravilnega reda, je pa sprejel baje i določbe, da bi v prihodnje sicer mogoče bilo večjim strankam vganjati obstrukcijo, ne pa tudi manjšim. Ker je temu pritrdila »Slovanska zveza« ob odsotnosti dr. Šušteršiča in ni hotel klub popolnoma sprejeti njegovega nasveta (da se glasuje proti opisani spremembi državnega poslovnika,) je odložil dr. Šušteršič načelstvo. Po pravilih ima »Slovanska zveza« dva načelnika. Bila sta dr. Šušteršič in dr. Ivčevič, predsednik dalmatinskega deželnega zbora. Upati je pa, da se ta razpor v kratkem zopet poravna. Kdaj pride v odseku spremenjeni opravilni red v razpravo v poslanski zbornici, je še čisto negotovo. Nekateri sodijo, da najbrž ne poprej, dokler se ne dožene pogodba z Ogri, kajti brez dvoma nastane v zbornici ropot, ko se začne posvetovanje o novem opravilnem redu. Nasprotujejo mu socijalni demokrati in Vsenemci, deloma tudi »Slovanska zveza«. Socijalni demokrati in kmeti. Pri prvem čitanju nagodbe z Ogri je ostro prijel slovenski poslanec Povše mokraš-kega poslanca dr. Ellenbogena. Ta je zmerjal kmete, da so oderuhi, ker zahtevajo, da se njihovi poljedelski pridelki dražje prodajajo, kakor doslej. Čeravno želimo delavcem po tovarnah, da dobijo dobro plačo in shajajo lahko, morajo delavci isto privoščiti tudi kmetom, ki tako grozno trpijo pod neznosnimi bremeni. — Nerazumljivo je za nas, kako se morejo kmetski ljudje zavzemati za mokrače, kateri skušajo naravnost pokončati kmetski stan. Nujni predlog poslanca Žičkarja. Skoro vse občine severozapadnega dela okrajno-sodnijskega okoliša Kozje, okrajno glavarstvo Brežice, so vsled lanske slabe letine jako nbožale in so se t tej zadevi že stavili niyni predlogi. Tako se nahaja v jednaki, če ne še večji bedi tamošnja občina Prevorje. V tamošnji zemlji zraste v dobrem letu komaj toliko, da se ljudje prežive. V letih 1899. 1900, 1901 in 1902 je pa toča letino popolnoma uničila. — Y pretečenem letu je bil tudi mraz, ki je še ostalo na poljih ia vinogradih uničil. V zadnjih dveh letih so sicer dobili najbolj zadolženi posestniki od države podporo, toda beda ljudstva vedno raste; kmetije že začnejo propadati. Tekom zadnjih dveh let je zapustilo okoli trideset kmetov svojo domovino ter so šli iskat novo onkraj morja. — Skupni dolg 126 najbolj prizadetih posestnikov znaša 153.550 K, med tem ko se je cenila od mraza povzročena škoda pri 164 posestnikih in najemnikih na 17.360 kron. Potreba bi bilo torej najmanj 14.000 K, da se reši njihov obstanek. Z ozirom na to predloga podpisani itd. — Na Dunaju, 26. marca 1903. Z i č k a r in 20 tovarišev. Dopisi. Prvi iziet k Sv. Uršuli. Letošnja zima pa je bila zelo sitna in predolga. Komaj sem čakal, da mi brž zašije zlato solnce. Ker sem namreč prijatelj narave, mi je pač neizrekljivo tesno pri srcu, kadar moram bivati v zaduhli sobi. Z nepopisnim veseljem pozdravim toraj novico, ki jo objavlja Ple-SivSki samotar v »Slov. Gospodarju«, da je cesta skoz Žabjigrac že gladka. Sklenil sem Nato je sluga odšel, Marko pa zgrabil papir ter ga vrgel v peč, rekoč: »Iz koče ne grem nikoli. Moje lastnine si ne dam vzeti !« Štirinajst dni je preteklo, proga se je začela deiati in tisoče rok se je gibalo in ravnalo cesto železnemu konju. Marko Oblak je še vedno v hiši. Občinski predstojnik ga nekega dne obišče in mu začne dobrovoljno prigovarjati, da hišo zelo dobro plačajo ter si za ta denar lahko postavi drago, boljšo, na lepšem prostoru. Če pa prostovoljno ne odide, ga bodo uradnim postavili na piano. »Kdo me more siliti?« vpije Marko. »Postava!« reče predstojnik s povdarkom. »Postava ni pravična! vskhkne jezno Marso. »Marko, ne govori tako! Če to gosposka zve, se ti zna slabo goditi. Postav ne smeš zaničevati!« Marko molči nekaj časa in reče zamolklo: »Torej miren biti in se ne pritoževati, ako mu vzamejo, kjer je rojen, kjer je zrastel.« Pri teh besedah mu zdrkne debela solza po zagorelem obličju. »Recite, ali je to resnica? Ali moram res iti?« »Ti moraš, Marko, in ako ne boS hotel, prišli bodo oni z bajoneti in te vzeli seboj.« »In vzamejo me seboj?« ponovi Marko žalostno ter pobesi glavo. Nekaj časa molčita oba, nato z globokim vzdihom zajeclja: »Jaz — se — torej — iz-se-lim —!« »Tako je prav, sosed«, reče predstojnik in mu i?oda roko; pa ta ne vidi nič, ne reče nič, tezaveO strmi še dolgo v juknjičav pod, nato runa njegove rojstne hiše. Tuk*i se je vrgel na mah in jokal kot dete. Deset let je preteklo. Železnici'je že db-gotovljena in vsak dan žvižga lokomotiva ter težko sope vleče za seboj železne 7ozove. Starci in plašljive ženice so gledali pošast od daleč, ko je dirjala po progi in z začudenjem majali z glavami in se križali: »V teh vozovih mora tičati sam bognasgavaruj.* Sčasoma je pa postalo vse drugače"; privadili so se že na vsakdanji vlak in niti ozrl se še ni nobeden na njega, in tudi ni manjkalo nobenega, ki bi se peljal po njem. Ako bi sedaj kdo prišel in rekel, naj se železnica odpravi, ubili ga bi. Kaj bi počeli brez železnice? Kdo bi jim vozil in spravljal v dolino drva in les, kjer se dobi za njega lep denar, ako bi ne bilo železnice? In po zimi'tudi ni nobenemu škodovalo, če je zaslužil na progi p r kronic. Ko zapade sneg ter žamete progo meter na debelo, tedaj primejo možaki za lopate in gredo na progo, kjer delajo mnogokrat par dni, predno je zopet prosta. Hujša ko je zima, tem bolje za nje, tem več se da zaslužiti. Tako je bila za ta kraj železnica pravi blagoslov. In vendar je bil nekdo, ki je sovražil železnico iz dna duše. Nikdar se še ni vozil po nji, nikoli ni razmetaval snega. Kratko, on ni hotel od železnice vedeti in slišati ničesar. Za njega je ni bilo na svetu. Ta mož je bil Marko Oblak, ki Se vedno ni mogel pozabiti, da ga je železnica pognala iz rojstne hiše. Za denar, ki ga je dobil, postavil si je v vasi hiSo, o kateri so ljudje govorili, da je tisočkrat lepša, kakor prejšnja 'egova koča. Vendar Marko ni imel nobe-veselja z njo in čutil se je kot tujca '. Prejšnja stara koča bila mu je tisočih ubša. Kolikokrat je stiskal pesti, ko je krat I, i na mesto, kjer je stala. Ali vsa jeza pogled«. p0magaia. Zgubljeno je zgubljeno, mu ni m g0 tekia otroci Marka postali so Leta sli med svet s trebuhom za kru-veliki in ocL 0 se uCiU rokodelstva in dekleti hom. Dečki Sv ^rih hišah, ter sta si marsi-ste služili v d». ijaii na stran. katero kronico t (Konec sledi.) namreč za trdno, da napravim letos svoj prvi izlet k Sv. Uršuli. Druge hribe sem že skoraj preplazil vse po ceh Evropi, le na plešivcu Se nisem bil, kar je za mene gotovo sramotno. Urno spravim skupaj svojih pet slive, ki jih vsakdo rabi na poti, in hajdi skoz Bukovo ves proti PleSivcu. A nesrečni dopisnik, ta plešivški samotar! To mora biti prav hudomušnik! To bi naj bila cesta, in Se tako gladka, da bi se žabe s »peciklom« vozile po njej! Gotovo je bila vsa ledena in zmržnjena. Zdaj, ko jo je zlato solnce ie precej posušilo, pač ni več kaki cesti podobna. To še kolovoz ni. Res, da se voai kaki voz tuintam po njej, a zavoljo tega se še tudi ne sme kolovoz imenovati. To je le neka zruvana in skljuvana spaka. »Kaj mora vendar to biti, da je tako zruvana?« tako vprašam nekega kmeta, ki mi pride nasproti. »Kj, kaj bi ne bila«, mi pravi on, »ob tem času se pač zvozi največ plohov v Spodnji Dravograd, a to še cesti ne škoduje toliko, le te nečuvane žabe so se jele seliti is naše doline v Mislinjo, te ji pač hudo prizadenejo. Naš dobri župan pa je žabam pokazal, kateri čas se najvarneje lahko vozijo po tej raz-drapani cesti. Ima namreč na svoji hiši staro uro. Njeni kazalci kažejo na pol dvanajst. To pa ne samo danes, ampak vsaki dan, dokler da se ne bojo žabe preselile. Tako vsaj pravijo prebivalci naše doline.« Nisem prav vedel, kaj si naj mislim o kmetu, ti mi je pravil te čudne reči, hote? sem se sam prepričati o njegovi resnicoljubnosti, ter grem ■rnih korakov naprej. Med hojo nisem zapazil nič kaj posebnega, še prezrem stolp podružnice Sv. Urbana, zakaj viseč je, kakor oni na Laškem v mestu Piza. Da pa je kmet vendar le resnico govoril, o tem se takoj prepričam. Nisem se še zadosti načudil omenjeni uri, in že mi doni na ušesa prelepa godba v »R-dur« in »L-mol«. Od kod neki prihaja to prijetno soglasje? Pogledam naprej. Nasproti mi pride »žabjivlak«. Kmet s čudno lepim konjičkom se mi pripelje nasproti. A ta konjiček, kako je pač lep. Vsak bo razumel njegovo lepoto, če rečem, da je — no kakšen pa je — štirioglat. Na vozičku z lepim vozičkom pa je polno žab, različnih po velikosti, malih in velkih, grdih in lepih. »Lega, rega, lega, rega«, tako so preganjale te žabice vbogega konjička k urnejši hoji. Konjiček je pa to tudi razumel, napne vse svoje moči ter se mi bliskoma približuje. A. glej smolo! Konjiček se spodtakne, voziček se zvrne, žabe poskačejo v blato. A čedne živalice so urno v vodi, brž se umijejo, potem pa skokoma na voziček nazaj. Le naj-tolstejša še se nekaj obotavlja, pokliče prijateljice k sebi, stopi na vzvišen kamen,, jezno se ozre nazaj, pogleda srdito na desno in levo, pogladi si čelo, potem pa prične tovaršicam tako-le govoriti: Prijateljice moje! Dobro veste, da je tnkaj naš rojstni kraj, da je cela ter krasna dolina že od nekdaj naša posest. Zdaj se pa moramo seliti, hočeš ali nočeš. Zakaj pa to ? Po dolini razprostira se neznosljiv smrad, ki pride od »giftnih krot«. Apačnik, naš dobri prijatelj, si je izbral najlepšo našo prijateljico, ter jo nasadil, da bi prišel kolikor mogoče k dobremu »fozlnu«, a reva mu je poginila na gnezdu, ker v njegovi bližini se je valjala tam gori po hribu »giltna krota«. Celo zimo jo je varoval njeni prijatelj, ker je pa bil prehud mraz, poslal jo je h krojaču, da ji je naredil toplejšo suknico, tej ostudni iivali. Tu je posedavala vedno na stroja, ter pela svoje nelepe pesmi. Reva je oglnšila od samega petja, radi tega pa se je preselila h godcu, d« bi jo po notah naučil peti. Za gotovo sem zvedela, da imajo »giltne krote« svoje gnezdo v Slov. Gradcu pri Reitter-ju. Tam jih je na kile na prodaj, ali pa tudi *astonj. V nevarnosti smo, da jih pride še Teč sem, da niso bile imenovane že tudi fadnje. Boljše je torej, da zapustimo ta kraj ® si poiščemo boljšo domovino. 2abjegračani * nas radi znebijo, in mislijo prekrstiti »Žabjigradeč« v »Rožno dolino^ a v 8iovo jim povem, da rožice tam ne, iastej0) k0(jer 1 se krote valjajo. Danes pa fle gremo naprej, zakaj solnce se je že ^agn^lo, če nas hoče tudi preslepiti župan s svojr, uro> ki še vedno kaže na pol dvana^, __ Tako je govorila žaba vodilja, in t je '¿udi obveljalo. 2abe so poskakale v ^odo, jaz pa sem se vrnil domu, ker plešivcu je še preveč snega. Doma se mi je moja stara hudo rogala, pa nič. ne »ie, saj, ni bilo prvokrat, in če nama Bog zdravje podeli, tudi ne zadnje-kra'c. — Oa bote imeli, gospod urednik, potrpljenje s menoj, vam mogoče še pošljem kaj za pisanko, pa za gotovo ne obljubim. — Zdravi! Popotnik. Šmarje pri Jelšah. (Poziv.) Onega gospoda dopisnika, ki je »post festum« poročal v »Slov. Narodu« št. 70, dne 20. marca t. L o občinskih volitvah za trg Šmarje pri Jelšah, ki so se vršile dne 26. februv. t. L, pozivljemck tem potom, da nam stvarno točko z& točko tudi dokaže svojo trditev, da je poročilo »Slov. Gosp.« o omenjenih volitvah »zlagano«. To naj blagovoli storiti v katerem koli slovenskem listu, in v prihodnji številki »Slov. Gosp.« mznaniti, v katerem listu se je temu pozivu odzval. — Samo potem mu bomo odgovarjali. — Menda pridemo do sporeznmljenja Pilštanj, (Smrtna kosa.) Dne 24. sufea so zadoneli glasni zvonovi iz farne cerkve sv. Mihaela na Pilštanju in so s tuž-miin glasom naznanjali daleč tje v sosedne župnije, da je Vsemogočni zopet poklical k sebi farana iz naše sredine. Naznanjali so žalostno vest, da nam je nemila smrt pobrala ¡preblagega očeta našega i. g. župnika. Nemarna morilka — pljučnica je v par dnevih ¡krepkemu možu vzela vse moči in mu tudi ugasnila luč življenja dne 24. sušca ob poi peti uri zjutraj. Rajni oče Martin so se rodili na Zgor. Kamenščatc v ljutomerski župniji dne 19. okt 1631 in so bili tam posestnik. Bili so ves čas zvest tovariš svoje žene Jere, skrben oče svojim otrokom in vzgleden gospodar. Domačijo «o potem oddali hčeri Trezi, ki se je na «dom omožila. L. 1895 pa so zapustili 1 svoj dom m so se preselili k svojemu edinemu sinu, župniku na Pilštanju. Tukaj pa niso prastili dela, niso iskali mirnega in zložnega življenja; ampak modro so vodili celo gospodarstvo za gosp. župnika do svoje smrti. Pokopali smo jih dne 26. suSea ravno na osmino ipraznika sv. Jožefa prav slovesno. Kako ¡priljubljen in občespoštovan so bili oče Martin, pokazalo se je pri pogrebu. Vdeležilo se ga je desot duhovnikov, domače in sosedno HCiteljotvo, več uradnikov in tržanov iz Kozjega, veliko število ljudstva iz domače in sosednih »župnij ter šolarski otroci. Nosili so jih sami cerkveni ključarji; v cerkvi so se najprej opravile molitve za rajne; potem je g. svetovalec Ribar opravil slovesno mrtvaško sv. mašo ob asistenci gg. župnikov M. Kragl in I. Toman. Sprevod so vodili mil. g. kanonik iz Kozjega in gosp. svetovalec Tom-bah se je v imenu rajnega poslovil z lepimi besedami, ki so marsikoga ganile do solz. Ko so še pevci zapeli nagrobnico, ločili .'smo se od rajnega s težkim srcem, želeč mu: Svetila mu večna luč! Od Sv. Petra na Medvedovem selu. Moji otroci so zadnje dni vedno stikali glave skupaj in se posmehovali, kar se mi od začetka ni nič čudno zdelo, ker je njihova odgoja taka, da so lahko dobre volje. Ako sem zapazil, da so se pri svojih posmehih tudi mene izogibali, mi to ni dalo prej miru, dokler stvari nisem prišel na sled. Našel sem pismo, kojo je mojemu malemu Frančeku pisala v imenu Sršenovega Tončeka njegova sestra, ker še sam ne zna pisati, akoravno je že dve leti v prvem razredu. Pismo je pisano ravno tako, kakor Tonček govori. Namesto r, š, <5 izgovarja Tonček 1, s, c in njegova sestrica je to izvestno tako napisala, kakor je Tonček narekoval, kar je vzvišene jozornosti vredno. Mislim, da mi bodo či-atelji hvaležni, če ga tu priobčim in sicer irez vseh sprememb in popravkov. — Pismo slove: »Pleljubi moj Flancek! Lad bi Ti sam pisal, pa se ne znam. Jaz sem ze dve leti v plvem lazledu, kel me imajo učitelj tako ladi, da me ne pustijo naplej. Plavijo mi lepitent. Lacuniti ze znam, učitelj pa plavijo, da ne. Pa zakaj, kel nikdo ni tako tlmasti, kakol so učitelji. Jaz plavim tli in dve je sest, učitelj pa leče: tli in dve je pet. Ali to ni tlma? In tak je pli vseh lacunih. Mali i delam jaz tudi spodaj oglato, piko pa malo bolj na stlan, kakol nosijo Hajnsekov stlic klobuk. Pa me klegajo učitelj. Ucenec pac lastnega pleplicanja ne sme imeti. Ali je to plostost, kelo plidgujejo? No, zato pa sva si le dobla plijatlja z učiteljem. Jaz smem nositi kolun-dice po fali, pa me ne klegajo. Pa se mi zdi, da je teh klot vedno manj. Vsakoklat, ko jih dobim, mi lecejo, naj pazim na nje in naj sklbim, da ne plidejo v klemplje hungal-pajsalskemu pajku. Kak so kolundici ksajt, Ti molam povedati. Na Hajnskem je zveplena voda, ki pa smldi, kakol jajca na Plistavi. Plavijo, da je ta voda zdlava, in da vsi kolundici, katele madlon lamlje, v njo skočijo, ce jih deblo ne dlzi. Pa les, v moji tolbi so plaskale, da blo me stlah, ko sem sel tam mimo e njimi. Nekoklat jih nesem zopet tam mimo, pa slisim, da so Hajnsekov stlic ■delali na halmonike, njihova Micika pa je nastavila hlod na usta in ga pihala, kakol da bi bil vloc. Bolj, ko je pihala, lepše je piskalo. Jaz sem pa to muziko malo poslusal. Tolbo s kolundici sem v stlan djal, kel so mi plevec nagajale. Pli tem se pa odpne tolfca in kolundice vun. Kva, kva so lekle, in pli Hajnskem se tudi slisi kva, kva. Zdaj pa so se plijele po dve in dve in so začele plesati, da jih je bilo lepo gledati. Tudi Hajn-sekova plide in se viti po eni nogi, pa leče: balansč, Dultimč! In kak so potem lepo plesale, to ni za dopovedati. Pa kaj, da ni dolgo tlpelo! Zaslisal sem sum, sapa nastane, I kolundice v vodo, eno sem pa videl v zlaku viseti na pajcevini. Pajek pa je bil zlo zlo visoko golaj. O ti neslecni hungelpajsalski ; pajek, kaj si naledil? Moje veselje je slo po vodi! Doma so me pa oce naklestili, da so Nemca z mene naleddi, kak mi je blat lekelr kel sem bil pod hlačami lumen, ludec in pa cln. Od tistih dob pa na kolundice bolj pazim. — Finku in Otolepcu ga nesem včasih pled solo, kel ni daleč. Stlicu Janezu plavijo nek-teli, kaj si ti za ticek, da kulja jajca pobilaš ? Ali pa: Anzek, koliko jajc so ti ze znesle kolundice? Pa tudi: koliko kolundicevih jajc je za en seksal? In vec takih nolij, da se mi vsmili. Pli Kolali se gospodinja včasih joče, ko kolundico plinesem in plavi, oh, ko bi to nas gospod zvedli! Njeni blat so namlec gospod. Včasih dobim kje koscek kluha, ali suhih lesnik, ce jim kolundico plinesem. Pa časi so zmelaj slabsi, kel nekaj je kolundic manj, nekaj pa za to, kel jih laznasa tudi Doslal in sicel v Kačji dol k Zolgalji, na Hajnsko k Macilovseki in tudi dlugim. Moj oce so mi pa vcelaj lekli, s kolundico mi vec ne smes v hiso, to je neslecna stval in tudi dlugim je ne smes vec nositi. V ta namen smo molili en ocenas. Kaj to pomeni, ne vem. Ko bom vedel, Ti bom pisal. — Naj se ti povem, kaj so me v celaj učitelj plasali, lekli so: Tonček, na dlevesu je sedem vlabcev, ce tolej oce stlelijo stili, koliko jih ostane? Jaz sem lekel stili, učitelj pa tli, kel sedem manj stili je tli, so dostavili. Plav sem jaz imel, kel vem, da ti mltvi ostanejo, dlugi pa odletijo. Odpisi mi, kak je pli vas s kolundico in kak ste olloci z učitelji zadovoljni! Slcno Te pozdlavlja Tvoj plijatelj Slsen Tonček. Razne stvari. Iz domačih krajev. Štajerski deželni zbor se bode sešel dne 16. aprila, torej ne v velikem tednu, kakor nekateri listi krivo poročajo, in bo zboroval dva ali tri dni. Na dnevnem redu je dovoljenje proračuna za drugo polletje in volitev deželnega odbora. Promocija. V soboto, dne 28. marca je bil promoviran na graški univerzi doktorjem prava g Radoslav R a j h. Mariborske novice. Kakor smo že poročali, je izgubil 23. januarja 1.1. trgovski učenec trgovca Tscheppe na glavnem trgu bankovec za 100 kron. Viničar Filip Honig iz Pivole ga je našel ter mislil za se obdržati. Pa roka pravice ga je takoj dosegla ter je dobil zato pri tukajšnji okrožni sodniji eden mesec težke ječe. — V četrtek ob 2 popoldne je začel goreti Strašonov gozd pri Mariboru. Mariborska požarna bramba, ki je bila kmalo na licu mesta, je po truda-polnem delu pogasila ogenj. Goreti je začelo na ta način, da si je brezposelni Anton Pisk iz Trbovelj, ki stanuje v Pobrežah, hotel speči ribe, katere je v Dravi vlovil. — Včeraj, dne 1. aprila je bil v Čitalnici družbinski večer z zanimivim sporedom. Proti sramotilcem našega ljudstva je na svojem občnem zboru dne 29. marca sklenilo Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru naslednjo resolucijo: Kat. slov. izobr. dr. v St. z vso odločnostjo in resnostjo obsoja pisanje spo-dnještajerskih nemških listov, ki pišejo o Slovencih, kakor bi bili ljudstvo morilcev, roparjev in ljudožrcev. Tako pisanje obsojamo tembolj, ker slovenskemu ljudstvu škoduje ne samo na dobrem imenu, ampak tudi v kupčijskem cziru. Ako nemški listi hočejo storiti kaj dobrega za Slovence, potem jih naj ne psujejo, ampak naj zahtevajo za nje slovenske šole, vsled katerih se bo slovenski narod vse bolj izobraževal in prosvetno povzdignil ! Poštne vesti. Pošta, ki vozi med Konjicami in Velenjem, bo vozila ob sledečem času: Odhod iz Konjic ob 7. uri 30 minut zjutraj, ob 8. uri 40 min. je v Stranicah ter pride v Velenje ob 9. uri 30 min. dopoldne. Obratno odide poštni voz iz Vitanja ob 12. uri 30 minut popoldne, v Stranicah je ob 1. uri 25 minut in v Konjicah ob 2. uri 30 minut popoldne. — Poštarica Ana Terček v Pristovi je prestavljena na lastno prošnjo v Radegund. Lovska pravica občine Slatinski dol se bode oddala za dobo od 1. mal. srpana do vštevši 30. rožnika 1908 po dražbi v najem. Dražba se bode vršila pri c. kr. okraj, glavarstvu v Mariboru v sobi št. 7 dne 15. mal. travna t. 1. ob 10. uri predpoldne. Umrl je dne 29. marca v Zadru na Dalmatinskem, kamor je šel iskat zdravja, gosp. dr. Hinko S u k 1 j e, praktični zdravnik v Celju. Zapušča mlado vdovo, s katero je bil poročen komaj 4 mesece. Rajnki je bil eden najspretnejših zdravnikov na Štajerskem in zaradi svojega ljubeznjivega vedenja priljubljen tudi pri Nemcih. Dne 1. aprila se je prepeljalo truplo iz Zadra na celjski kolodvor, odtod pa s pogrebnim vozom na pokopališče v Žalcu. Ob dveh popoldne se je vršil pogreb z vsem sijajem. Udeležba je bila velikanska Sprevod se je vil od kolodvora skozi mesto ob sviranju žalne koračnice Narodne godbe. Pred krsto so šle razne korporacije in društva, med temi »pevsko društvo« in »Sokol« z zastavama. Za sokolsko zastavo je korakalo 30 Sokolov, kateri so spremljali rajnkega peš do Žalca. Moški zbor celj. »pevsk. društva« je zapel na kolodvoru žalostinki: »Blagor mu« in se izven mesta poslovil od dr. Šukljeja z »Nad zvezdami«. Ril je to pogreb, kakoršnega še Celje ni videlo. Rodi vrlemu narodnjaku lahka žemljica rodna! Pri pogrebu dr. Šukljeja je pokazal mestni urad celjski svoje nasprotstvo do Slovencev. Prepovedala se je vsaka vdeležba narodnih društev, dovolilo se ni niti petje, da, celo preprečiti se je hotelo, da bi se truplo iz celjskega kolodvora peljalo k počitku. V zadnjem trenutku dosegli so še le Slovenci brzojavno privolitev iz Gradca. Tako daleč gredo Nemci! — Dne 31. sušca je umrl č. g Anton Vamberger, dumi pastir in učitelj na prisilni delavnici v Messendorfu pri Gradcu, v 51. letu svoje starosti. — V Slov. Bistrici je umrla včeraj, 1. aprila, žena usnjarja Mih. Nasko. — V Zdolu pri Kozjem je umrla Mimika Strnad. Tožba Ornik proti Kalhbergu. Kakor bo našim čitateljem še v spominu, toži ptujski župan Ornik prejšnjega urednika »Štajerca« pl. Kalhberga, ker je ta Ornika ob času deželnozborskih volitev razžalil z nekim pismom, koje je pisal nemško - narodnemu strankinemu vodstvu v Gradec. Prva obravnava je bila dne 20 nov. preteklega leta, a se je preložila, da se pokličejo nove priče. Kalhberg je nastopil za svoje žaljive trditve dokaz resnice. Kalhbergova glavna priča privatni uradnik Gustav Mayer, ki je bil od 1. 1898 do 1902 mestni oskrbnik v Ptuju, je izpovedal, da se plinarna, ledenica in mestna žaga ne splačajo. Po naročilu Ornikovem je moral napraviti napačne račune, samo, da se je na podlagi teh napačnih računov zakril pomanjkljaj. Župan je zahteval, da je upisoval napačne podatke. Da bi država iz plačala podporo za obrežna dela pri Dravi, je moral po županovem naročilu ponarejati račune, katerim je svote deloma zvišal ali jih popolnoma si izmislil. Tako se je zgodilo tudi z delavskimi knjižicami, katere so potem imeli razpostavljene 14 dni na solncu, da bi črnilo obledelo in izgledalo starejše. Pri tem mu jo pomagal mestni stražnik Toplak. Tudi v knjigo za bolniško blagajno so ponarejali, samo, da bi dosegli svoto, radi katere bi potem država dala še podporo. Ko je Mayer županu omenil, da to vendar ne gre, mu je Ornik dejal: »Vi ste neumen Tirolec!« Samomor. 70 letni posestnik Jan. Petek v Radvanju pri Mariboru si je prerezal v četrtek po noči z britvijo vrat. Poklicani zdravnik mu je zašil rano. Vzrok samomora je bolezen. Orožnik otel ženo smrti. Prejšnji mesec je šla Marija Gajer, doma iz Rogoz-nice pri Mariboru, zvečer proti domu. Po nesreči je vsled teme in nepazljivosti padla v neko mlako. Žena je začela kričati na pomoč, toda nihče si ni upal v mlako, ki je precej globoka in na obrežju močvirna. V tem je prišel orožniški postajevodja Mileret iz Slivnice, ki je bii v bližini v službi in je skočil takoj v vodo in rešil potapljajočo Gajer z nevarnostjo lastnega življenja. Prodaja smodk v gostilnah. Vsled odloka finančnega ministrstva bodo morali gostilničarji smodke ravno tako drago kupovati, kakor jih prodajajo. Seveda trpijo gostilničarji s tem škodo ter se je v ta namen že podalo odposlanstvo gostilničarjev k finančnemu ministru, da prosi za odpravo tega odloka. Vplačevanje direktnih davkov v II. četrtletju 1903. C. kr. finančno ravnateljstvo razglaša: Tekom II. četrtletja so neposredni davki do sledečega časa vplačati: 4 mesečni obrok 30. aprila, 5 mesečni 31. maja, 6 mesečni obrok 30. junija Okrajni zastop Slovenska Bistrica. Pri zadnjem plenarnem zborovanju slovenje-bistriškega okraj, zastopa je izjavil predsednik Albert Stieger, da je primoran vsled bo-lehanja in velikih skrbij odložiti svojo čast. Ptujske novice. Opekarju Di Betulio je bila ukradena obleka in 10 K iz zaprtega kovčeka. — Okrajni sodniji so se izročili: Jurij Vigec in Leopold Petek iz Mestnega vrha oziroma iz Derstal, ker sta napadla marelarja in njegovo ženo po noči z noži ter jima žugala. — Zavoljo tatvine 1. 1829 rojenega Janeza Cuš. — Znanega Jožefa Gomza, iz Grajenšaka, ker je žugal Jakobu Kolarič, da ga bode umoril. — Lovrenca Felnoga, viničarja z Janžkega vrha, ker je neusmiljeno pretepel svojo ženo. Med Pragarskem in Budimpešto je izginilo v poštnem ambulančnem vozu iz denarne vreče 30 000 K denarja in vrednostnih kup mov za 8000 K. Tatvine sumljiv je bil poštni sluga Jože! Popove, ki je že pri prvem zaslišanju priznal tatvino. Zaprli so tudi njegovo ženo. Gradec. 18 letna dekla Antonija Vnuk od Sv. Marjete ob Pesnici je bila obsojena zavoljo tatvine na tri mesece težke ječe. Izginil je postajevodja g. Jože! Gattin-ger v Vuhredu. Pogrešali so ga od 25. m m. V nedeljo 29. t. m. so ga našli v bližini kolodvora ustreljenega. V Storeh je umrl na cesti brezposelni rudokop Orožen, doma iz Št. Ruperta Ogenj. Na dan Marijinega vnebovzetja je zgorela v Ormožu hiša slikarskega mojstra Roberta Ehrlich. — Dne 24 m. m. ob pol 9 uri zvečer je začelo goreti pri posestniku Reizer v Kupetincih. Zgorelo je vse; posestnik je zavarovan. — V nedeljo, 22. m. m. je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Valentina Poherc v Dobrovcah. Škode je 2260 kron; zavarovalnina pa znaša samo 1600 kron. — Dne 22. m m. je zgorela hiša in gospodarsko poslopje posestnice Te režije Marine v Kapli pri Sv. Juriju ob Taboru. Zgorelo je vse pohištvo, obleka, krma in vsa živila. — V H astniku je začel goreti gozd, ki je last premogarske družbe. Premo-garji so ogenj kmalu pogasili. — V Arnačah pri Št. Ilju blizu Velenja je zgorela v noči od 29. na 30. m. m. lesena hiša Antona Pirnat. V hiši ni nihče stanoval. Škode je okoli 800 kron, za katero svoto je bila tudi zavarovana. — Celjske novice. Minoli teden sta se splašila pred gostilno »pri zamorcu« dva konja, ter zdirjala z vozom po cesti. Hlapec, ki je hotel skočiti raz voza, se je zapletel z nogami v vajeti ter so ga preplašeni konji vlekli nekaj časa po kamenju. Ko so konje ustavili, je bil ves krvav in je imel na glavi veliko rano. — Za drugo porotno zasedanje v 1. 1903 je imenovan predsednikom tukajšnjega porotnega sodišča Anton pl. Wurmser in kot namestniki deželno-sodni svetniki Jože! Reitter, Šteian Katziantschitz in Ludvig Perko — V celjskem Narodnem domu se je zgodil po poročilu »Slovenca« sledeč značilen slučaj. Pred par tedni pride župnik iz celjske okolice h kosilu v »Narodni dom«. Pri bližnji mizi je sedelo par gospodičev. Ko zagledajo duhovnika, brž zasučejo pogovor na kranjske razmere. Zabavljali so na vse pretege čez dr. Šusteršiča, ljubljanskega škoia, klerikalizem i. t. d. in to tako glasno in v takem tonu, da se je jasno videl namen žaliti navzočega duhovskega gosta. Molče je v delu za cerkev in narod osiveli mož prenašal zbadanja teh »omikancev«, trdno skle-nivši, ne več prestopiti praga te hiše. Take reči se godijo pred očmi mož, ki se na zaupnih shodih z jokajočim glasom izrekajo za slogo, v strahu, da bi ne izgubili svojih častnih mest. — V celjski okolici narodna zavednost zelo napreduje. Zasluga za to gre polit, društvu »Naprej«, ki pridno prireja shode. V sredo 25. je bil tak shod v občinski hiši na Bregu, enak shod je bil v petek 27. in v nedeljo 29. v »Narodnem domu« v Celju. Umrl je dne 26 marca v Gaberjah pri Celju gospod Janez Zupane, vrl narodnjak in mnogoleten član ravnateljstva celjske posojilnice v 61. letu svoje dobe. V oporoki je darovi mnogo za dobrodelne namene. Iz Zakota pri Brežicah. Naš občinski odbor je tako - le sestavljen: Zupan Anton Lapuh iz Brežine (tretjikrat), podžupan Jan. Stergar iz Zakota (drugikrat). Svetovalci: Mart. Šetinc iz Št. Lenarta (tretjikrat), Fran Rozman iz Cundrovca (drugikrat), Jan. Šetinc iz Rukoseka (šestikrat), Jan. Saunig iz Zverinjaka (tretjikrat), Jože Godler iz Rrezine (prvikrat). Vsi imenovani so pošteni narodni m< žje, ki bodo gotovo vestno skrbeli za blaginjo v naši občini! Nabori v brežiškem okraj u V Sevnici, v gostilni g. Franca Simonič: 3 aprila za občine: Anže, Armeško, Blanca, Gorica, Sevnica, Planina, Raztez in Rajhenburg; 4 aprila za občine: Zabukovje, Senovo, Sto-lovnik in Golobinjek. V Kozjem, v gostilni g. Franca Guček: 6. aprila za občine: Dobje, Kozje, Drenskorebro, Buče, Gorjane, Podsreda, Koprivnica, Križe, Loke, Podčetrtek in Št. Peter; 7. aprila za občine: Lastnič, Mrčna-sela, Pilštanj, Planinska vas, Presečno, Pre-vorje, Zagorje, Sedlarjevo, Zdole, Sopota, Imeno, Št. Vid, Velkikamen, Verače, Veternik in Virštajn. V Brežicah, v hotelu »Klembas« : 14. aprila za občine: Artič, Bojsno, Mostec, Gaberje, Globoko, Kapele, Loč, Mihalovec, Veliki Obrež in Pišece; 15. aprila za občine: Pleterje, Brežice, Rigolnica, Zakot, Sele in Sromlje; 16. aprila za občine: Videm in Bizeljsko. Začetek je vsak dan ob 8 uri dopoldne. Nov most čez Savo. Nadinženir Kirch-schlager iz Ljubljane bo sezidal pri Trbovljah most čez Savo, ter mu je namestništvo v Gradcu dovolilo pobirati mitnino. Cerkvene stvari Duhovske vesti. Prestavljena sta: č. g. Franc Bratušek, kaplan v Laporju, k Mariji Snežni pri Cmureku, in č. g. Franc Lo-vrenko, kaplan pri Mariji Snežni, v Laporje. Visoka gosta. V pondeljek sta obiskala našega prem knezoškofa katoliško-kop-tiški škof iz Minie v Egiptu Maksimos Sed-faoui in kat.-koptiški generalni vikarij iz Aleksandrije. V torek sta maševala v stolnici, v sredo pri šolskih sestrah po koptiškem obredu v starokoptiškem jeziku. Koptiških katolikov v Egiptu je okoli 25 000 duš, med katerimi pastiruje okoli 50 domačih duhovnikov. V prvih stoletjih krščanstva se je katoličanstvo naglo širilo med Kopti in imeli so že takrat svojega patrijarha v Aleksandriji. Pod rimskimi cesarji, predvsem pod Dioklecijanom 1. 284. so katolike hudo preganjali in mnogo jih je za sveto vero umrlo. Leto 284 je vsled tega za Kopte sveto in od tega leta se začenja njihovo časoslovje in štejejo letos leto 1620. Kopti so potomci starih Egipčanov. Pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah smo imeli 25. m. m. na praznik Oznanjenja Marije Device veliko slovesnost, ker so nam Josip Jurčič dekan pri Sv. Lenartu v Slov. gor , blagoslovili podobi presv. Src Jezusa in preblažene Device Marije. Sv. podobi sta se slovesno prenesli iz župnišča v cerkev med gromenjem topičev in ogromno množico ljudstva. Za podobi sta veliko darovala dva domača in vrla larana, Janez Žifko in Terezija Munda, za kar jima hvala! Društvena poročila. Poljudno predavanje v mariborskem Narodnem domu prihodnjo soboto izostane, ker je g. profesor Jerovšek opet zbolel. Velika ljudska slavnost v Mariboru, Mariborska narodna društva: obe podružnici sv. Cirila in Metoda, čitalnica, športno društvo, društvo »Maribor«, bralno društvo v Studencih in dravsko plan. društvo prirede skupno v prid družbi sv. Cirila in Metoda veliko ljudsko slavnost dne 7. junija t. 1. v vseh prostorih »Narodnega doma«. Odseki so začeli marljivo delovati, da bi se svečanost vršila zares v velikem obsegu. Narodna društva iz Spodnjega Štajerja se naprosijo, da ne prirede tega dne sličnih veselic, da se tem lažje zberemo v Mariboru na prijeten sestanek. Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali p. n. dobrotniki: dr. Rosina in Ant. Korošec po 10 K namesto venca na grob č. g.,dekana Skuhala; Posojilnica v Konjicah i 50 K; posestnik v Majšpergu kot »kruh sv. i Antona« 6 K in pet vreč krompirja; Lenart, j nadžupnik 50 K; Voh, kanonik 10 K. Bog i plati! Kat. izobraž. društvu v Studencih pri Mariboru je darovala mariborska posojilnica 40 kron, za kar se društvo tem potom najprisrčnejše zahvaljuje. Sv. Jurij ob SČavnici. Novoustanovljeno gasilno društvo s sedežem v Drago-tincih ima na cvetno nedeljo, dne 5. t. m. svoj prvi občni zbor. Vspored: Citanje potrjenih pravil, volitev in slučajnosti. Bralnemu društvu pri Sv. Marjeti niže Ptuja daroval je č. g Vid Janžekovič, kaplan pri Sv. Miklavžu pri Ormožu nekaj prav lepih knjig. Za ta blagodušni dar mu izreka najsrčnejšo zahvalo odbor. Jnžnoštajersko hmeljarsko društvo v Zalcn. K glavni skupščini južnoštajerskega hmeljarskega društva, katera se vrši dne 5. aprila t. 1. ob 3 uri popoludne v dvorani Hausenbichlerjeve gostilne v Žalcu, se sledečim vsporedom: 1. Poročilo o društvenem delovanju v minolem letu. 2. Pregledovanje oz. potrjenje letnega računa. 3. Volitev novega odbora. 4. Pomenkovanje o praktičnih izkušnjah v hmeljarstvu 5. Nasveti. 6. Ogledovanje nove zadružne hmeijarne in nove Roblekove sušilnice za hmelj. K glavni skupščini povabljeni so tudi neudi društva. — Žalec dne 29. marca 1903. Novoustanovljena „Podruž. družbe sv. Cirila in Metoda za Polzelo" ima svoj ustanovni shod v nedeljo, dne 26. apr. v prostorih g. Jul Zigana Po shodu priredi podružnica veselico, z gledališko predstavo »Na Osojah«. Sodeloval bo tudi oddelek »Celjske narodne godbe«. Ker se priprave delajo že zdaj prav skrbno, nadejamo se prav obilne udeležbe; sosedna društva pa prosimo, da se pri svojih prireditvah ozirajo na to našo veselico. — Za začasni odbor Jos. Zmerziikar. Ciril-Metodove biskote zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti biškoti so najboljši. Naročila sprejema družbin založnik S. H. Š k e r 1, Sv. Ivan pri Trstu. P. Hartman in oratorij „Sv. Frančišek." V novejšem času sta se prikazali dve svetli zvezdi na glasbenem polju: P e r o s i in P. Hartman, ki se odlikujeta z izbor-nimi skladbami, zlasti z oratoriji. Prvi je zložil že več oratorijev in jih vodil po raznih mestih Evrope. Posebno se odlikuje njegov »Natale«, ki se je proizvajal 1. 1901 v Vidmu. Drugi sedaj potuje po prestolnih mestih in vodi svoja dva oratorija »Sv. Peter« in »Sv. Frančišek«. Dne 2 2. in 23. aprila bo vodil tudi v Ljubljani Sv. Frančiška. Glasbena Matica, naše dično glasbeno društvo, prevzame produkcijo. Pelo bode do 160 pevcev in pevk, orkester bode štel 60—70 mož. Štirje solisti pridejo iz umetniških krogov, tedaj smemo pričakovati izrednega vžitka. Glasbena Matica je prevzela jako veliko nalogo in bo imela ogromne stroške. Zategadelj je dolžnost vseh prijateljev glasbe, da jo podpirajo v tej z a d a č i, da prvič vsi pridejo polnoštevilni in da razvijejo veliko agitacijo in privedo seboj člane glasbenih in drugih društev. Produkcija se bo ponavljala vsaj enkrat, tedaj se vsi lahko porazdele. Vstopnice se dobivajo v trgovini g. J. Lozarja na Mestnem trgu po 10, 8, 6, 5, 4. 3, 2, in 1 K. Naročajo se tudi lahko pismeno. Iz drugih krajev. Dogodki v Makedoniji. Zadnje dni je prišlo zopet do raznih krvavih spopadov med ustaši in turškimi vojaki, in sicer v kosovskem vijaletu pri vasi Karbinci ter v sand-žakatu Seres pri vasi Demir Hizar. Na obeh straneh je bilo več oseb ranjenih in ubitih. Iz Bel grada se poroča, da so dobili rezervisti prvih treh kategorij obvestilo, naj bodo pripravljeni, ker je mogoče, da se pokličejo pod orožje v najkrajšem času. Da bi se makedonske ustaške čete strože nadzirale, kakor tudi zato, da bi se zabranila ustanovitev novih takih čet, je odredil Hilmi paša, da ne sme biti nobena vas več kot tri ure oddaljena od okrajnih uradov. V ta namen je je določeno, da se osnuje po raznih vijaletih več novih okrajnih uradov. Mladi hrvaški rodoljubi, katere vodijo vseučiliščniki, hočejo doseči, da dobi Zagreb tudi na zunaj hrvaško lice. Zato so demonstrirali povsodi, kjer so bili nemški ali mažarski napisi. Vse tvrdke, ki so imele ne-hrvaške napise, so se udale ter takoj odstranile ali prebarvale nemške in mažarske napise. Vlada pa postopa proti demostrantom zelo trdo Vlada je mažaronska. Odškodnina za deset let ječe. V Galiciji je bil kmet Petro Hatycz obsojen na deset let ječe. Zdaj, ko je kazen že prestal, se je dognalo, da je bil popolnoma po nedolžnem obsojen. Zahteval je kot odškodnino za deset let ječe 36 000 K. Živa riba v vroči vodi. V Guatemali je v višini 1200 metrov indijanska vas Ama-titlen. Poleg vasi je jezero, v katerem živi riba Pacilia Dovvi, ki je tako vroča, da se je ne more v roke vzeti. Voda v tem jezeru je topla 35° C. in v taki vodi ta riba živi. Papirna doba. V Ameriki imajo sedaj v prometu steklenice iz papirja, istotako imajo ondi že papirnate pantofelje in sedaj grade celo hiše iz papirja. Nedavno so za nekega Rusa v Savinowku zgradili za 80 tisoč rub-ljev hišo iz papirja. Na Švedskem so nedavno zgradili neko cerkev iz trdega lesnega papirja. V cerkvi je vse iz papirja: stopnice, oltarji in vsa druga oprava, razven zvonov. Nov top, ki tehta 450 funtov in ki izstreli iz sebe nakrat 25 po funt težkih krogelj, so poskušali te dni v New Yorku. V minuti ustreli 800 krat. Truplo v kovčeku. Na kolodvoru v Charkovu na Ruskem je bil pred nekaj dnevi oddan velik kovček, okrašen z grofovskim grbom. Skoro na to so železniški uslužbenci opazili, da teče iz kovčeka kri. Odprli so kovček in našli v njem truplo krasne mlade ženske. V srcu neznane lepe mladenke je tičalo bodalo. Zdravniki so izjavili, da se je umor zvršil samo par ur prej, predno je bil kovček oddan na kolodvor. Predolgo do obeda. Neki kmet je sklenil odpotovati s svojo družino v Ameriko. Zvečer pred odhodom stopi njegov najstarejši sin pred njega in reče: »Oče, jaz ne grem z vami v Ameriko!« »Ali zakaj vendar ne?« vpraša ga oče začudeno »Vidite, oče«, odvrne mu fant z resnim obrazom, »slišal sem pripovedovati, da je v Ameriki tedaj polnoč, kadar je pri nas poldne. Predolgo bi moral čakati na obed. Namignil mu je. A. (slikarju): »Kravo slikati ni kaj posebno prijetno; mora biti težko. Slikar: »Nikakor ne! Posebno če ga ne moti pri tem kak — osel!« Mont Peleé. Vulkansko delovanje ognjenika na Martmiku od one silne katastrofe 8. maja lanskega leta, še ni za en hip pre- * nehalo. Lacroix, kateri vodi dela francoske znanstvene ekspedicije, je na pariško znanstveno akademijo odposlal zopet eno poročilo. To poročilo pravi: »Vrh ognjenika je ves spremenjen Prejšnji vrh se je deloma zrušil, hotel z imenom »Lac des Palmistes« je poln lave in iz srede ognjenika se je vzdignil strašen greben iz belo razbeljenega skalovja. In ta greben se še vedno dviguje, a ob njegovi strani zijajo grozni prepadi. Ta greben je takorekoč pol tekoča masa, iz katere razpoklin vstaja lava, vulkanične bombe in plinova zmes, namešana z gorečim pepelom in skalovjem. Po noči je ta greben popolnoma žareč in se vidi, kako vstaja žareča zmes iz globočine, mej tem ko iz okolice grebenove vstajajo cele ognjene gromade, bljuvajoče seboj debelo kamenje, ki pada notri na upostošena polja in vrtove. Tu in tam razveseljujejo oko čudoviti ognjemeti, ki se vsipljejo iz grebena. Neko drugo naravno čudo, katero se pogostoma ponavlja, so pli— novi izbruhi, ali goreči oblaki. Jeden tak pojav bi bil 16. dec. lanskega leta kmalu tirjal življenje Lacroixovo ter njegovih tovarišev, ki so se nahajali na parobrodu »Jouffroy« na morju pod ognjenikom. Iz vulkana se je pokazal najprej mali, krasno rudeči oblak ; ta oblak bi bil moral biti svarilo ekspediciji, da se umakne. Kajti kmalu za tem »migljajem« vulkanskih sil udari ob strašnem znamenju iz gore orjaSk rjavo-rudeči oblak plina ter se vrže v dolino s hitrostjo 90 kilom. v eni uri. Oblak je pokril vse šest kilometrov dolgo ozemlje od gore do morja, mej tem ko je vrgel iz sebe do 4000 metrov visok steber proti nebu, se vlegel na morje in polagoma izginil. Ves dogodek ni trajal 5 minut. Mej tem ko je parnik jadral z največjo hitrostjo ven na morje, da ddide nevarnosti, iotogra-foval je Lacroix dogodek od več strani. Sreča je bila, da je Lacroix bil opraviloma zadržan na potu, sicer bi bil prišel parnik v sredo gorečega oblaka. Potres je bil 20. marca na Gorenjem Štajerskem. Sunki so bili tako močni, da so kletke s ptiči popadale na tla. Hiše niso zelo poškodovane in se tudi ni pripetila nobena nesreča. Radovednost ni dobra. Pred 14 dnevi je bil v Olomucu na Moravskem obešen ropar Franc Sentenčik. Gledat je prišel tudi ta-mošnji trgovec Jožef Sadel. Tega je obešanje tako razburilo, da je znorel ter so ga morali oddati v norišnico. Vzgledu a narodna požrtvovalnost. Darovi za češko gledišče v Brnu so dosegli te dni svoto 500.000 K. To je velik uspeh, ki kaže, koliko so Cehi napredovali v narodni samozavesti. Nabiranje za narodno gledišče v Pragi je trajalo od leta 1850. do 1880., torej celih 30 let. Za gledišče v Brnu so pa v dveh letih nabrali Cehi pol milijona. Pnran je nmoril otroka v vasici Cor-betta pri Milanu. Mati je pustila otroka brez nadzorstva. Skozi odprta vrata je prišel v sobo puran in otročiču v zibelki izkljuval oči. Otrok je vsled bolečin skoro na to umrl. Tri milijone nkradli. Iz Milana se poroča: V petek, dne 23. marca so ulomili tatovi v vilo neke bankir^eve vdove blizu Milana ter ukradli iz železne blagajne denar in vrednostne papirje okoli tri milijone lir. Pojem o konjski moči. Konjsko moč imenujemo tisto moč, ki je vstanu 75 kg v eni sekundi meter visoko vzdigniti, to je enako 75 kilogrammetrom, med tem ko je konj v istini kos samo 30 kilogrammetrom. Kako se to razlaga? Pojem o konjski moči je upeljal James Watt, iznajditelj parnega stroja, in sicer je prišel na sledeči način do neprave mere: Prvega njegovih strojev poskušali so v Witbrendu na Angleškem pri neki sesalnici za vodo, kar so do takrat edino s konji delali. Dotični tovarnar je pa hotel imeti zelo delujoč stroj in je vsled tega določil od konjev nasesano množino vode na ta način, da je pustil močnega konja do naj-skrajne utrujenosti 8 ur ga z bičem priganjajoč delati. Na ta način mu je bilo mogoče precejšnjo množino vode 2 000 000 kg nase-sati. Na eno sekundo pride po tej meri 75 kilogrammetrov, in to velja sedaj za določbo »konjske moči.« Mnzikalični volkovi. Blizu Sivasa v Turški Aziji sta se vračala v pozni noči dva muzikanta z gostije v sosednjo vas. Med potjo ju je zalotil snežni metež ter sta se morala zateči v neko razdrto kočo. Komaj sta bila v koči, se pojavi pred razpadlimi vrati krdelo lačnih volkov. V hudem obupu je začel eden muzikantov na vso moč razbijati po bobnu, in res so volkovi tuleč zbežali. Dnnajski želodci prebavijo na leto 3'83 mil. bi vode, 3 milijone hI piva, pol milij. hI vina, 631.000 svinj, 320 000 telet, 250.000 volov, 130.000 ovac in koz. 14 000 jelenov ,in košut, 470 000 srn, 6 m 1. perutnine; vrhutega se dovaža Se na DuDaj od zunaj 6 in pol mil. kg govejega in ovčjega mesa in klobas, 6 mil. kg telečjega in svinjskega mesa, 3 in pol mil. kg rib, 103 000 kg jelenjega mesa ter 445.000 kg salam. Kako je slon spoznal zob svoje matere. V nekem amerikanskem cirkusu je naznanil lastnik, da bo igral zvečer slon na glasovirju. Nabrala se je polovica mesta v cirkusu. Ko so pripeljali k glasovirju urnet-nika-slona, je ta z rilcem odprl pokrov od glasovirja, obenem pa zagnal tako pretresljiv krik, kakor bi se dete zajokalo, neprestano zroč na tipke. Občinstvo je bilo začudeno. Pride lastnik, pogleda slona ter ga da odvestL Občinstvo pa je hrupno zahtevalo pojasnila, zakaj slon ne igra. Lastnik jim razloži, da je slon v tipkah spoznal — zobe svoje matere, vsled tega se mu je tako raztožilo, da se je zjokal, a v tugi pa se nik mur ne ljubi igrati. Zato prosi občinstvo, da pride drug večer zopet v cirkus, morda se bo dotlej slon potolažil. fvospodarske drobtinice. Letošnja zima je zelo škodovala vinogradom. Pezeble so trte tako, da niti rozge za cepljenje ni dobiti. Ubogi vinogradniki, up in sad letošnjega leta vzel je mraz. Za slučaj spomladanskega mraza se pa opozarjajo vinogradniki, naj se pravočasno pripravijo nanj. Listnica uredništva. G. R. Nemec, Sr. Jurij: Hvala 1 Pride prihodnjič v „Našem Domu'1._ Loterijske številke Gradec 28. marca: 70, 43, 86, 10, 39. Dunaj 28. marca: 53, 62, 74, 22, 27. I Podpisani sorodniki naznanjajo pretužno vest, da je velečast. gospod Anton Vamberger, knrat pri Sv. Petru pri Gradcu, danes, dne 31. sušca t. 1., ob 9. uri zjutraj, po dolgi i» mučni bolezni v 51. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega pokojnika Dode v četrtek, dne 2. aprila t. 1., ob pol 4. uri popoldne v hiši žalosti slovesno blagoslovljeno in prepeljano na pokopališče sv. Petra pri Gradcu. 184 1—1 Gradec, dne 81. sušca 1903. Korošak, Žalujoče rodbine: Vamberger, Križanič. Najboljše in najcenejše Priporočam mojo veliko zalogo s Sukno za obleko 1-20 cm široko od 30 kr. naprej. — Crnl iažntlr, gladek, rožnat, meter po 60, 70, 80 kr. in naprej. — rn ntlRM-satln, meter 35 kr. — Plonn atlas satin meter 30 kr. in naprej. — Tlakplatno (druk) levantin, cefir jako po ceni. — Svileni robci, jako lepi, od 80 kr. do 1-80 gld. in naprsj. snunsH Sukno za moško obleko metsr od 50 kr. do 4'50 gld. — Črn kamgrarn od 90 kr. do 5 gld. — Tkanina za hlače od 50 kr. do 1 gld. — Kos platna 22 metrov dolg 3-25 gld. — Kos domačega platna 23 metrov dolg 4 gld. — Kos rissnbururer - platna 23 metrov dolg 4"85 gld. — Kos hervenus - platna 23 metrov dolg 4 90 gld. — Vojaško platno meter po 19 kr. — Rjuha 60 kr. 20% ceneje kot pri vsakem konkurentu! Samo dobro blago! 186 l—i Karo 1 Sons Tegetthoffstrasse št. O. Proda se. Hiša s trgovino, prodaja tobaka in poštnih znamk, blizu petrazredne šole in farne cerkve, se proda. Naslov pove upravništvo lista. 116 5—5 Hišo v Moziiji, blizu cerkve, s popolno pripravp za barvanje, proda Franc Buk-šek ▼ Zetalah pri Rogatcu. 150 3—3 Mlin se proda z dvema tečajema; k temu spada hiša, kuhinja, gospodarsko poslopje, vrt (neksj izabele) pašnik s sadonosnim vrtom, z drevjem 4—12 let starim. Vse to je blizu okrajne ceste Ptuj - Ljutomer. Cena je nizka in pogoji ugodni. Več pove ustmeno ali pismeno Franc Šalamun v Hlaponcih, pošta Juršinci pri Ptuju. 159 2—2 Malo posestvo se proda, oddaljeno je 20 minut od mesta Ptuj, leži na lepem kraju, tikoma okrajne ceste in je sposobno za vsakoršni obrt. Trgovina že več let obstoji z dobrim uspehom. — Naslov pov» upravništvo lista. 163 3—2 Fonograf) skoro popolnoma nov, se proda po ceni. Ponudbe sprejema upravništvo. 162 3—2 Hiša s petimi sobami, sadonosnikom, vrtom, 1 oral njive in 2 svinjskima hlevoma, se proda v Studencih pri Mariboru št. 18. 179 (.1—1) Hiša s tremi sobami, 2 kuhinjama ter kletjo, 2 drvarnicama, nekig trsja ter njivo tik hiše v Mariboru, Triesterstrasse, ne proda za 4000 gld. Vknjiženih lahko 03tane 1700 gld in drugo se izplačuje v obrokih. Več pove lastnik Franc Bukšek, gostilničar na Gornjem Bregu pri Ptuju. 181 3—1 Proste službe. Deklica se sprejme, ki bi imela veselje se šivati učiti. Kje! pove J. N. Peteršič, trgovec na Ptqju. 157 2—2 Cerkovnikov« služba je 1. majem t. 1. razpisana pri nadžupnijsld in dekanijski cerkvi Sv. Jerneja v Rogatcu. Krjy je primersn aa kako obrt, posebno krojaški Prosilci se naj osebno oglasijo pri cerkv. predstojništvu. 179 2—2 Majar ali oskrbnik želi s svojimi petimi močmi v službo stopiti pri kaki grajščini ali na kakem drugem posestvu. Zmožen je ob»h deželnih jezikov in tudi dobro izurjen v živinoreji ter poljedelstvu. Naslov pri upravništvu lista. 180 1—1 Služba cerkvenika in orgljavcaje razpisana. Oglasiti se je pri župnijskem uradu Sv. Marij*, Brezno, Fresen. 178 2—1 Slikarskega učenca sprejme takoj Jurij Kos. Pošta Sv. Trojica v Sloven. gor._170 3—2 V najem se išče. Majhna trgovina za špecerijsko blago s stanovanjem, v kakem predmestju se išče v najem. Poondbe naj se poilšjajo na upravništvo jut». 172 3—1 Popi malec (gips) 106 12-5 ki je priznano dobro gnojilo priporoča M. Berdajs v Maribora. L. Buchta, izdelovatelj rokavic in bandažist, v Mariboru, Šolska nI. 2 — Schnlgasse 2 prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela in popravila kakor tudi snaženje. Vse zelo po ceni 1_118 4—3 Izjava. Ivan Simonie, posestnik v Dragučah, izjavlja, da ni podedoval po Tereziji Kram-berger, tašči Franca Reisp, posest, v Radohovi, 3000 gld. ampak 815 gld. ne l-i Ivan Simonič. Zahvala. Porodom prebridte izgube ljubega očeta gospoda MARTINA došlo mi je toliko izrazov sožalja od blizu in daleč, da se ne morem vsakemu posebej zahvaliti, zato pa tem potom izražam svojo najtoplejšo zahvalo vsem, kateri so se me v najbridkejših urah mojega življenja spominjali. Zahvalo izrekam svojim du-hovskim sobratom-sosedom. ki so se v četrtek, dDe 26. marca pogreba vdeležili, posebno še mil. g. kanoniku-zlatomašniku, ki so sprevod vodili, preč. gospodoma dubov. svet. župnikoma j Antonu Ribar za sv. mašo-zadušnico ter Jos. Tombah za gin- j Ijivi nagrobni govor. Zahvaljujem ee p. n. gg. sodnijskifl» uradnikom iz Kozjega, ki so prišli na Pilštanj dobrega očeta i spremit k zadnjemu počitku. V prvi vrsti prebl. g. dr. Karolu | Gelingsheimu c. kr. dež. sodišča svetniku in gospej, g. dr. P. j Peitlerju, c. kr. pristavu s soprogo, potem blagemu prijatelju | gosp dr. Fr. Jankoviču, ki se je v bolezni le ž njemu lastno I skrbjo trudil, da bi rešil predrago življenje pokojnika in gospej. katera sta se tudi pogreba vdeležila. Iskrena hvala slavnemu učiteljstvc, domačemu in iz sosednjih župnij. V veliko tolažbo | mi je bilo pri sprevodu videti lepo število kozjanskih tržanov z županom g. Elsbacher. Bog povrni njim in vsem, ki so se očetovega pogreba vdeležili v tako obilnem številu! Iskreni „Bog plačaj!" pevcem in pevkinjam za pretresljivo petje. Plačnik vsega dobrega pa še naj poplača ves trud, ki so ga imele med boleznijo in po smrti očetovi blage rodbine čižek-Germov-šekova, Supančičeva in Schmidtova. Hvaležno se jih bom spominjal pri oltarju Gospodovem. Priporočam ob enem nepozabnega rajnkega znancem in prijateljem tukajšnjega okraja v spomin in molitev, a tudi ljubim rojakom rojstne naše ljutomerske župnije. PllStanj, dne 24. marca 1903. Od škofijstva dovoljeno I Se lahko da blagosloviti I 8e«tinka prave velikosti. — Postavno zavarovano. Verižice in zapestnice + + + + s križevim potom (Na'Jveriíici in zapestnici so vtisnjene vse postaje križevega pota) lepo, ukusno izdelane. Cena: pozlačene K 2 50 s poštnino vred, iz argentina (kakor srebro) K 1'90. — Raepošilja se le, ako se dotična svota vpošlje z naročilom. Priporoča in razpošilja edina založba na Spod. Štajerskem tiskarna sv. Cirila 5 27 Maribor, Koroška cesta 5. Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki za v molitev priporočene ranjke. Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do l gld. 80 kr. K obilim naročilom se priporoča Tiskarna sv. Oiril» v Mariboru, 178 1—1 Marko Tomaži6, župnik pilštanjski. 158 10—2 Semena! Vsse vrst© Semena! i. P. payer3' kamnoseški mojster v Mariboru, Kokoschinegg- in Hilariusstrasse. Predno se kdo odloči za nakup nagrobnega kamena, naj se prepriža o moji ceni ter si naj ogleda mojo veliko in raznovrstno zalogo čez 100 izgotovljenih in zelo lepili nagrobnih kamenov. ¡>§o Vsakomur dam vedno uljudno pojasnila ne da bi ga silil k nakupu. Priporočam se tudi v izdelovanje vseh v mojo stroko spadajočih kamnoseških in kiparskih del posebno altarje, krstne kamne, obhajilne klopi ter poslnžim rtdovoljno z vzorci in proračuni. Zelo solidna postrežba pri nizkih cenah! Kuverte s firmo priporoča tisk^n^sv^^nla v Mariboru. travnega semena g — kakor tudi detfljiko, jrozdno In lellSeno seme v izvrstni kvaliteti, ki imenitno klije, priporoča za najnižjo ceno 105 12—5 Maribor tr0Ovina z meša"'m blTm in 8emenjem Maribor na Sohjnem trga._ Št. 2000. C. kr. vzajemna zavarovalnica proti ognju v Gradcu. N II K M It 11 i I O. V smislu § 92 pravil bode redno letno zborovanje v ponedeljek, dne II. majnika 1903 ob 10. uri dopoludne, v dvorani zavarovalnice, gosposke ulice štev. 18/20 v Gradcu. To se v smislu § 94 pravil, zraven osebno povabljenim, vsem zastopnim društvenim odpo-slanikom in p. n. gg. društvenikom s tem pristavkom naznani, da je za nje v smislu § 99 pravil posvetovanje javno in se posvetuje le o posebnih točkah vsled zborovega sklepa v tajnih sejah. Dnevni red: I. Računsko poročilo in računski sklep za 74. upravno leto 1902 in nasveti o denarnem gospodarstvu. II. Poročilo računskih pregledovalcev o pregledovanju in stanju letnega računa za 1. 1902. III. Proračun za upravno 1. 1903. IV. Volitev treh računskih pregledovalcev in jednega namestnika. V GRADCU, dne 3. aprila 1903. T pravni svet. I IllillSaiffiSISiSSillll Tovarna za opeko in peči F. P. Vidic & C»» t Ljubljani ponudi poljubne množine w 125 10—4 zarezane strešne opeke (Strangfalz - Dachziegel) — rudeče in črne in — O O O O glinastih peeij O O O O Na željo pošljemo drage volje vzorce in nastavimo najnižje cene. Solidna, dobra in točna postrežba. OCT Solidna, dobra m točna postrežba. *9C a í * Alojzij Pintar, @@ trgovec v Slovenski Bistrici, @g> priporoča cenjenemu občinstvu celega okraja vsakovrstna zanesljiva kaljiva ME* temena, JMI posebno pravo, čisto štajersko deteljno seme. Barthelnov prašek za živino in svinje, kranjsko redilno štupo itd. 144 4—8 pri Mariji litrski P. SREBRE, Maribor. Tegetthoffova ul. 23. Maribor. Mnogovrstna zaloga pohištva, 12—4 poliranega, iz orehovega lesa in poliranega mehkega lesa; zo fe, dlvanl, matraei, žični matrael, posteljne lloce, preproge, zaitorl. odeje, rjnlie, perje in puli za podzglavnike, brlaalke, kuierlc in namizne prte. Raznovrstno blago ___za molke In ženske obleke. ~3M Sukno za talarje in cele obleke za^velečast. gospode mašnike. mm^m^mmmm > Vse zelo po ceni! ❖ -o- ♦ pri Mariji Ilirski Zalivala. Povodom nepričakovane smrti in pogreba svojega nepozabljenega soproga gospoda Janeza Zernecf posestnika v Hočah, se zahvaljujem vsem, ki so mi bili v tej neizrekljivi bridkosti v tolažbo in pomoč. Srčna hvala velečastitemu gospodu Hirti in vsem čč. gospodom duhovnikom, ki so za rajnim opravili duhovna opravila. Hvalo izrekam spoštovanim pevcem za ginljive žalostinke, kakor tudi dragim znancem in prijateljem iz Ruš, dalje ljubim sorodnikom ter vsem sosedom za darovane vence kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu. Pristavljam še srčno prošnjo: Spominjajte se rajnkega v pobožni molitvi. — Bog vam povrni! V Hočah, 18. marca 1903. 182 l—1 Marija Zernec. Oznanilo. « Od c. kr. okrajne sodnije v Mariboru se bode zapuščina dne 25. febr. 1903 v Framu umrlega vinogradniškega posestnika Franca Vehovaija po javni dražbi prodajala Zapuščina obsloji iz posestev vi. št. 17, 254 m 270 davč. obe. Fram, vi. št 124. dave. obč. Slivnica in s pritiklinami. Izklicna cen» je 8000 K. Dražba posestev s pritiklinami, vina in drugega, kletijskega orodja kakor tudi živine se vrši v pondeljek, (lne 6. aprila t. 1. predpoldne ob 10. uri v vinogradski hiši št. 63 v Framu. Dražba nadaljne zapuščene premičnine se vrši v torek, dne 7. aprila t. 1. 177 1-1 predpoldne ob 9. uri ravno tam. Diažb^ni pogoji so na vpogled tuuradno soba št. 6. C. kr. okrajna sodnija v Mariboru, oddelek VI., dne 25. marca 1903. Veliko zalogo razglednic za veliko noč IO «In. lično in fino izdelane priporoča tiskarna sir. Cirila IO vin. wifciawi to »*;oimk sat. tick 'IraiifO. •dtfEvorai urednik: Ferdo Leskovar. Tisk tiskarn« «v. Cirila.