Za poduk iii kratek oas. Vurberg. (Krajepisno .'.godovinska črtica; spisal M. Slckovcc.) (Daljc.) Razun Vurberga je posedal Fordinand Marija grof AUeins še Dornovo z Markovci, Sv. Križ, Luenik in Podgoro na Primorskcin, Falkcnstein, Tanzenberg, l>režice, Reichenburg, Podluren, Landsberg, Haitenslein in Bistriški grad. Od 22. februvarija 1773 oženjen z Marijo Ano, rojeno baronico (iall, s kaLero jc imel devet olrok, ostane v Vurbergu vedno v blagem spominu; kajti usLanovil je lamoSnjo duhovnijo in postavil scdanjo lično eerkev Matere božje. Ko jc osivel v službi za ilomovino, umrl jc od mrtvouda zadet zelo naglo dne 23. maja 1820, zapustivSi obsirna svoja posestva najstarejSemu svojerau sinu Ignaciju Mariji. Ta se je narodil dne 24. lebruvarija 1774 ler jc po očetovi smrli postal deželni glavar, 1. 1821. tajni svctovalec, pozneje še vitez reda železne krone I. vrste. Uinrl je poln zaslug za cesarja in domovino 1. 1862. Po njem je Vurberg podcdoval njegov stričnik Friderik grol Atlems, deželni poslancc na Štajarskem in ravnatelj štajarske hranilnice, ki je bil kot lastnik v deželno zeinljižko knjigo vpisan dne 30. decembra 1864. Ta je grajščino dne 1. maja 1885 prodal Francu Leidenfrostu, veleposestniku in dvornemu vinotržcu na Dunaju, ki se je dal s svojo hčerjo Karolino, omoženo Troll, že dne 6. t. m. kot lastnik vknjižiti. Ko pa je on dne 23. maja 1893. 1. 73 let star umrl, postala jc imenovana Karolina s svojim soprogom Ferdinandom Troll-om, bivšiin diinnikarskim mojstrom na Dunaju, laslnica slarodavnega Vurberga.J) III. G rajščina. Vurberški grad ,je svoje dni imel laslno gosposko. Tamošnja grajščina izvršcvala je namroč do 1.1850. razun civilne Hodnje oblasti čez svoje podložnikc ludi 'leželno — kazensko — sodnijo v njej otlkazanem okraju. Politični okraj vurberške grajščine je obsogal sedanjo kalasLraliie občine in kraje: Grnjenščak, Krčevino in Vuinbah; potem Zaverško ves, (lornji in Spotlnji Duplck in Dvorjane ali Sv. Martin; (Jornje in Dolnje Korcno, Zimico, Žikarce, Gertnljenšak, Selce, Zavrh, Nadvišec, Rogoznico in StražiSče ali Sv. Barbaro. Prvo tri spadajo dandanes v ptujski okraj, drugih pet v mariborski, ostalc pa k Sv. Lenartu v Slov. gor.2) Ta okraj, ki je vseskozi hribovit, je počelkom tega veka brojil 1149 hiš in 4506 prebivaleev. Obsegal ,je°10.214 oralov in 1568Qsežn., insicer: 2325 oralov i5l3Qsežn. njiv, 1316 oralov 1451Qsežn. travnikov ') Deželna zemljiška knjiga v Gradcu. *) V. Rfiisp, Pettau, 294. in sadovnjakov, 3037 oralov 1029 D sežn. pašnikov, 846 oralov 1328Qsežn vinogradov in 2687 oralov in 1016 D sežn. bosto. ') 1'odložnike je grajščina imela v raznili časib različne, kajti grajščaki so s svojimi kmeti in želarji ravnali, kakor s kakim spremenljivim blagom ler jih niso le iirodajali in zamenjavali, ampak tudi zaženili in kot bolri eden drugemu za krslni dar dajali. Najstarejši urbar ali zapisnik podložnikov in doliodkov vurberške grajšč-ine od 1. 1496.2) kaže nam, da je grajščina imela podložnike ne lo na levi strani Drave, ampak tudi na desni. Na levi strani Drave našleva urbar sledeče kraje: 1. »Dorffel", najbrž Dvorjane ali sedanji Sv. Martin; 2. Vumbah (Wumbach), kjer je županil Gregor; 3. Spodnji Duplek (Nider Tewpling) z župarmm »Gerson-om«; Gornji Duplek (Ober Te\vpling) z županoin Jurijem; 5. Zilečka ves (Sevtendovif), kjer je bil slari Gregor župan; 6. Velika Zimica (Groswinterpaeh) z županom »Velteriv«; 7. Mala Zimica (Khlain vvinterpach) z županom Marlinom; 8. »Fueswinterpach«; 9. Gornje Koreno (Obcr Wuriz) z županom GaSparjom; 10. Dolnjc Koreno (Nvder Wurlz) z županom »Togkle«; 11. »WoIschendorll'«, najbrž Pcčicc ali Vinička ves, z župaiioiii »Mallhe; 12. Gornja Voličina (Ober AVoltscli) z županoni »Lovre«; 13. Dolnja Voličina (Nider Woltsch), kjer je grajščina imela dvorec ali gradič (Hoff.) Župan je bil »Doman«. 11. Šetarjev.i (Schillarnn) z županom Toinažem; 15. Selce (Selnilz); 16. Drstelje (Dristal) z županom Jurijem; 17. Dolnja Grajena (Nyder Grayant) z županom Gregorjem; 18. Gornja Grajena (Ober Giavanl) in 19. ISačkovcc (Patschendorff), kjen je >Wralina« županil. Na desni strani Drave so navedeni kraji: 1. DagoSe (Lengdorff); 2. Loka (Lakh) z županom Štefanom; 3. Sv. Janez (Sand Johanns) z županom Andrejem; 4. Slovenja ves (SlabendorfT), kjer je županil stari Peler; 5. Ilodoše (Svbendurftigen) z županora Wolfom; 6. Polskava (Pultzka) z županom Erkonom; 7. Zupečja ves (Sa\vtendorff) z županom »-Drasyiner«; 8. »Mavdburg«, najbrž Apače v župniji Sv. Lovrenca na Dravskem polju, kjer slare listine navajajo »Meidsburg«. Ondi jo županil »Janso«. 9. Gora (Ne\vstifit) z županom »Drasimer« ; 10. »GrosneAvndorff« z županom Lenartom; 11. Slanečka ves (Slaindorff) z županom Andrejem; 12. »Zwm Forstl« z županom Ivanom in 13. >Schawnbarl« z županom Blažein. Davki so v zapisniku navedeni deloma žitni, deloina denarni ali oboji; določevali so se po velikosli in pridelkih posestva. Od kmelije (huebc) je grajščina dobivala na levi strani Drave navadno po dva ali tri škafe (mornike) pženice in 15 vinarjev, na desni pa do šcsl škafov rži in primeren davck v denarju. Nekateri so morali vrhu tega odrajtovati še po dva do šcst škalov ovsa, dve merici kaSe in eno mcrico fižola ali boba. (Koncc prih.) Smcšnica. A.: »Gudiio, da je letos lako huda ziina, bila na llalijanskem«. — B.: »Lahko je bila huda zima, ko pa na Italijanskem nimajo pečij!« ') C. Schmntz, Hist.-top. Lexicon v. St, IV., 414. *) Deželni arhiv v Gradeu.