jCVTW\Mv Številka 7-S Leto V. 15. X. 1965 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK OB PRAZNIKU PODJETJA Zopet je minilo leto dni, ko je kolektiv zadnjikrat po običaju tradicije polagal račune za svoje delo in kritično precenil svoje gos-darske sposobnosti. Nič manj kot v preteklih letih tudi za to obdobje beležimo silno dinamiko v samem razvoju in poslovanju podjetja. Letošnji praznik podjetja je še toliko pomembnejši vsled tega, ker smo ustvarili pogoje za koncentracijo vseh obratov na enem mestu, kar bo silno ugodno vplivalo na sam poslovni rezultat podjetja, kolektiv dosedanjega obrata svile v Mekinjah pa bo našel v novih prostorih tudi nove in boljše pogoje za delo. Samo nekaj let izredno ustvarjalnega dela je pripomoglo podjetju, da je našlo v vrstah tekstilne industrije izredno! pomembno mesto, v mnogočem pa je tudi kažipot drugim kolektivom. Pri tem je potrebno zlasti povda-riti specializacijo in dokončno fi-nalizacijo celotne naše proizvod-je. Iz preobsežnega asortimana je podjetje izbralo le dva osnovna artikla to je frotir in svilo- za kravate, znotraj tega asortimana pa smo dosegli zavidljive uspehe, tako v estetskem kot v praktičnem pogledu. Za te uspehe gre predvsem priznanje našim mladim strokovnim kadrom. Danes za kvaliteto in estetski izgled naših artiklov prejemamo mnogo priznanja in laskave pohvale tako na domačem kot na inozemskem tržišču. Za Skandinavske države, ki so istočasno najzahtevnejše Evropsko tržišče, smo glavni izvozniki frotirja. Od skromnih začetkov pred par leti bomo dosegli v tem letu že 225 000,- $ izvoza, ali pa drugače povedano, skoraj vsaka 3. brisača je namenjena za izvoz. V tem času lahko splošno ugotavljamo, da smo dosegli maksimalne rezultate v poslovanju podjetja in to predvsem v izkoriščanju osnovnih sredstev, produktivnosti dela in rentabilnosti poslovanja. V bodoče je naša primarna naloga čimpreje zamenjati zastarelo strojno opremo z avtomatizacijo ter odpravljati fizično delo povsod tam, kjer ga lahko nadomesti stroj. Tu nas čaka še o-gromno dela. Od smoternega reševanja teh nalog pa je odvisna tudi naša prihodnost. Seveda pa poleg investicijskega vlaganja obstoja še niz drugih nalog, ki vpijejo po čimprejšnji rešitvi: zboljšati organizacijo dela, utrditi sistem stalnega izobraževanja delavcev, nenehno razvijati čim stimulativnejši sistem nagrajevanja, stalno skrbeti za zboljšanje družbenega standarda in delovnih pogojev na sploh ter razvijati zavest kolektiva in slehernega delavca v duhu samoupravnih, pra- vic in dolžnosti. V tej zvezi in še posebej v duhu nove gospodarske reforme bo nujno utrditi ekzaktno materialno odgovornost slehernega člana kolektiva. Letošnja gospodarska reforma nas ni našla nepripravljene. Že vsa zadnja leta smo iskali rešitve v svojem poslovanju prav v tistih bistvenih elementih, ki predstavljajo osnovne intencije nove gospodarske reforme. Tu je predvsem mišljena dosledna specializacija proizvodnje, integracija s sorodnimi podjetji (Frotirka Del-čevo, ZIS Zagreb, Elegant Umag) in v smotemem gospodarjenju. Zategadelj je DS že zgodaj spomladi sprejel določene restrikcijske ukrepe in domenili smo se za čimsmotemejše investicijsko vla- Celoten dohodek Dohodek Čisti dohodek Za osebne dohodke Za sklad skupne porabe Investicije Velika popravila Seveda bi bilo pa napak, da bi zaradi doseženih rezultatov naš letošnji praznik predstavljal samo kritični pregled dela v preteklosti in nas istočasno ne vzpodbujal še za bolj ekzaktno in kvalitetno re- V času izvajanja gospodarske reforme je predsednik DS sklical 2 redni in 1 izredno zasedanje DS. Na 2. izrednem zasedanju je DS obravnaval vprašanja in sprejel ustrezne sklepe v zvezi z gospodarsko reformo. Ti sklepi so bili naslednji: Strokovne službe morajo takoj pristopiti k izdelavi petmesečnega gospodarskega plana, pri čemer se morajo upoštevati vsi novi momenti gospodarske reforme. Imenovana je bila posebna strokovna komisija z nalogo, da pregleda gospodarski plan v zvezi z zniža- ganje in poslovanje na sploh, za krepitev poslovnega sklada, družbenega standarda (ustanovitev stanovanjske zadruge), doslednejšega nagrajevanja po delu ter na tej osnovi povečali sredstva za osebne dohodke. Obračun letošnjega poslovanja nam kaže, da bodo ne glede na tržne spremembe, ki jih pogojuje gospodarska reforma doseženi planski proporci. Dosežen poslovni uspeh podjetja nam zagotavlja, da se v prihodnje še bolj potencialno okrepimo ter na tej osnovi laže v bodoče premagujemo razvejano tržno situacijo. Naslednjih nekaj osnovnih podatkov o poslovanju in krepitvi potencialnosti podjetja nam kaže zelo ugodne rezultate: V 000 din 1961 1965 index 924 491 2 119 329 229 331 235 786 570 239 251 070 668 585 268 175 749 463 142 263 11 907 20 600 192 11 299 36 570 330 34 700 64 019 191 Sevanje poslovnih nalog v prihodnje. Vsem članom kolektiva, zlasti pa še letošnjim jubilantom in upokojencem želimo vesel in srečen praznik. Marcijan Stane njem poslovnih stroškov, kakor tudi možnosti stimuliranja ekonomske enote pri osebnih dohodkih. Posebno skrb pa mora komisija posvetiti drobnemu inventarju, materialom za popravila, tujim storitvam in investicijskemu vzdrževanju. Služba proučevanja in organizacije dela mora pristopiti k iskanju novih oblik organizacije proizvodnje in dela, katera bi garantirala večjo produktivnost. Nadalje je treba posvetiti večjo skrb zaposlovanju delovne sile in proučiti vprašanje kako znižati ali združiti režijska delovna mesta in administracijo, pri čemer pa je treba ločiti strokovne delavce. Pregledati in proučiti je treba vse tarife na enoto proizvoda, jih vskladiti in ostalimi elementi ter te predložiti delavskemu svetu, da se potrudijo kot stalne. Nadalje je treba natančneje proučiti vprašanje politike nagrajevanja, predvsem pa rešiti vprašanje o-sebne vezave režijskih delavcev, dopolnilna dela, nagrajevanje, racionalizacija in drugo. Vsi predlogi morajo biti predloženi do roka, ki je določen za osnutek gospodarskega plana za leto 1966. Posvetiti bo treba tudi vso skrb delovnemu času in razporeditvi dela tako, da bi z dobro organizacijo dela uspeli zagotoviti večjo produktivnost in sposobnost v proizvodnih ekonomskih enotah. Pristojna služba mora zbrati podatke in analize, predložiti organom upravljanja vprašanje boleznin do 30 dni, nad 30 dni in ostalih vprašanj, ki se tičejo bolniškega staleža. Pri izvajanju in-strukcij v duhu novih gospodarskih ukrepov pa ne smemo prezreti vprašanja skrbi za delovnega človeka, družbeno prehrano in vseh . ostalih okoliščin, ki vpliva-ja na zadovoljstvo delovnega človeka. Na 3. redni seji je delavski svet sklepal in obravnaval o poslovanju za preteklo polletje, o poročilu v zvezi s poslovanjem sodelovanja s Frotirko Delčevo in imenoval odbore delavskega sveta. Podatki kažejo, da je proizvodnja v preteklem polletju narasla na-pram lanskemu letu po količini za 5,4%, oz. po vrednosti za 8,4 %. V primerjavi podatkov z letošnjim planom pa je ugotovljeno, da je bil količinski plan proizvodnje dosežen na 95,1 %, vrednostno pa 99,3 %. Največji izpad proizvodnje se izkazuje v tkalnici svile. Tudi eksperimentalna tkalnica ni dala pričakovane proizvodnje, razlog temu pa je zakasnelo uvajanje proizvodnje in intenzivno priučevanje delavcev iz Del-čeva. V zadnjih mesecih pa kaže tendenca, da se v tkalnici stanje vidno popravlja in da bo mogoče nadoknaditi marsikaj, kar je bilo v. prvih mesecih zamujeno. Na plan prodaje so predvsem vpliva- (Nadaljevanje na 2. strani) Sklepi organov upravljanja Sklepi (Nadaljevanje s 1. strani) le restrikcije, sprejete v mesecu marcu zaradi zmrznjen j a cen. Kljub temu, da je bil pri prodaji zastoj v mesecu aprilu, je plan prodaje dosežen z 50,1 %, napram letnemu planu. Prodaja je bila presežena pri vseh artiklih frotirja in vafla, dočim je prodaja svilenih izdelkov presegla plan samo v kravatah. Izvoz je bil realiziran 35,1 %, to pa zaradi dinamike izvoza, ki predvideva povečano realizacijo šele od avgusta meseca dalje. Obračun celotnega dohodka je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta vsekakor zadovoljiv. Celotni dohodek je za 18 % večji od lanskega, neto produkt je za 26 % večji, za nekaj pro- centov pa se je povečal tudi dohodek. Fakturirana realizacija kaže povečanje za 6 %, plačana realizacija je bila dosežena samo 91 %, celotni dohodek pa 90 %. Vzrok naraščanja dolžnikov, ki je bilo vse do sprejetja gospodarske reforme je posledica raznih ukrepov, ki niso odvisni od naše delovne organizacije, izvirajo pa predvsem iz tega, da so se trgovskim organizacijam občutno zmanjšali obratni krediti. V zadnjih 2 mesecih pa se je stanje dolžnikov znatno zmanjšalo in plačevanje dobavljenega blaga izboljšalo. Nič kaj zadovoljivi pa niso pokazatelji o porabi potresnega materiala. V posameznih proizvodnih enotah je poraba materiala povečana in sicer v konfekciji za 4.9 %, tkalnica bombaža 1,9, tkalnica svile 1,4, eksperimentalna tkalnica za 2,3 in barvana za 11 0 o. Znižanje porabe materiala izkazujeta le šivalnica za 3,2 in tiskarna za 1,3 %. Ostali materialni stroški so material v režiji, ti pa so v absolutnem znesku za 6 229 000,- din večji kot so predvideni s planom. Predvsem je treba zaostriti vprašanje potrošnje vode in električne energije. V prvem polletju je bilo za 4 600 000.- din več izdatkov kot je bilo planirano. Tako odstopanje gre predvsem na račun tega, ker je bila planirana polovica porabe vode iz lastnega vodnjaka, ki pa ne daje tolike količine vode in se mora nadomestiti iz mestnih vodovodov. Plan porabe premoga je prekoračen za 1 700 000.- din. Pri prekoračenju porabe goriva pa ne gre toliko za povečanje izdatkov zaradi prevelike porabe, temveč zaradi odnosa kvalitete premoga. Ravno tako se opaža tudi prekoračenje planskih stroškov na drugih materialih, kot je pisarniški material, organov upravljanja material za čiščenje, maziva, goriva itd. Ti podatki narekujejo vsem članom delovne skupnosti, da v bodoče bolj racionalno trošijo razni material in držijo plansko disciplino. Člani delavskega sveta so razpravljali tudi o poročilu poslovnega sodelovanja s Frotirko, Delče-vo. Poročilo ugotavlja, d,a je delovna skupnost Svilanit do Frotirke, Delčevo vestno izpolnjevala svoje pogodbene obveznosti. Izdelan je bil investicijski elaborat, predlog organizacijske sheme za racionalizacijo dela in delovnih mest, izdelan predlog za spremembo tehnološkega procesa itd. Ena izmed najbolj pomembnih nalog od oktobra lanskega leta pa do konca julija pa je bila priu-čevanje strokovne delovne sile. Skozi prakso v podjetju so šli vsi bodoči mojstri in tkalci. S to pomočjo si je Frotirka, Delčevo le pridobila določen obseg znanja, ki ga bo koristno uporabljala v svoji proizvodnji. Frotirka, Delčevo je trenutno v neugodnem položaju zaradi pomanjkanja električne energije. S 1. VII. 1965 bi morala v poizkusno proizvodnjo, s katero pa ne morejo pričeti, ker ni rešeno vprašanje električne energije. V najboljšem primeru bo morda ta problem rešen šele v prihodnjem letu, ker morajo postaviti cca 15 km daljnovoda. Da bi se strokovno delo v posameznih službah lahko nemoteno opravljalo, je delavski svet imenoval nove člane odborov in komisij. V odbor za kadre so bili imenovani naslednji: Gladek Marijan — predsednik, Traven Majda, Jenko Emil, Nograšek Ivan, Rak Ivan in Kaiba Mihaela. V odbor za razvijanje sist. nagrajev. in družbeni standard so bili imenovani naslednji: Ipavec Marija — predsednik, Poljanšek Stane, Roz-manič Vinko, Kožuh ing. Rozka, Muršak Zinka, Balatič Andrej. V odbor za organizacijo dela in u-pravljanje so bili imenovani: Benko Bogomir, Stankovič Brane, Lipovšek Peter, Žebovec Franc, Ro-stan Zvone in Okorn Leon. Delavski svet je sprejel tudi dva sklepa o nabavi osnovnih sredstev in sicer montiranje polic v skladišču gotovih izdelkov, knjižni stroj Ascota ter razmnoževalni stroj Ciklograf. Na zadnjem zasedanju dne 31. VIII. je delavski svet obravnaval in sklepal o poročilih komisij in o sistemu nagrajevanja in povišanju osebnih dohodkov za razdobje 5 mesecev. Komisija, ki je po sklepu delavskega sveta z dne 29. 7. zbrala podatke o znižanju stroškov je u-gotovila naslednje: primerjava planske potrošnje, režijskih stroškov povečanih s podražitvijo pomeni, da se v obdobju 5 mesecev lahko prihrani iz naslova teh stroškov 13 658 000.- din. Dohodek gospodarske organizacije po novih gospodarskih predpisih ni več obdavčen z 15 % prispevka federaciji, iz tega naslova bi gospodarska organizacija pridobila cca 13 765 000,- din. Na račun znižanja materialnih stroškov in zmanjšanih dajatev se poveča dohodek za 27 40 300.- din. Če od tega odštejemo 39,7 % prispevkov, ostane za netto OD 16 525 000,- din To pomeni, da bi se planirani osebni dohodki lahko povečali v obdobju avgust — december 1965 povečano za približno 15 %. Komisija je predlagala, da v svrho racionalnega gospodarjenja in štednje sprejme delavski svet naslednje sklepe: 1. Ker je treba skladom spričo povišanja cen zagotoviti večjo u-deležbo v čistem dohodku, se spremeni razmerje v delitvi skladov in sicer za OD 67 in za sklade 33 %. 2. Organi upravljanja in strokovne službe morajo še nadalje iskati razne oblike in možnosti, ki bi doprinesle k znižanju stroškov, večji produktivnosti in večji ekonomičnosti predvsem na področju združevanja in izločevanja režijskih delovnih mest, nagrajevanje sodelavcev in iskanje raznih oblik vezav posameznih delovnih mest. 3. Za uvedbo štednje v stroških proizvodnje za prihodnje razdobje je posvetiti vso skrb porabi e-lektrične energije s tem, da se prepove uporaba električnih peči za ogrevanje pisarn, uporaba električnih kuhalnikov, razen v u-pravi podjetja uporaba 1 kuhalnika. Druga poraba se bo smatrala kot težja kršitev delovnih dolžnosti. Ekonomske enote morajo zadolžiti določeno osebo za prižiganje in ugaševanje električnih luči po obratnih prostorih in osebo, ki bo vodila nadzor, da stroji ne bodo v pogonu ko se delavec odstrani z dela in ko stroj ne proizvaja. 4. Glede potrošnje premoga je posvetiti vso skrb kvaliteti nabave premoga in držati sorazmerje mešanja med rjavim in črnim premogom tako, da se s tako mešanico pridobi čimveč kalorij. 5. Dosedanjo porabo vode je zmanjšati iz javnega vodovoda v naslednjih mesecih od dosedanjih 13.000 na 11.000 m3. Ustrezna služba je dolžna določiti osebo, ki najmanj 2 krat tedensko kontrolira vse iztoke in popravlja sproti okvare na odtokih. 6. Planirana sredstva za pisarniški material, knjige in časopise se ne smejo prekoračiti. Nihče ne sme samostojno brez vednosti splošne službe naročiti kakršnekoli revije in časopise. 7. Reklama se omeji izključno na ekonomsko propagando za obdobje december, iz tega naslova pa se krijejo stroški za razstavo na jesenskem zagrebškem velesejmu. 8. Nabavi drobnega inventarja je posvetiti vso skrb in jo omejiti tako, da višina planiranega zneska ne bo prekoračena. Zato mora dati za nabavo drobnega inventarja soglasje planska služba. Delavski svet je sprejel poročilo komisije in odobril predložene ukrepe ter sprejel še naslednje sklepe: 1. Vsa poročila in analize je treba prilagoditi tako, da bodo v čim manjši meri s takim delom obremenjene osebe v proizvodnji ker se morajo prvenstveno posvečati produktivnosti in organizaciji dela. 2. V zvezi z revizijo delovnih mest je treba utrditi nove delokroge, s tem pa pristopiti k ponovni analitski oceni delovnih mest. 3. Uvesti je skrajno štednjo v vseh postavkah stroškov, da pa bodo ekonomske enote na zniževanju stroškov zainteresirane, je treba uvesti stimuliranje ekonomskih enot ob zniževanju stroškov. 4. Pri planiranju stroškov za leto 1966 je treba posvetiti posebno pozornost vprašanju prevozov na delo, enolončnice, izobraževanju kadrov, reklami, reprezentanci, potnim stroškom in dnevnicam, pisarniškemu materialu in podobno. 5. Uvesti je stroge kriterije pri neizpolnjevanju norm na proizvodnih delovnih mestih, kar pomeni, da je treba izločati tiste delavce, ki v določenem obdobju norme ne bodo dosegli. Želeti je, da se dodatna stimulacija v proizvodnih enotah veže nh uspehe pri doseganju norm. 6. Režijska delovna mesta in režijske delavce je treba individualno vezati na proizvodne in poslovne uspehe. 7. V cilju čimveč j e gospodarnosti je predpisati minimalne zaloge materialom in z planom obratnih (Nadaljevanje na 3. strani) Delo Skupščine komunalne skupnosti za socialno zavarovanje Kamnik Skupščino komunalne skupnosti Kamnik sestavljajo predstavniki delovnih organizacij. Na podlagi Zakona o finansiranju zdravstvenega zavarovanja je bila prva Skupščina izvoljena v letu 1962. Članom, ki so bili izvoljeni za 2 leti, je prenehal mandat v oktobru lanskega leta, izvoljena pa je bila nova polovica članov Skupščine, v katerem ima Svilanit 2 predstavnika, z 4 letno mandatno dobo. V preteklem razdobju so člani Skupščine razpravljali o prene-katerih vprašanjih s področja zdravstvenega zavarovanja, potrjevali bilanco, sprejemali plan finansiranja, obravnavali vprašanje zdravstvenega varstva, bolniškega staleža itd. Zlasti pa je pestro delo Skupščine v letu 1965. Spričo naglih sprememb v gospodarstvu in predpisov je Skupščina že v tretje obravnavala predlog finančnega načrta sklada zdravstvenega zavarovanja pri Komunalni skupnosti Kamnik. Končno je bil sprejet finančni načrt šele na 14 zasedanju dne 9. 9. 1965. Predhodna finančna načrta pa sta bila znatno spremenjena zato, ker so bile spremenjene tudi stopnje za zdravstveno varstvo. Samoupravni organi sklada zdravstvenega zavarovanja pa so zlasti razpravljali o finansiranju in zmogljivosti gospodarstva za kritje stroškov zdravstvenega zavarovanja. Tudi skladi zdravstvenega zavarovanja morajo s sredstvi gospodariti v duhu gospodarske reforme. Eden od ciljev reforme je ta, da se splošna potrošnja omeji na področju negospodarskih dejavnosti, s tem pa razbremeni delovne organizacije predvsem v gospodarstvu, iz katerih dohodkov se ta potrošnja elementira. V to kategorijo spada tudi socialno zavarovanje, ki se vključuje v go- spodarsko reformo v dveh vidikih: zmanjšanje obremenitev delovnih organizacij s prispevki in povečanje obveznosti zavarovancev, ki nastopajo zaradi povečanja življenjskih stroškov. S 1. 8. 1965 dalje je stopnja prispevka za socialno zavarovanje zmanjšana od 22,5 na 20,5 %• Najvišja meja stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje 8,5 % pa se zniža na 8 %. Čeprav so življenjski stroški narasli, sredstva za zdravstveno zavarovanje pa so kakor vidimo znižana, bodo morali zavarovanci v resnici štediti s sredstvi, kajti če sredstva ne bodo zadoščala, bo morala Skupščina predpisati dopolnilni prispevek, ki se bo kril neposredno iz osebnih dohodkov zavarovancev. Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja je na svojem zasedanju dne 27. 6. 1965 glede na sprejete gospodarske u-krepe zavzela stališče, da je treba brezpogojno izdatke zdravstvenega zavarovanja v razdobju do konca leta vskladiti s predvidenimi dohodki. Zato bo treba izdatke zdravstvenega zavarovanja omejiti v vseh oblikah potrošnje in jih vskladiti s postavljeno zahtevo in to: — zmanjšati izdatke za nadomestila osebnih dohodkov od bolezni in poškodb, — omejiti pošiljanje na zdravljenje oseb v naravna zdravilišča na zares nujne primere, — spraviti v realne okvire povračila delovnim organizacijam za njihove obveznosti do 30 dni, — poiskati v zdravstvenih zavodih vse notranje rezerve, zlasti pa doseči učinkovito funkcionalno integracijo njegovega delovanja, Sklepi organov upravljanja (Nadaljevanje z 2. strani) sredstev preprečevati prekomer-nost zalog materialov. 8. Voditi je tako investicijsko politiko, da bodo nove investicije čim preje donašale najboljše poslovne rezultate. 9. Delovno disciplino je brezpogojno treba utrditi in s Pravilnikom točno definirati vse disciplinske prekrške in prestopke. 10. V izobraževanje kadrov je treba uvesti sistem tako, da bo izobraževalni center služil tistemu cilju, kateremu je namenjen. Obravnavana so bila tudi vprašanja bodočega nagrajevanja, zato so bili sprejeti predlogi naj se zvišanje osebnih dohodkov opravi tako, da prejmejo vsa delovna mesta linearno po 5.000.- din pribitka, dočim se preostanek sredstev deli tako, da se vrednost točke poveča za 3,88 % oz. da se vrednost točke dvigne od sedanje 115 na 118,40 din. S tako delitvijo bi bilo nagrajeno najnižje delovno mesto s 6.040,- din, najvišje delovno mesto pa z 9.420.- din pribitka ali najnižje 22 % in najvišje 8,5 % Primer: Delovno mesto ocenjeno z 370 točkami potemtakem prejme povišico 115 %. K temu % pa moramo prišteti še 7.000,- din, ki jih je dobil linearno vsak član delovne skupnosti s tem se končni % povišanja OD na račun dviga živ-1 jenskih stroškov poviša povprečno na cca 18 %. Ugotovljene so bile tudi nekatere pomanjkljivosti pri politiki delitve OD, zlasti pa tistih delovnih mest od katerih proizvodnja več ali manj ni odvisna. Pri končni delitvi so bili rezultati uspeha poslovanja enako deležni vsi člani delovne skupnosti z mesečnim indeksom. Da bi se vprašanje režijskih delovnih mest proučilo, je delavski svet sprejel sklep, da se osebni dohodki režijskih delavcev zabetonirajo vse dotlej, dokler ne bodo ugotovljene vezave in izvedena ponovna analitska ocena delovnih mest. K. A. — omejiti stroške strokovne službe zavoda z boljšo organizacijo dela in dviganjem strokovnosti delavcev, — sprožiti vprašanje revizije nekaterih zakonskih določb o zdravstvenem zavarovanju z na- menom, da bo tudi sam zavarovanec nosil del stroškov za zdravstveno zavarovanje. Gospodarstvo je v 8 mesecih t. 1. izgubilo zaradi nezmožnosti za delo naslednje število delovnih dni: 1 998 dni 1 499 dni 9 780 dni 10 136 dni 13 287 dni 17 530 dni 60133 dni 64 111 dni za TBC v letu 1964 v 8 mesecih 1965 nesreče pri delu v letu 1964 v 8 mesecih 1965 nosečnost in porod v letu 1964 v 8 mesecih 1965 ostale bolezni v letu 1964 v 8 mesecih 1965 Ti podatki nam nazorno kažejo, kako nezadržno rastejo stroški za zdravstveno zavarovanje. Če ne bodo zavarovanci sami racionalneje koristili svojih skladov in če bo porast boleznin še nadalje naraščal bo enkrat nastalo vprašanje, kje je meja sredstev in kje so gospodarske zmogljivosti. Pregled izdatkov za zdravstveno zavarovanje po vrsti dajatev: Za splošne ambulantne preglede je bilo potrošeno v letu 1964 69 700 000 din v 8 mesecih leta 1965 82 200 000 oskrbni dnevi v bolnicah v letu 1964 107 350 000 v 8 mesecih leta 1965 153 750 000 izdatki za zdravila v letu 1964 28 300 000 v 8 mesecih leta 1965 35 400 000 prevozni stroški za prevoz k specialistom v letu 1964 14 800 000 v 8 mesecih leta 1965 18 250 000 kopališko klimatsko zdravljenje v letu 1964 6 220 000 v 8 mesecih leta 1965 12 600 000 Ti finančni pokazatelji nam brez komentarja jasno1 povedo, kako naglo naraščajo stroški za zdravstveno varstvo — nekaj % povišanja gre tudi na račun podražitve zdravstvenih storitev. Bolniški stalež v naši delovni organizaciji nam ne pokaže nič razveseljive podatke. V prvi polovici t. 1. je bolovalo1 do 30 dni 216, nad 30 dni pa 31 oseb. Zaradi boleznin do 30 dni je bilo izgubljenih 2.577 dni ali 20.616 ur, nad 30 dni pa je bilo izgubljenih 771 dni ali 6.168 ur. Za boleznine do 30 dni je del. org. v 8 mesecih prejela iz sklada za zdravstveno zavarovanje 5,016.530,- dm sredstev Porabljenih sredstev pa je bilo 5,637.889,- din. Ker smo imeli več boleznin kakor je znašal odstopljeni del je bila izplačana za krit- je vseh boleznin razlika 621.359,-din iz OD. Ti podatki narekujejo naši delovni skupnosti, da bi mo- ' rali tudi mi razmišljati o teh stroških in manj bolovati. Na zadnji seji Skupščine komunalne skupnosti je bil sprejet rebalans finančnega načrta za leto 1965. Prvotni načrt je predvideval za zdravstveno varstvo 912 milijonov 529 tisoč din. izdatkov. V letu 1963 je bilo 436,613.000.-din porabljenih sredstev. Kot je že o-menjeno, je predpisana nižja stopnja za zdravstveno zavarovanje, zato so se morala tudi sredstva znižati tako, da bo predvidoma izdatek za zdravstveno zavarovanje do konca t. 1. 882,416.000,- din. Za izvajanje zdrav, zavarovanja na območju komunalne skupnosti je določen osnovni prispevek v višini 8,5 %. Dodatni prispevek je zmanjšan od 4,25 na 4%, odstopljeni del delovnim organizacijam in to tekstilni industriji pa 1,50 %. Samoupravni organi komunalne skupnosti ugotavljajo, da je bil porast stroškov za socialno zavarovanje v prvi polovici leta 1965 izredno visok, kar ni v skladu z našimi materialnimi možnostmi. V drugi polovici t. 1. pa si bomo morali vsi zavarovanci prizadevati, da se stroški zdravstvenega zavarovanja relativno znižajo in se v bodoče gibljejo v primernih in zmogljivih okvirih. Pri tem je treba stremeti za znižanjem vseh stroškov zdravstvenega zavarovanja kot so denarna nadomestila, nepomembni zdravstveni pregledi, neopravičeno zadrževanje lažjih bolnikov v bolnicah, nepotrebna potovanja zavarovancev in režijski stroški službe socialnega zavarovanja. Osnovni nosilci teh nalog pa morajo biti v prvi vrsti potrošniki, to so zavarovanci in samoupravni organi skupnosti socialnega zavarovanja. Konda Alojz Dopisujte v naše glasilo! Zakup tkalskih strojev od »Frotirke«, Delčevo Po sklepu DS so bili vodeni razgovori s . predstavniki »Frotirke« Delčevo in »Makedonke« Štip, s katerimi je bilo domenjeno, da obstoji realna možnost za zakup tkalskih strojev za proizvodnjo frotirja iz »Frotirke«, Delčevo. Pregledane so bile možnosti montaže teh strojev, ugotovljeno pa je bilo, da je mogoče montirati 6 statev v eksperimentalni tkalnici in 17 statev v tkalnici bombaža s tem, da se izloči iz dosedanje proizvodnje 17 drugih statev, predvsem statve za vafel. Na ta način bi bilo prestavljenih iz »Frotirke« 23 statev, od tega 19 z žakardi in 4 listovke. Poleg tega bi zakupna pogodba obsegala še 4 listovke, ki so že montirale v eksperimentalni tkalnici. Na ta način bi zakupna pogodba zajela vsega skupaj 27 statev, od tega 19 z žakardi in 8 listovk. Mesečna proizvodnja na teh statvah bi bila pri povprečnem 67 % izkoriščanju 50 168 m^ frotirja. Izpad proizvodnje na statvah, ki bodo demontirane bi mesečno znašal 25 488 m2, torej bi bilo efektivno povečanje 31 329 m2 mesečno. Vrednost proizvodnje na teh statvah bi bila v 000 din 79,265. Za to proizvodnjo bi bilo mesečno treba 18 691 kg preje in od tega bi za povečanje proizvodnje morala preskrbeti »Makedonka«, Stip 11 563 kg. V primerjavi s proizvodnjo na 17 strojih, ki bodo demontirani, se bo na zakupljenih strojih znižala cena od 1066 na 966.- din za m2. Dosežena cena na zunanjem tržišču je 1002.- din, kar pomeni, da bo nova lastna cena nižja od dosežene prodajne cene na zunanjem tržišču, kar bi bil vsekakor uspeh napram situaciji, kakor je danes, ko na zunanjem trgu lastne cene ne pokrivamo. Primerjava med dohodkom na zakupljenih strojih in med stroji, ki se demontirajo, je naslednja: V 000 din proizvodnja nova stara Plačana realizacija 74,257 34,010 Lastna cena 55,016 20,765 Dohodek za razdelitev 19,241 6,845 Prikazani preostanek dohodka bi se delil med »Frotirko« in »Svilanitom« tako, da se za »Svilanit« najprej rezervira izpadli dohodek za demontirane stroje ter izpadla amortizacija, obresti od kreditov in poslovnega fonda ter zavarovanje. Drugi del dohodka pa bi se delil tako, kot so vlože- na sredstva posameznih partnerjev. »Frotirka« vlaga vrednost osnovnih sredstev za 27 statev — 114 906 000.-, dočim »Svilanit« vlaga stroške proizvodnje 55 016 000.-ali »Frotirka« participira na dohodku 68 %, »Svilanit« pa 32 %. Delitev preostanka dohodka bi bila naslednja: V 000 din »Frotirka« »Svilanit« Dohodek od demontiranih strojev _ 6,845 Obveze za demontirane stroje — 458 Skupaj — 7,303 Procentualna delitev 8,118 3,820 Skupaj 8,118 11,123 Kot zakupnino za 27 najetih statev bi »Svilanit« plačeval mesečno V 000 din Obresti od kreditov os. sred. 1,194 Zavarovanje 108 Amortizacija 1,422 Obresti od poslovnega fonda 682 Skupaj 3,406 Iz delitve dohodka 8,118 Skupaj 11,524 Za 1 statev bi bila na tak način zakupnina mesečno 427 000,- din. Predstavniki »Frotirke« in »Makedonke« so smatrali, da naj se zakupna pogodba sklene za dobo 9 mesecev. V tem času bi bila dosežena naslednja realizacija: V 000 din Vrednost proizvodnje 808,830 Fakturirana realizacija 726,426 Plačana realizacija 668,313 Lastana cena 459,144 Dohodek za razdelitev 459,144 Delitveni uspeh pa bi bil v tem razdobju naslednji: »Svilanit« za demontirane statve 65,727 »Svilanit« iz procentualne razdelitve 34,380 »Frotirka« iz procentualne razdelitve 73,654 »Frotirka« za stvarni zakup 30,654 Stroški demontaže prevoza in montaže v Kamniku za 24 statev bodo znesli 11 142 872.- din. Predlaga se, da bi del teh stroškov nosila oba partnerja in sicer zato, ker mora po prednjem izračunu imeti »Frotirka« interes na prestavitvi strojev in zato naj bi nosila stroške v enakem procentu-alnem odnosu, kot je ta določen za delitev dohodka. Gibanje delovne sile Na osnovi potreb po delovni sili rešili v posameznih EE podjetja in v okviru sklepa DS smo od naslednje število delavcev: 1.5. — 30. 9. 1965 sprejeli ali raz- Dohod Odhod Vzroki odhoda Mesec EE M Z M Ž maj 30 2 1 1 1 lastna odpoved 40 — — 1 — smrt junij 10 — — — 1 svojevoljno 30 — 3 — 2 sporazumno 35 1 — — — 50 — — 1 — lastna odpoved 60 — — 1 — sporazumno julij 10 1 2 1 sporazumno 1 začasno invalid, upok. 30 — 1 — 1 lastna odpoved 35 1 — — — 50 2 — — — avgust 10 — — — 1 upokojitev 35 — — 1 — lastna odpoved 50 1 — — — 60 — . — — 1 lastna odpoved september 10 — 2 — — 20 1 — — — 35 1 — — — 40 — — 1 — invalidska upokojitev 50 1 — — — DELO KONTROLE IN KVALITETE O kontroli in kvaliteti smo pisali že v 7. številki drugega in 8. številki tretjega letnika Kamniškega tekstilca. Problemi so na splošno vedno isti z razliko, da se po odpravi enih pojavijo drugi. Sedaj nam n. pr. delajo največje težave odstopanja v težah frotirja. Subjektivni razlogi za odstopanja so v tem, ker smo v avgustu in septembru zamenjali na 31 statvah v obeh tkalnicah frotirja 17 novih artiklov, predvsem za izvoz. Vzorci so po večini v vezavi 11, ki so najbolj občutljivi in pridejo na gladkih površinah do izraza tudi majhne napake, teže pa občutno odstopajo v plus in minus. Po statistiki kontrole za sedem mesecev so odstopanja naslednja: poprečen + 10,46%, maksimalen + 15 %, povprečen — 9,61 %, maksimalen — 15,14 %. Ta podatek se nanaša na novo vložene artikle za čas približno 20 dni, dokler se na stroju ne izvede pravilno podajanje zank. Eden izmed vzrokov za odstopanje je tudi ta, ker se je dosedaj prodajal frotir za izvoz na podlagi skic. Gramska teža m2 se je predpisala v naprej na zahtevo kupca. Pri frotirju igra glavno vlogo pri teži veličina zank in vezava. Ker vzorci niso bili predhodno preizKUŠeni, so se pri sprovajanju v tkalnici začele težave. Iz težav so nastali problemi in rezultat tega je v večjih primerih tak, da artikel izdelan no predpisih ni bil vedno kvaliteten v odnosu na gramsko težo. Da se v bodoče izognemo podobnim problemom, moramo vzorce predhodno preizkusiti in šele na osnovi pokazateljev predpisati eramske teže artiklov. To je problematika, ki se nanaša več na tkalnico kot pa na kon- trolo. Kontrola radi -odstopanj v teži tudi ni v zavidanja vrednem položaju. Težji problem kontrole je tehtanje. V normalnih pogojih se redno tehta in označuje odstopanja pri sprejemanju blaga iz tkalnice. Kadar pa tkalnica dela več, se v šivalnici nakopiči tohko blaga, da kontrolorke v normalnem delovnem času ne bi mogle vsega prekontrolirati kot to zahtevajo predpisi. Radi tega nam gredo komadi tudi nekontrolirani na naslednje faze predelave. Da na tržišče ne bi prihajali artikli nekontrolirani v pogledu tež, smo primorani na končni fazi uvesti še kontrolo tehtanja. Na tržišče še lahko pošiljamo izdelke frotirja s 5 % odstopanja za I a kvaliteto, z 10 % odstopanja za II a kvaliteto in z 20 % odstopanj za III a kvaliteto. Odstopanje v minus ni vezano na posebne izgube, ker se da regulirati s Masiranjem. Težji primer je, če atrikli odstopajo v plus. V teh primerih je za podjetje vsako odstopanje čista izguba na materialu. Za frotir ni posebnih JUS predpisov. Tolerira se na splošno z ostalimi bombažnimi tkaninami. Ker je frotir specialna tkanina, bomo stremeli za tem, da dosežemo pri Zavodu za standardizacijo predpis, ki nam bo dovoljeval večje odstopanje. S tem v zvezi smo se povezali s Tekstilnim institutom v Mariboru, ki je skupno z Zavodom za standardizacijo kompetenten za izdajanje JUS-ov. V proizvodnji pa še nismo izvedli vseh potrebnih ukrepov za odpravljanje odstopanj. Če hočemo nemoteno proizvajati in se izogniti neprijetnostim s strani tržnih inšpektorjev zaradi kvalitete, moramo resneje ukrepati in odpravljati napake že pred njihovim nastankom. S. K. VTISI Z RAZSTAVE IPAO-IMA V MILANU Na predlog Upravnega odbora podjetja sem se udeležil razstave sodobnega embaliran j a, ki se je vršila v Milanu od 11. do 17. septembra. Organizacijo ogleda te razstave je izpeljalo Savremeno pakovanje iz Beograda v sodelovanju z ljubljanskim Kompasom. Ta razstava se prireja vsako leto v različnih evropskih mestih, na njej pa nastopajo vse pomembnejše svetovne organizacije, ki se bavijo s problematiko pakiranja. Letošnja razstava v Milanu je bila razdeljena na posamezne paviljone, v katerih so bila raz- Tehnične novice V tkalnici frotirja dela trenutno za izvoz 27 strojev. To so predvsem sposobnejši stroji z večjo širino tako, da po obsegu proizvodnje izvoz prekaša količino za domače tržišče. To stanje bo trajalo kar do konec leta, če bomo hoteli doseči obveznosti. Vsled tako velikega izvoza je asortiman na domačem tržišču precej desor-tiran, posebno še zaradi izredno slabe kvalitete surove preje, kar ima za posledico kolobar j asto barvano prejo, ki ni sposobna za izvozne artikle in jo je treba porabiti v domačih. Tako se dogaja, da so večje količine enega artikla v eni barvi. @ Tkalnica svile je dograjena in se je že pričela selitev strojev iz Mekinj. Montiralo se bo 18 strojev z žakardi za tkanje kravat tkanine in žakardskih šalov. Proizvodnja voileja in listnih šalov se je ukinila. Dvorišče pred upravo in tkalnico svile se je asfaltiralo, da bo lahko služilo za skladišče s čemer bo olajšan transport med pre-vijalnico, konfekcijo in eksperimentalno tkalnico. S pokritjem dvorišča bodo tudi avtomobili dobili svojo streho. • V konfekciji se je izvedla nova organizacija in nova razporeditev strojev s ciljem boljše delitve dela, boljšega racionalnega koriščenja prostora in zboljšanje delovnih pogojev. Nova razporeditev strojev v eni liniji omogoča lažje dostavljanje materiala in skrajša pot materiala. e V barvarni se vršijo probe barvanja po hitrejšem postopku, s čimer se bo skrajšal čas barvanja in sprostile kapacitete, katere bomo še zelo potrebovali pri povečani proizvodnji frotirja. • Med tekstilno tovarno Frotirka Delčevo in Svilanitom se vršijo pogovori o posojilu 27 strojev, katere naj bi se montiralo v naši tovarni, ker v Delčevem še niso urejeni pogoji za obratovanje. V našem podjetju pa bi bili stroji takoj po montaži izkoriščeni in bi na njih namesto na naših starih in ozkih strojih lahko delali za izvoz. Na ta način bi bil izvoz veliko bolj rentabilen. Frotirki bi se dalo za to primerno odškodnino. Jenko Matija stavljena sredstva za pakiranje (papir, karton, steklo, plastika), stroji, ki iz osnovnih surovin izdelujejo embalažo, stroji za emba-liranje končnih proizvodov ter posebej stroji za embaliranje pre-hranbenih artiklov. Poleg tega pa je bil v sklopu te razstave organiziran tudi pregled vse pomembnejše literature, ki obravnava embaliranje. V razstavnem prostoru, kjer so bila razstavljena sredstva za embaliranje, sem dobil občutek, da se čedalje bolj uveljavljajo surovine iz sintetičnih snovi, predvsem na bazi polivinil klorida in polietilena. Na drugi strani pa je kartonska embalaža skoraj povsem izrinila leseno, saj te skoraj ni bilo zaslediti. Tudi kvaliteta kartonske embalaže se je močno izboljšala, saj odgovarja skoraj vsem zahtevam embalaže, to je trdnosti, vzdržljivosti, nepremoč-Ijivost itd. Kot primer navajam Že dalj časa' pri nas opažamo, da delo mladinskega aktiva slabi, čeprav šteje pri nas mladinski aktiv okrog 100 mladincev. Udeležba na sestankih mladinskega aktiva je porazna. Udeležujejo se jih le vztrajni in najbolj aktivni mladinci, ki jih ni veliko. Vedno govorimo, da se delo mladinskega aktiva ne sme odvijati ozir. opirati samo na sekretariat, vendar pa se to dogaja tudi pri nas. Kljub temu, da je to zgrešeno, ne moremo drugače, ker je to edina oblika dela MA pri nas. Tudi po ostalih mladinskih aktivih to ni nič boljše, če ne še slabše. Čisto razumljivo je, da tudi tisti mladinci, ki so še aktivni, počasi izgubljajo voljo do dela, ker pač ni mogoče pokazati nobenih sadov. V začetku mandatne dobe smo si zadali precej nalog, ki bi jih, če bi bila udeležba na sestankih, vsaj delno, če ne že v celoti realizirali. Tako pa nam je vsaka na novo zastavljena naloga padla v vodo prav zaradi neaktivnosti mladincev. V planu smo imeli izvesti ciklus predavanj »Šola za življenje«. To je bilo v planu že prejšnje leto, pa takrat ni uspelo. Upali smo, da bo letos na to temo več odziva, pa je bilo tudi vse zaman. V zimskem času smo imeli v povezavi z MA Podjetja Kamnik in MA Kočna — Mladinski klub. Edino tukaj je mladinsko delo malo bolj zaživelo. Program mladinskega kluba je bil sledeč: mladino idejno vzgajati preko idejno-političnih predavanj, poleg tega pa tudi poskrbeti za malo razvedrila. Na začetku delovanja Mladinskega kluba je ta problem še nekoliko pritegnil poizkus, ki ga je prikazala neka italijanska firma z obzirom na nepremočljivost njene kartonske embalaže: iz kartonske škatle velikosti 1,5 x 1,0 x 1,0 m je bil napravljen bazen, v katerem je bila voda. Tudi po večurnem delovanju vode na karton, ni bilo na zunanji strani opaziti nikakršnih lis od vlage. Pri zapiranju kartonske embalaže je bilo opaziti poleg lepljenja z lepilnim trakom predvsem zapiranje s sponkami. Razstavljeno je bilo več tipov strojev za zapiranje s sponkami, ki izredno hitro in kvalitetno zapro embalažo. Pri razstavljenih pripomočkih za označevanje embalaže je bil zelo zanimiv eksponat ameriške firme Weber, ki je razstavila napravo za odtiskanje napisov za kartonsko embalažo, celofan, metal in tekstilno blago. S pisalnim strojem ali posebnim tiskarskim strojčkom se natiska na matrico mladino. Proti koncu, pa tudi že na sredini je mladina prihajala le na drugi del programa, to je na ples in na gledanje televizije. Seveda to od nobenega mladinca ni lepo, saj je bilo treba vložiti mnogo truda, da se je pripravilo katerokoli predavanje, poleg tega pa so tukaj tudi denarna sredstva, ki jih noben MA nima toliko odveč, da bi jih lahko kar tako razmetaval, ne da bi kdorkoli imel od tega kaj koristi. Letos bi bilo treba vse sile vložiti prav v delovanje tega MK in najti take oblike dela, da bo mladino res pritegnila. Mnenja sem, da se mladino samo v okviru naše tovarne ne da idejno vzgajati, ker je zato premalo zanimanja. V sodelovanju z ostalimi MA pa bi se dalo to po vsej verjetnosti izvesti tako, da bi imeli vsi od tega veliko koristi. Zavedajmo se samo tega, kar je tudi na široko razpravljal I. kongres ZMS, da je treba mladino v veliko večji meri, kot smo to delali do sedaj, idejno izobraževati. Po tej poti so šli že mladinci Invalidnega doma Kamnik in zdi se mi, da bi jim naš aktiv prav tako lahko sledil. Prav tako naj omenim ob tej priliki tudi vsesplošno izobraževanje mladine. Že veliko je bilo pripomb na ta račun, kadar pa pride do tega, da se je treba zavzeti za to, da se nekaj naredi na tem področju, takrat je pa vse tiho. Vsi tisti, ki želite, da se to izobraževanje premakne z mrtve točke, boste imeli v okviru delovanja Mladinskega kluba lepo priložnost, da doprinesete svoj delež. Seveda Mladinski klub ni bil edina oblika udejstvovanja naše mladine. Prav lepe uspehe smo dosegli na športnem področju. tekst, nato pa se matrica pritrdi na držalo, s katerim se dela odtise. Na minuto je možno napraviti 30 — 50 odtisov, kakršne koli velikosti. Naprava je izredno ekonomična, saj ne potrebuje drugega kot matrice in držala. Ta sistem označevanja bi lahko koristno uporabili pri nas za označevanje obesnih listov, saj je sedanji način označevanja zelo zamuden in drag, ker je treba za vsak tekst posebej pripraviti žig, ki se zelo hitro obrabi. Odtisi z izrabljenim žigom pa so nečitljivi in kot taki v spotiko tržni inšpekciji. Ta naprava bi se tudi zelo koristno uporabila pri označevanju kartonske embalaže. Poleg embalaže in načinov emba-liranja so bila razstavljena tudi transportna sredstva, vendar tu ni bilo opaziti kakih posebnosti, ki jih lahko aflicirali pri našem transportu. Na splošno sem bil z ogledom te razstave zadovoljen, saj sem na ta način dobil vpogled v najnovejše dosežke industrije, ki obravnava področje embaliran j a. Slavko ing. Ribaš Tu je vsekakor mladino še najlažje pridobiti. V bodoče bi bilo treba tudi na to stvar polagati veliko več pozornosti in organizirati še več tekmovanj. Mogoče se bi tudi na ta način dalo pridobiti več mladincev za bolj aktivno delovanje v MA. Koristna so bila tudi naša srečanja z MA Tekstilne tovarne Novoteks. Mnenja sem, da bi bila taka srečanja bolj pogosta, saj se ob takih srečanjih izmenjujejo mnenja, ki so za vsak MA dobrodošla. Prvo pobudo so nam ti mladinci že dali s tem, da se bo tudi naš aktiv bolj povezal z osnovno organizacijo v podjetju. Oni so na takem področju dela poželi že velike uspehe. Prav tako imajo tudi močnejše sodelovanje s sindikalno organizacijo. Sicer je to sodelovanje tudi pri nas, zaželjeno pa bi bilo, da bi bilo še tesnejše. Iz tega članka lahko vidite, da Mladinska organizacija v našem podjetju ni ravno čisto na koncu, čeprav se bolj malo sliši o njenem delovanju. Vsekakor pa bi bilo lahko veliko boljše, seveda, če bi se vsak mladinec čutil dolžnega upravičiti članstvo v ZM. Vsak bi moral veliko bolj sodelovati in dajati lastne pripombe v kateremkoli organu samoupravljanja, saj je povsod zastopan kakšen mladinec. Mogoče bomo vsi skupaj spravili iz mrtvega tira, če se nam bo posrečilo najti take oblike dela, ki bodo mladino res pritegnile in, če bomo naleteli na pomoč in razumevanje pri vseh tistih, ki nam bi lahko pomagali ali pa vsaj svetovali. Sonja Šubic DELO MLADINE DELO OBČINSKE SKUPŠČINE Stanovanja dograjena v letu Stanovanja dograjena v letu Stanovanja dograjena v letu Stanovanja dograjena v letu Stanovanja dograjena v letu Stanovanja dograjena v letu V razdobju od meseca junija pa do septembra so bile sklicane štiri seje občinske skupščine. Na teh skupnih sejah so odborniki obravnavali predvsem vprašanja občinskega družbenega plana in gospodarsko problematiko občine. Poročilo o realizaciji 4-meseč-nega plana in proračuna za leto 1965 je ugotavljalo, da poteka dinamika industrijske proizvodnje zadovoljivo. Primerjava podatkov iz leta 1964 za isto obdobje 1965 nam je pokazala precejšen porast proizvodnje tako, da je upanje, da bo plan dosežen, v kolikor ne bi prišlo do pomanjkanja reprodukcijskega materiala po posameznih podjetjih. Ena od važnih nalog, ki jih je povdarjal družbeni plan občine je povečanje izvoza. Ugotovilo se je, da so dosežki na tem področju nezadovoljivi, saj je bil plan izvoza v prvih štirih mesecih dosežen le za 21,3 %. Večina podjetij, razen »Stol« in Podjetja Kamnik, precej zaostajajo za planskimi obvezami. Nadalje se je obravnavala plačana in fakturirana realizacija za obdobje štirih mesecev v delovnih organizacijah. Storjeni ukrepi za dosego uravnoteženega razvoja v gospodarstvu, so našli svoj odraz tudi v realizaciji prodanega industrijskega blaga ter proizvodov in storitev ostalih gospodarskih panog. Zmanjšanje kreditov za obratna sredstva ter ukrepi za povečanje stalnih obratnih sredstev so povzročili močna gibanja v rasti terjatev gospodarskih organizacij. Višina neplačanih računov na območju občine se je dvignilo na 4 milijarde din, kar povzroča resne težave v gospodarstvu. Najbolj pa je problematično gibanje investicij, ki so v naši občini na področju gospodarstva za 38 % višje kot v enakem obdobju lanskega leta. Takšna dinamika vlaganj je razumljiva, ker se mora upoštevati, da so to v glavnem plačila za že izvršena dela in nabave iz preteklega leta. Ena od pomembnih panog gospodarstva v občini Kamnik je gostinstvo in turizem, ki je znašal v prvih štirih mesecih 188,5 milijonov ali pa napram istemu obdobju lanskega leta za 22 % več. Zaposlenost v kamniški občini se je povečala za 7,9 %. Očitno povečanje zaposlenih se je pokazalo v industriji. Odborniki so tudi obravnavali vprašanje ukinitve družbenega investicijskega sklada pri bivšem okraju Ljubljana. Občina Kamnik je bila udeležena v skladu s 105 milijoni, katere bo prenesla z o-dobrenjem skupščine v kreditni sklad KB Kamnik. Zglasovan je bil tudi predlog o formiranju sklada Toma Brejca. Namen tega sklada je zbiranje sredstev za podeljevanje nagrad za najvišje dosežke na področju kulture in prosvete, znanosti in umetnosti, ki imajo splošen pomen za razvoj družbenih dejavnosti v občini ali izven nje. Te nagrade bi se naj podeljevale svečano vsako leto 7. februarja. Obravnavalo se je tudi delo Komunalne skupnosti soc. Zav. Kamnik. Sprejet je bil finančni načrt sklada zdravstvenega zavarovanja za leto 1965, določitev stopnje prispevkov ter sklepanje o odloku o družbeno materialni pomoči socialno ogroženim osebam. Obravnavala se je tudi prošnja, katero je vložilo Javno tožilstvo SRS na Skupščino občine Kamnik, da izda soglasje za ustanovitev medobčinskega javnega tožilstva s sedežem v Domžalah. Skupščina občine Kamnik je s tem soglašala in se obvezala, da bo krila 1/3 stroškov poslovanja. Nadalje je skupščina proučila vlogo poslovne enote Transport Kamnik, s katero prosi za odcepitev od matičnega podjetja Ljubljana transport in ustanovitev samostojnega podjetja. Občinska komisija je podala poročilo ter ugotovila, da je predlog za odcepitev preuranjen. Novo nastalo transportno podjetje ne bi moglo s svojim dohodkom izvesti modernizacijo nekaterih komunalnih objektov, čeprav ima kot enota ugodno finančno poslovanje. Skupščina je sprejela sklep, da se predlog temeljito prouči, imenovala se je pa še posebna komisija, katera bo za proučitev notranjih odnosov med matičnim podjetjem in enoto. V zvezi z reformo je skupščina sprejela ustrezne sklepe in odloke, ki se nanašajo na odločitev višjih cen in marž trgovskim podjetjem in odlok o revalorizaciji stanarin. Stanovanjski sklad je bil pooblaščen, da izvaja odlok o povišanju stanarine. Po odloku za plačevanje akontacij je določen naslednji kofecient: Rešitev križanke iz prejšnje številke Vodoravno: 1. Salk, 5. Kation, 7. Kataster, 9. Delikt, 10. Gib, 12. Opera, 13. Toga, 14. Kivi, 15. Drvar, 16. Ica, 17. Aleati, 18. Alimenti, 20. Atesti, 21. Anka. Podan je bil predlog za spremembo in dopolnitev odloka s katerim se določa Komunalnemu podjetju tarifa za porabljeno vodo. Tarifa za porabljeni m3 vode bi naj znašal za gospodarske organizacije 120.- din. Oba zbora sta predlog zavrnila ter zahtevala, da naj se izdela kalkulacija za porabo m3 vode. Odborniki iz delovnih organizacij, kjer uporabljajo vodo od Kakor vsako leto, bo tudi letošnji tovarniški praznik združen s športnimi tekmovanji v odbojki, šahu, keglanju, streljanju in namiznem tenisu, katera se bodo vršila v času od nedelje 10. oktobra do petka 15. oktobra na športnih terenih v tovarni in delno izven nje. Namen teh tekmovanj niso kaki vrhunski rezultati, ki naj bi jih dosegli člani kolektiva, temveč samo pregled dela sekcij in zanimive medsebojne borbe za čim boljšo uvrstitev tistih, ki žrtvujejo svoj prosti čas in popestrijo hiter tempo sedanjega življenja tudi s športom. Koledar tekmovanj je naslednji: Nedelja 10. IX. 1965 Medobratno tekmovanje ekip v odbojki, ki se bo pričelo ob 8. uri na tovarniškem igrišču. Prijave sprejema tov. Novak Franc. Šahovski turnir se bo pričel tudi ob 8. uri v tovarni. Prijave sprejema tov. Hribar Anton. Ponedeljek 11. X. 1965. Nadaljevanje šahovskega turnirja. Torek 12. X. 1965 Nadaljevanje in zaključek šahovskega turnirja. Sreda 13. X. 1965 Tekmovanje posameznikov v namiznem tenisu. Pričetek tekmovanja bo ob 15. uri, prostor za tekmovanje bo določen naknadno. Prijave zbira tov. Benko Bogo. 1959 = koeficient 2,10 1960 = koeficient 1,90 1961 = koeficient 1,70 1962 = koeficient 1,70 1963 = koeficient 1,50 1964 = koeficient 1,42 Komunalnega podjetja so izjavili, da si bodo izgradili lastno vodovodno omrežje, ki ne bo stalo več kot enoletno plačilo za porabljeno vodo. Skupščina je nadalje sprejela sklep o dopolnitvi odloka o družbeni kontroli cen za posamezne komunalne in obrtne storitve. Potrdila je tudi predložene statute krajevnih skupnosti na območju občine Kamnik. Zinka Muršak Petek 15. X. 1965. Tekmovanje posameznikov in ekip v kegljanju na kegljišču v Jaršah. Pričetek tekmovanja bo ob 17. uri. Prijave sprejema tov. Pregelj Leon. Rok prijave za vsa tekmovanja, ki so na sporedu, je do sobote 9. X. 1965 do 12. ure pri navedenih tovariših. V soboto 16. X. 1965, t. j. na dan praznika, pa se bodo vršila dopoldan v tovarni razna šaljiva tekmovanja kot vlečenje vrvi, tek v vrečah, polževe dirke s kolesi, spretnostna vožnja in vezane Vozljev, za katera pa se bo vsak interesent lahko prijavil pri tekmovalni komisiji pred začetkom tekmovanja. Da bi tekmovanja čim bolje uspela naj bodo prijave vseh zainteresiranih tekmovalcev pravočasna, kar bo veliko prispevalo k dobri organizaciji le-teh. Prva tri mesta za vsa tekmovanja pri posameznikih in ekipah bodo nagrajena s praktičnimi darili. -k-i Četrtek 14. X. 1965. Tekmovanje posameznikov v streljanju z zračno puško. Pričetek tekmovanja bo ob 16. uri na običajnem prostoru. Prijave sprejema tov. Šuštar Slavko. »Kamniški tekstilec« glasilo delovne skupnosti tovarne »Svilanit« Kamnik — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Konda Alojz — Naklada 500 izvodov — Tiska Valvasorjeva tiskarna in knjigoveznica v Krškem Tekmovanje za praznik podjetja