l^^fdsn razen sobot. nedell I « praznikov. . daily except Saturday Sandal and Holiday. PROSVETA • « GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravniški prostori: 2687 South Lawndale Ava. Office of Publication: 2687 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 .TEAR XXXVIII Cene llata Je UJ00 Entered »1 second claw matter January 1«. 1833. at the poat-otflce at Chlcaso. Illinois, under the Act of Congreu of March I. 187». CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 8. MARCA (MARCH 8). 1946 Subscription $8.00 Yearly STEV.-NUMBER 48 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3. 1917, authorized on June 4. 1918. razgovori med člani | in britskega štaba rchillov govor izzval i debato v kongresu (NAM SVARI PRED SVETO VOJNO [ fmhington. D. C.. 7. marca. 1» atmosferi tajnosti in pod oboroženih straž se .vrše rori med člani generalnih« Amerike in Velike Brita-\ Washingtonu. Doznava b se diskuzije nanašajo na ne vojaške načrte, čeprav i dru^a svetovna vojna za-na pred šestimi meseci, ovomi člani generalnih ov nočejo razkriti, kaj se go-j kulisanji in kako dolgo bo-i razgovori trajali. Iz zanesli virov je prišlo poročilo, | je predmet razgovorov skle-*v vojaške zveze med Ameri-i Veliko Britanijo proti šoki Rusiji. hurchillov govor v navzoč-predsednika Trumana v onu, Mo., je izzval vročo de-i v nižji kongresni zbornici. .. britski premier je predla-I sklenitev vojaške zveze med ko Britanijo in Ameriko in obsodil politiko Sovjetske , ker hoče razširiti svoj na zapadne evropske dr-i in Azijo, grešnik Cox, demokrat iz Kije, je v teku debate o lillovem govoru dejal, da Id« dvoma, kakšne ci-ileduje sovjetska vlada, i hoče razširiti svoj vpliv in riti ves svet. je odgovarjal kongres-iSmith, republikanec iz Ohia. Iga je, da se je Church-1 odprto bahal, da je on prt-I Ameriko za vstop v drugo ovno vojno. "Ali je Church-apel za sklenitev vojaške z Ameriko dobil ugoden av od predsednika Truma-je vprašal Smith. "Voja-zveza med Ameriko in Ve-Britanijo bi ugladila pot ovrirnik oborože-'nti « ki naj bi strmo- ■*or so pozdra-Oni še ved-bo Amerika onemogočila ,rna delavske razvoj Ve- Rusi ustavili i perzijske čete Tajno zasedanje perzijskega parlamenta Teheran. Perilja, 7. marca.— Vojni minister je naznanil, da so Rusi ustavili perzijske čete na ozemlju 60 milj vzhodno od Teherana, ko so bile na poti v tri trdnjavska mesta, iz katerih so se po poročilu iz Moskve umaknile ruske čete. Predsednik perzijske vlade Saltaneh je še v Moskvi, kjer se pogaja z ruskimi voditelji. Člane svoje vlade v. Teheranu je obvestil, da ne bo sprejel nobene ruske zahteve, ki bi bila v nasprotju z interesi Perzije. Dalje je rekel, da bo protestiral pri Stalinu zaradi odlašanja evakuacije ruskih čet iz perzijskih mest. Tajno zasedanje perzijskega parlamenta se nadaljuje. Glavni predmet je vprašanje odpoklica ruskih čet iz Perzije. Levičarji so se udeležili demonstracij pred parlamentom, iz katerih so se razvili izgredi. Dve osebi sta bili ranjeni v izgredih. Sposobnost ameriike armade padla Washington, D. C., 7. marca. —General Dwight D. Eisenhower, šef generalnega štaba, je dejal, da je sposobnost ameriške armade padla na tako nizko točko, da bo vzelo najmanj eno leto, da se dvigne no stopnjo 1. 1940. Pospešitev programa de-mobilizacije je deloma odgovorna za padec sposobnosti. Eisenhower se ie sestal s časnikarji v Washingtonu po obisku vojaških taborišč. On se je izrekel za podaljšanje veljavnosti nabornega zakopa, ki poteče 15. maja. ŠPANSKA VLADA V IZGNANSTVU ZAHTEVA PRIZNANJE Kitajska politika v Mandžuriji Opozicija proti ruskim zahtevam Čungklng, Kitajska, 7. marca. —Izgleda, da je Kitajska pripravljena izvajati bolj odločno politiko v Mandžuriji. Opozici jaj>roti ruskim zahtevam narašča. Kitajska vlada je za kooperacijo z Rusijo na ekonomskem polju, upirala pa se bo po skusom, kateri.bi omajali njeno suvereniteto. Kaj vse Rusija zahteva o<^ Ki tajske, je še tajnost. Govorice, da hoče velike koncesije v Man džuriji, se vzdržujejo. Pogodba, sklenjena met! Rusijo in Kitajsko v avgustu preteklega leta, določa sovjetsko kontrolo Port Arthurja, skupno kontrolo Dai-rena kot svobodne luke in skupno obratovanje nekaterih železnic. Ruske čete so še v Mandžuriji. Kitajski komunisti zahtevajo priznanje svoje armade, ki šteje 300,000 mož. Ameriški časnikarji so dospeli v Mukden, največje mandžursko mesto. Kitajske avtoritete jim niso dovolile prej vstopa. Izgovarjale so se, da jih Rusi ne marajo. List Hsin Min Pao, ki izhaja v Nankingu, poroča, da bo nadaljnjih šest kitajskih divizij vkorakalo v Mandžurijo. Dve kitajski armadi sta že prej dospeli v deželo. Poročilo iz Jenana trdi, da so komunisti razkačeni, ker so bile komunistične čete napadene v Cantonu in okolici. Druga vest pravi, da je bil general Alvin C. Gillem, bivši poveLJnik trinajstega ameriškega vojaškega zbora v Franciji, imenovan za pomočnika generala Marshalla, ameriškega poslanika v Cungkingu. Mac Arthur nima kontrole nad Mandžurijo H ■ » • / Nani James Roosevelt je komunist? Washington, D. C., 7. marca — Kongresnik Rankin, demokrat, ie dejal v nižji zbornici, da je James Roosevelt, najstarejši sin pokojnega predsednika Roosc-w lta. komunist Rekel je, da je James direktor,Neodvisnega od bora umetnosti, znanosti in pro-fesij, komunistične frontne organizacije. Rankina je zavrnil kongresnik Outland. demokrst iz Californlje Dejal je, da Ran ^rneri social iz-1 kin proelasi vsakega, ki se . strinja z njim, za komunista. Washington. D. C., 7. marca — Državni department je naznanil, da general Douglas MacAr-thur, vrhovni poveljnik okupacijskih sil na Japonskem, nima kontrole nad Mandžurijo. Iz tega razloga ni odgovoren za akcije zavezniških poveljnikov tamkaj. Državni tajnik Byrnes je prej izjavil, da je tudi Mandžurija pod kontrolo ameriškega generala. Nemški znanstveniki na delu v Ameriki Washington, D. C., 7. marca. Vojni tajnik Patterson je razkril, da okrog 150 nemških znanstvenikov ie na delu v A-meriki. Ti so uposleni pri "vojaških projektih Patterson Je naznanil, da bodo nadaljnji nemški znanstveniki in tehniki dosoeli v Ameriko v bližnji bodočnosti- Waahington« D. C.. 7. marca. -Delavski department je danes naznanil, da je bil dosežen mezdni sporazum med neodvisno u-nijo telefonskih delavcev in American Telephone & Telegraph Co. in s tem odvrnjena splošna stavka. Edgar L. Warren, direktor spravnega odbora delavskega departmenta, je dejal, da bo sporazum rezultiral tudi v končanju stavke proti Western Electric Co. v Kearneyju, N. J. Družba je pristala na zvišanje plače za $5 do $8 na teden. Unija je zapretila z oklicem stavke, ko je kompanija odbila zahteyo glede zvišanja plače za 18 in pol cenia na uro. Unija ima čez 175,000 članov. Detroit. Mich.. 7. marca.—Člani mestnega sveta so apelirali na predsednika Trumana za o-sebno intervencijo, da se stavka, katero je oklicala unija združenih avtnih delavcev CIO proti korporaciji General Motors, konča. Prej je mestni svet dovolil $400,000 kot podporo bla-ginjskemu skladu. Nekateri av tni stavkarji dobivajo podporo iz tega sklada. James F. Pewey, ki je bil i-menovan za posredqvalca v konfliktu med avtno Unijo in kor-poracijo, je odpotoval iz Detro ita v Washington, kjer bo poročal delavskemu tajniku Schwel-lenbachu o zastoju v pogajanjih. R. J. Thomas, predsednik av-tne unije, je obdolžil federalni delavski odbor, tin Tie je' postavil na stran korporacije, ki hoče uničiti unijo. Odbor še ni sto ri( nobenega koraka proti kor Voraciji, kutero je unija obdolžila kršenja provizij Wagnerje-vega zakona o kolektivnem pogajanju. ______ Zveza med Rusijo in Češko ostane Značilna izjava zunanjega ministra Masaryka Praga. Čehoslovskija, 7. marca,—Zunanji minister Jan Masa-ryk je izjavil pred začasno narodno skupščino, "da je zveza med Čehoslovakijo in sovjetsko Rusijo trdna, ker sloni na globoki in resnični ljubezni našega in ruskega ljudstva in da bo ostala, ker na svetu ni sile, ki bi jo mogla omajati. Ljudstvo je hvaležno rdeči armudi, ki je igrala vodilno vlogo pri osvoboditvi Čehoslovaklje." Masaryk je dalje rekel, "da sta dva glavna faktorja v mednarodnih zadevah soudeležba Rusije, Amerike in Velike Britanije pri reševanju mednarodnih problemov in dejstvo, da so te velesile prevzele vodstvo in odgovornost v prizadevanjih za Vzdrževanje in zaščito svetovnega miru. Čo-hoslovakija je zavzela stališče, da skupna akcija treh velesil lahko premaga vse potežkoče. ki danes tarejo svet. Čehoslovakijn je v teh prizadevanjih priprav* Ijena prevzeti dtl odgovornosti Naša zveza z Rusijo ne bo nikdar predmet kontrover/e Ekonomska in vojaška kooperacij a med Čehoslovakijo in Rusijo se nadaljuje. Naša armada dobiva orožje in drugi material od rdeče armade." Čehoslovaski /unanji minister se je zahvalil v*em glavnim zaveznikom za pomoč, katero je dežela dobila v teku vojne "Mi ne bomo nikdar pozabili, da nam je Velika Britanija dala »vetje v najčrnejših dm vih druge svetovne vojne," je dejal. "Omogočila nam ie nadaljevanje borbe proti nacizmu in fašizmu Ae vedno ae zanašamo na zavezni- ( ke, da bodo podpirali naše napo- Komunikacijske zveze med Francijo in Španijo pretrgane FRANCO POMAGAL ZAVEZNIKOM? Paris. 7. marca.—Člani špan ske vlade v izgnanstvu so pozva i zaveznike, naj takoj pretrgajo diplomatične in ekonomske odnošaje z režimom diktatorja Franca v Španiji in priznajo nji-liovo vlado, katere predsednik je Jose Giral. Istočasno je španska komuni stična stranka naznanila, da se pogaja z voditelji drugih špan skih političnih strank glede for miranja vlade republikanske koalicije pod predsedništvom Gi rala. Poziv na zaveznike za priznanje in prelom odnošajev s Francom je bil objavljen, ko ga je francoska vlada odobrila. Španski republikanci se jeze na Ameriko, Veliko Britanijo in Francijo, ker niso svoje deklara cije z apeiom na špansko ljud stvo, naj strmoglavi Francov režim, podprle z akcijo. Francosk zunanji minister Georges Bi-dault je izjavil pred skupščino, da bo ponovno predlagal Veliki Britaniji in Ameriki, naj se špansko vprašanje predloži Članom varnostnega sveta Združenih narodov. Bidault je prej dejal, da Francov režim ograža svetovni mir. Madrid. 6pant)a. 7 marca.— Diktator Frunco je ponovno de monstriral, da g u deklaracijo ,Vc like Britanije, Amerike in Francije ne vznemirja. On jo smatra za prazno gesto. Franco je odredil pretrganje vseh komunikacijskih zvez med Španijo in Francijo, zaeno pa Je prepovedal izmenjavo blaga med državama. Noben Francoz ali drugi tujec ne sme stopiti na špansko ozemlje brez dovoljenja. Izjema velja le za diploma te, uradnike Rdečega križa in pomožne organizacije UNRRA. Radio Madrid je zanikal ob-dolžitev, da je Španija podpirala bsišče v teku vojne, izjavil je celo, da je diktator Franco pomagal zaveznikom." On Je preprečil Hitlerju in Mussollniju okupacijo Gibraltarja, britske trdnjave ob vhodu v Sredozemsko morje, in s tem nemško in italijansko dominacijo severne Afrike. Hutchins svari pred vojno z Rusijo Kritika vojaike kontrole atomske raziskave Chicago. 7. marca.—Robert M. Hutchins, kancelar člkaŠke univerze, je dejal v svojem govoru po radiu, da bo izbruhnila vojna med Ameriko in sovjetsko Rusijo, če bo vojni department vztrajal pri zahtevi, da mora obdržati kontrolo nad raziskavo atomske energije. On je govoril v imenu Zveze ameriških znanstvenikov. "Državni tajnik James F. Byr nes je nedavno izjavil, da le ne opruvičljiva tragedija zmot in zablod lahko povzroči vojno med Ameriko in Rusijo," je re kel Hutchins. "Byrnes bi bil lahko dostavil, da se tragedija že igra in da imajo vodilne vlo ge oni, ki skušajo preslepiti sebt in ameriško ljudstvo glede a tomske energije. Rusija ima najmanj dvajset vofltfhth vešča-koM in znanstvenikov, uposlenlh pri raziskavi atomske energije Ako bi jim Amerika zdaj raz krila vse tajnosti produkcije a tomske bombe, bi jim skrajšala delu samo za šest mesecev, ob enem pa bi demonstrirala dobro vollo in zaupanje s svoje stra ni." , Hutchins je osmešil trditev generala L. R. Grovesa, vojaškega nadzornika projekta atomske bombe, da Rusi ne bodo produ cirali atomske bombe v 30 letih "V atomski oboroževalni tekm bomo vsi izgubili," je d*ja "Začetek take tekme je blaz nost, kakor tudi strahopetnost Kontrolo atomske energije je treba iztrgati iz rok vojnega departmenta. da bo ta služila člo veštvu v bodočih generacijah." NAČRT 0 REOR- ■ GANIZIRANJU KONGRESA Člani *kupnega oditka dovršili tvoje delo ZVIŠANJE PLACE KONGRESNIKOM Washington. D. C.. 7. marca. - Načrt o reorganiziranju "kongresa je sestavljen. Ta določa med drugim znižanje števila congresnih odsekov in zvišanje , plače kongresnikom in senator-om za 50 odstotkov, kakor tudi drastično revizijo procedure, da se delo olajša. Načrt so sestavili člani skupnega kongresnega odseka, čigar načelnik je senator La Follette, pogrešivec iz Wisconsina, pod-načelnik pa kongresnik Monro-ney, demokrat iz Oklahome. Sprejet Je bil hladno in vse kaže, da ne bo sprejet v bližnji bodočnosti, čeprav bo modificiran. Člani skupnega odseka so izjavili, da so radikalne spremembe v ustroju kongresa potrebne, da se premosti prepad, ki je nastal med zakonodajno vejo vlade ln ljudstvom. Člani mednarodnega tribunals imenovani Tokio, 7. marca. — General Douglas MaCArthur je naznanil imenovanje članov mednarodnega vojnega tribunala, pred katerim se bodo morali zagovarjati japonski vojni zločinci. Za načelnika tribunala je bil izbran William F. Webb iz Avstralije Aretacije nemških komunistov v Berlinu Berlin, 7. marca. — Ameriške vojaške avtoritete so naznanile aretacije 12 nemških komunistov v Berlinu. Aretirani mi bili, ker so skušali ustiahovati nemške uradnike. Ruai so na pritisk ameriških avtoritet tudi aretirali enega nemškega komunista v svoji coni. Ruski listi ignorirali Churchillov govor , Moskva, 7. marce.~ V»i runki L'Hti ari ignorirali govor bivšega britskega premierja Churchilla v Fultonu, Mo. Churchill je v svotem govoru oairo obsodil politiko sovjetske vlade, ... m.^I i a, 11 n- .u re, katerih cilj je zgraditev soc)-1 a I ne in na pred ne države v osrč-1 ju Evrope " I Zbližan je med Rusijo in Turčijo Napadi v listih prenehali Istanbul. Turčija, 7. marca,— Med Turčijo in Rusijo je prišlo do zbližanja s posredovanjem a-meriškega poslaništva v Ankari. Tirade proti Moskvi v turških listih ho prenehale. Turško časopisje Je silno napadalo Rusijo, ko so sovjetski krogi naznanili, da bo Moskva vztrajala pri zahtevi, da mora dobiti pas ozemlja v obsegu 13,750 kvadratnih milj ob Črnem morju in baze v Dardanelski ožini. Sovjetsko poslaništvo v Ankari je protestiralo proti. uvodniku, katerega so objavili turški listi v Istanbulu. Ta je Imel naslov "Stalin je nadomestil Hitlerjs." Poslaništvo je zahtevalo zadoščenja in naglasilo, da je uvodnik žaljenje Rusije. Turška vlada je potem dala zagotovilo. da bodo napadi na Husljo v turških listih ustavljeni.- Ameriško poslaništvo je potem predlagalo, da obe strani prenehata t napadi. Predlog Je bil sprejet in napetost med Turčijo In Husljo se Je |*»legla Turčija je spoznala, da lil bilo v njeno lastno škodo, če hI se sovražna propaganda proti Rusiji nadaljevala v tisku in p" radiu. Cambodija dobila delno avtonomijo Paris, 7 marca, - Francoska kolonija Camb«>dijn v Indokinl je dobila delno avtonomijo v administraciji, Zadevna pogodba je bila pravkar sklenjena. V I-menu Cambodije je pogodbo l>odpf»al "kralj" kolonije, v imenu Francije j>a Thierry d'Argen-I lieu, vrhovni francoski komisar. Administracija bo na podlagi pogodbe prišla v roke domačinov. Neka) francoskih uradnikov bo Ostalo v Carr»bodiji. Namen načrta je večja elastičnost kongresa, da bodo člani imeli večjo besedo v usmerjanju narodne politike in voltlcl bolje Informirani. Glavne provizije načrta določajo; Odpravo 47 stalnih in 15 posebnih ter izbranih kongresnih odsekov. Senat naj bi imel 16 odsekov, nižja zbornica pa 18 in sleherni izmed teh naj ^ Iniel jasno določeno jui isdikcijo. Nižja zbornica lina sedaj 4H stalnih in šest posebnih odsekov, senat pa 33 stalnih in devet posebnih odsekov. V službi manjšega števila odsekov naj bi bili štabi veš-čekov. Zvišanje plače senatorjem ln. kongresnikom na $15,000 letno. Vsak senator in kongresnik naj bi dobival dodatno vsoto $8,000 letno za |>oinočnlka. Ustanovitev skupnega ekseku-tivnega sveta, čigar naloga naj bi bila zboljšanje zveze med kongresom in Belo hišo. Letne kongresne počitnice, ki naj bi trajale najmanj tri mose- ce. • Registracija lobistov ln drugih, ki skušajo vplivati na za- konodajstvo kongresa. Ruski list udaril po reakci ji Obsodba gibanja za rettavriranje monarhije v Španiji Moskvs. 7, maictt — List Rdeča mornarica je udaril po reakciji, ki le na delu za restavriranje monarhije v Španiji. Španski monarhisti so dobili oporo v bi Kakih nazadnjaških krogih. "Da Je ideja restavriranje španske monarhije dobila oporo pri reakciji v Veliki Britaniji, nI naključje," pravi list. "Idejo podpira tudi Vatikan." List dalje pravi, da Je Francov fošiatični režim v Španiji zaga-/II v resno krizo. Progreaivni elementi v demokratičnih državah zahtevajo prelom s tem režimom. "Dnevi Fisncovega režima v Španiji so prešteti," pravi dalje tuaki list. "Reakcionarni krogi v Španiji m drugih državah, ki so proti prerojenju španske republike, tega ne razumejo. Boje ae progresivnih sil, zato skušajo preprečiti, da ne bite prišle na krmilo v Španiji." PROSVETA PETEK, 8. MARPA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT glasilo in lastnina slovenske narodne podporne jedmote Organ ot and published by Slovan« National Benefit Society Nsrstnloa ia Zdrutene driavs (isven Chicago) In Kanado SS.00 na leto, S3.00 sa pol leta, S 1.56 sa istrt letaj aa Chicago In okolico Cook Co.. ST.$0 sa celo leto, 13.71 aa pol letai ia Inossmstvo SI.OO. Subscription rates: for the United States (except Chicago) and Canada MUX) per yaa*. Chicago and Cook County WM per year, foreign countries Sf.06 per year. Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov In nenarotadh člsnkov «s ne vrsisjo. Rokopisi literarne vsebina (trtles. povesti, dramo, pesmi itd.) s« vrnejo poilljatslju le v slučaju, čs }s prlloftil Advertising rstss on «t rcemsnl.—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, pctmv etc.. will be returned to sender only when accompanied by self addrsasod and stamped envelops. Nsslov ns vss. kar ima stik s listom i PROSVETA 2IS7-&9 So. Lawndaie Ave.. Chicago 23. Illinois $Io&jdvjL nožih, na&srfbuL Prelom s klerofašistom Francom Končno »o s* Amerika, Anglija in Francija vendar odločile ža ptelom g španskim klerofa&stičnim diktatorjem gen. Francom— ne pa z njegovo okrvavljeno vlado! Amerika in* Anglija »ta se dolgo upirsli temu koraku, zdaj pa sta vendar pristali na pritisk Francije. Ta korak bo pozdravil vsak svobodoljub, posebno pa oni del španskega naroda, ki je bil pred desetimi leti pribit na križ in se Junaško boril za svojo svobodo skoraj tri leta. Tista borba bo v zgodovini zapisana z debelimi "črkami, ko bo krvnik Franco že zdavnaj pozabljen, kila je v resnici prolog v drugo svetovno vojno, česar se pa tako zvane zapadne demokracije z Rooseveltovo administracijo vred niso čisto nič zavedale, marveč s svojo stu-pldno in hipokritlčno "neintervenčno" politiko indirektno pomagale fašizmu—španskemu, nemškemu In italijanskemu. Rajši fašizem kot pa zmago demokratičnih sil v Španiji! Nad Evropo in vsem svetom se je to bridko maščevalo. Da je zdaj prišlo do tega preloma s španskim diktatorjem, je več njegova zasluga kot pa želja Anglije in Amerike. Pri ameriški in angleški vladi Franco zadnje čase res ni bil dobro zapisan, toda obe sta ga tolerirall In šil na roko njegovemu krvavemu režimu. Se ni dolgo, ko smo čitali, du mu je "naša" vlada prodala 16 velikih transportnih letal, u katerimi sedaj lahko prevaža iz Moroka svoje afriške četo, s pomočjo katerih Je leta 10.16 tudi pričel svojo fašistično revolucijo prot« tedanji demokratični vladi. S temi četami in falangisti bo zdaj nkufcal zatretl vsak notranji odpor ali upor. Ne samo to! Med Francovim režimom in "našo" vlado so se vršila pogajanja za nakup večje količine ameriškega vojnega materiala, ki je ostal v Evropi. Ta pogodba je bila že sklenjena, le še podpisi ji baje manjkajo. Državni department menda ni toliko stupiden in ciničen, da bi jo zdaj tudi dovršil; toda tudi glede tega pe moremo biti sigurni, kajti podobnih stupidnostl in cinizma je polna tudi zgodovinu zadnjltt let Amerika In Anglija zalagata Ftancov režim tudi z gasollnom in marsičem drugim. Ta igra se bo po vseh videzih še nadaljevala, kajti prelom s Francom ne po-menf. da Je prišlo tudi do preloma z njegovim krvavim režimom RAZNOTEROSTI Detroit, Mich.—Po dolgem času se zopet oglašam. Že večkrat me je kdo vprašal, zakaj sem utihnila. Naj nihče ne misli, da sem se ustrašila kakšnega bav-bava. .Ne, nič takega. Ampak če človeka zadene tako straina nesreča' kot je mene in seveda tudi mnogo drugih, potem ni volje do pisanja. Ko sem izgubila sina, se mi je zdelo kot da bi mi kdo raz-mesa ril prša. Človek sploh ne more verovati, da je resnica in večkrat se zamislim, ter vprašam, je li mogoče, ali so bile samo grde sanje. Toda od njega ne dobjm več pisem, namesto njegovih pa prejemam od drugih, ki so poznali mojega sina. Eden njegovih prijateljev, ka-petan Lucash, mi je največkrat pisal in opisal, nesrečo. Ko se moj sin na dan nesreče ni oglasil po radiu, ga je šel kapetan Lucash iskat, našli pa so ga že mrtvega. Tisti dan so pobrali samo njega, ker so jih Japonci še veAno opazovali. Vzelo jih je dve url, predno so ga prinesli v taborišče. Kmalu za tem sem prejela pismo in sliko pokopališča, katero mi je poslal divizijski general Swing, nato pa še sliko njegovega groba itd.—vendar pa še sedaj ne morem verjeti, da ga ne bom videla več živega. Izgubila sem starše in mnogo drugih sorodnikov, ali vse izgube skupaj niso niti senca tega, kar sem izgubila s sinom. To se lahko pove le onim, ki so sami izgubili sina na bojišču, za one, ki sO jih izgubili celo več, je pa še toliko hujše. Well, vojna na bojnih poljanah je zaenkrat končana, sedaj pa imamo vojno v Industrijah, kajti stavk je nič koliko. Zdi se mi, da so vsi na stavki, razen hišnih gospodinj. Vsi zahtevajo večje plače, le me, hišne gospodinje, še vedno delamo za plačo, ki je veljala pred tisočimi leti. Morda se bo kakšen "smart" ni Da je prišlo do tega preloma, ki v resnici pomeni le to, da je j mojki spocitaknil ob moje bese-Franco končno postal persona non grata v Washlngtonu in Londonu, je predvsem njegova lastna zasluga. Pred par tedni je Franco namreč dal cinično umoriti 10 lojalistov, ki so se vrnili iz Francije v Španijo. Pred sodišče pa je dol postaviti 32 socialistov, ki so v Madridu nameravali obnoviti stranko. Francov režim, blagoslsvljen po Vatikanu od vsega začetka, kaznuje take grešnike s smrtjo. Med lojalistl, ki so bil« umorjeni v Bsrcelonl, je bil tudi Cristino Garda, ki Je v osvobodilni borbi v Franciji postal eden največjih francoskih Junakov. Ko se jc v Franciji raznesla vest o tej ekse-kuciji, je med ljudstvom, posebno pa med organiziranim delavstvom nastalo tako ogorčenje, da je bila vlada prisiljena podvzetl drastične korake proti Francovi Španiji Vlada Je tudi od parlamenta. ki sestavita novo ustsvo, dobila ultimat, da mora prelomiti vse stike s Francovim režimom, ali pa bo strmoglavljena. Proti tej eksckuciji lojslistov je nastalo veliko ogorčenje tudi po drugih državah v Evropi, kakor tudi med angleškim delavstvom. Ker je francoska vlada že prej pritiskala na Washington in London za skupni nastop proti Ftancu, sta w po tej eksckuciji končno podala tudi zunanja ministru Anglije in Amerike in pristala na ultimat diktatorju Francu, da mora Iti s prestola. Francija je Šla še dalj in zaprla mejo s Španijo. V tej skupni izjavi, v kateri Jc Franco končno uradno proglašen kot "persona non grata," vlade teh treh držav pravijo, da ne žele, du v Španiji pride do novega krvohtja ali civilne vojne, kakor tudi, naj Francov režim nasledi nekakšna začasna (caretaker) vla-du, sestavljena iz "vodilnih, patrtotičnih tn liberalno mislečih" Spancev, dokler si Špansko ljudstvo ne Izvoli take vlade, kakršno želi. Ameriška vlada je podkurila Francu tudi z objavo dokumentov, zaplenjenih v nemških arhivih, ki ga pokazujejo, da Je bil vedno v tesnih zvezah z naciji in da je nemška bojna morna-nctt imela med vojno svoje zalagalne baze v španskih vodah. Ta izjava ali ultimat Je baziran na želji, naj Francov režim str-moglavi njegova armada—tista armad«, ki ga Je postavila na krmilo' Da je ta želja dokaj naivna, nI Jlreba poudarjati. Brez gospodarskih sankcij tega gotovo ne bo storila. Franco je že odgovoril na ta ultimat, da ne ne umakne. To pomeni, da bodisi blufa ali oa Je siguren, da lahko računa na zvestobo armade. Dokler bo Imel armado na svoji strani, ali dokler Fiancija. Anglija in Amerika ne nastopijo proti nJemu bolj od ločno in pretrgajo tudi vse trgovske in diplomatske stike, toliko časa bo lahko še blufal. Gotovo je, da danes v Španiji ni druge sile kot armadne, k< b< ga lahko strmoglavila, kajti opozicija je disorgsnlrlrana bre* orožja, pognana pod zemljo ali se nahaja v ječah in v inozemstvu. Rt gumo je da armada Frsncovega re>l ma ne bo prej strmoglavila, dokler jI ne prične teči voda v grlo dokler bo prejemala gasolin in druge potrebščine iz inoremstva predvsem is Amerike in Anglije Velik udarec za Francov režim je sicer to, ker ga je zdaj menda /.apustil tudi Vatikan, ki ga )e podpiral in blagoslavljal od vsega začetke Vatikan rdaj na vse kriplje deluje, da Franca nasledi monaihistični režim. Taki MreAltvi" španskega vprašanja je men da naklonjena tudi angleška politika in sigurno tudi visoka katoliška hierarhija v «ie/oU, pu-dvnrtn pa newyor*kl kardtna' Spellman. ki je glavni sluga med Washingtonom. Madridom in Vatikanom in se je zadnjič udeležil tudi banketa, ki ga je v Rimu priredil Francov poslanik v prxaat novim kardinalom. Ampak obnova monaihlje v Španiji p»»meni skok iz dežja pod kap—povralck starega klerolevdalncga na mesto kierolašističnega e, češ, "saj vam, babam, ni treba nič delati sedaj, ko imate stroje, s katerimi perete perilo!" o je resnica, da imamo dandanes ženske precej olajšav pri de-u, to se pravi, da imamo različne tehnične pripomočke, kar je (oristno in hvalevredno, ampak olajšave imajo tudi moški, vzllc temu pa niso zadovoljni in za-itevajo več plače. Da me ne bi cdo napačno razumel in mislil, da sem jim nevoščljiva, ne, nisem! V našem mestu smo sedaj zelo srečni, ker nam je papež poslal svoj "žegen" in dobili smo novo-pečenega kardinala. Papež že ve, kaj dela. Zastonj ga nam nI dal, vsaj jaz mislim tako. Kaj mialite, potrošili so celih 10,000 dolarjev, da so ga namaškeradili n detroitski časopisi ga kažejo že mesec dni, poleg tega pa tudi vso njegovo opravo, potrebno in nepotrebno — slednje je mnogo več! Pokazali so že vse, razen spodnjih hlač, zgornjih pa mogoče nimajo . . . Salo na stran, ampak nič n čudno, če človek, ki zna mislit s svojimi možgani, izgubi vero ln zaupanje v duhovščino prlžnlce so nam pridigovall, da je bil Kristus reven: hodil je po svetu bos, rojen pa Je bil v hlevčku, ker se je njegovim staršem Jožefu in Mariji, godilo tako kot danes tisočem, ki ne morejo dobiti stanovanja. In ko je božje dete raslo kot raste še danes de-ca, Je pomagalo svojemu krušnemu očetu pri mizarski obrti. Najbrže je bil stari Jože bolj slabo plačan, zato mu je moral sin pomagati z vzdrževanjem družine, kakor se podobno še dandanes dogaja v marsikateri hiši. Kristus je šel sem pa tam malo ponagajat tedanjim mogotcem in jih gonil iz templja. Ce bi danes živel, bi ga imenovali komu- nista, tedaj pa U beseda še bila v modi. Ne morem razumeti, zakaj še toliko ljudi sploh ne more verjeti v te dogme in se pustijo tako vražje voditi za nos. Cerkev zbira zlato, srebro, visoka duhovščina pa ae oblači v baržun in svilo, na prst pa natika dragocene dragulje. Bila sem Še otrok in spominjam se, kako so roban-tili tisti kaplančki, zlasti misijonarji, kateri so prišli včasih strašit tiste kmete s peklenskim ognjem, z vsakovrstnimi hudiči, kateri nas bode vrteli in obračali na vilah Dalje so pridigovall, da je velik greh biti neči-muren in tako je neka stara devica prišla iz cerkve, kjer so imeli misijon, ter raztrgala vsa svoja boljša oblačila in svilene rute. Ona se je v resnici oblačila "nobel", kakor smo rekli pri nas, ker pa je preveč visela v cerkvi in poslušala tiste misijonarje, se ji je zmešalo. To se je zgodilo v fari St. Vid pri Planini, Štajersko, kjer so imeli vsako zimo misijonarje. Ker sem bila prisiljena hoditi v cerkev, sem slišala marsikaj, kar pa' nič ne soglaša s tem, kar počenjajo. Upam, da so se tisti kmetje kaj spametovali in ne kličejo v svojo faro več misijonarjev. Tudi se še spominjam, kako me je gospodinja spodila v cerkev, češ, da moram napraviti dolgo spoved, ali mislila sem si, kako jo naj napravim dolgo, ko pa ni sem imela dovolj grehov niti za kratko. No, pa sem se vseeno znebila nekateri^ katere sem se bala povedati dofnačemu kapla nu. Ko sem bila otrok, sem bila navihana in vedno sem kaj "po-uzmala" gospodinji, na primer par jajc in v lonec z njimi, v ka-erem se je kuhalo za svinje, nato pa ven z njimi in sem jih snedla. Vedela sem namreč za vsako kurje gnezdo in moje delo ; e bilo pobirati jajca. Tudi smetana ni bila nič kaj varna prec menoj, prav tako ne klobase na veliki petek, zato je bila moja vest precej kosmata, kakor ml je rekla gospodinja. Odvezo pa sem zmeraj dobila z lahkoto— zmolila sem par očenašev za po koro in to je bilo vse. Kot vsak človek, tako sem tu di jaz malo zrastla, seveda ne veliko, ker sem še danes maj h na. Nekoč sem šla k spovedi To je bilo pri Sv. Pavlu pri Preboldu, Savinjska dolina. Spove-doval me je neki kapucinar, kateri je tam večkrat gostoval in pomagal spovedovati. Imel je brado do pasu, bil pa je najbrže Še mlad, vsaj tako sem sodlia po besedah, ki mi jih je govoril; hotel je namreč vedeti, če imam fanta in kaj delava. Njegove besede niso za tisk. Tedaj sem bila bolj sramežljiva kot danes in vsa kri mi je letela v glavo. Pozneje se nisem upala iti k obhajilu, ker sem se bala, da bi me spoznal. Danes bi jih zvedel, ako bi kdo kaj takega vprašal. Dobro, da je bila stena med nama. Iz pisem in drugih poročil vidimo, kako so se obnašali božji namestniki v stari domovini v času okupacije. Razumljivo, vsi niso bili i/dajalci in morilci, kajti tudi med njimi najdemo nekatere, ki so pošteni in dobri, drugi pa so najpodlejša bitja, zverine. Se zveri ne počenjajo kaj takega kot so počenjali nekateri duhovniki. Če bi njihov gospod Kristus prišel vsaj včasih pogledat, kaj vse počenjajo v njego-\ em imenu, bi najbrže vzel bič in jih napodil iz templja oz. cerkve. Mnogo je ljudi, ki nosijo denar že tako bogati cerkvi, če pa jih vprašate za majhen dar za reveže v stari domovini, pa pravijo. da nimajo Kakor sem že dejala, papež nam ni zastonj podelil svojega blagoslova, ampak sem prav gotova, da so mu poslali lep kup tisočakov. Včasih je duhovščina trdila, da je de- nar hudičeva iznajdba in da ga ni dobro držati doma . . . Prav kar sem prečitala povest, katera je izšla v Ameriškem družinskem koledarju. Spisal jo e Etbin Kristan, naš dobro znani bojevnik za ljudske pravice. Povest sicer ne pove ničesar novega, ker sem že poprej čitala nekaj sličnega, vsaj v bistvu, vendar pa sem jo čitala s takim zanimanjem, da sem pozabila na spanje. Če bi živela kje na farmi, bi me gotovo petelini opomnili, da se zunaj dela dan. Zjutraj sem zopet vzela Družinski koledar v roke in ga nisem odložila, dokler nisem skončala povest. To omenjam zato, da kdor nima Družinskega koledarja, naj si ga nabavi, kajti samo povest o majorju Herbertu Edlerju von Hardfaustenu je vredna cene. Knjigo sem prejšnji večer šele dobila, zato ne morem izraziti mnenja o drugem čtivu, verjamem pa, da je dobro, kakor vse- V roke sem prejela Detroit News in vidim naznanilo, da sp šli na stavko pekarski vozniki. Ako se tem pekarnam pridružijo še druge pekarne, potem ne bomo samo brez mleka, pač pa tudi brez kruha. Če bo šlo tako naprej, se bomo morali povrniti v stari sistem prehranjevanja. Matere bodo morale hraniti otroke po starem receptu, gospodinje pa zopet peči kruh doma, kakor smo ga nekdaj. Ali sitnost je, ker ni bele moke v trgovinah —pravijo, da so jo vso pokupile gospodinje. Jaz pa mislim, da je nočejo namenoma dati na trg, ker upajo, da jo bodo pozneje prodajali, ko bo cena zvišana. Sedaj ni trgu SQlatnega olja, raznih rastlinskih začimb in drugih potrebščin. Vsega tega je zmanjkalo zato, ker upajo, da bodo smeli zvišati cene—slišali so namreč zvoniti o povišku mezd za celih 18 ln pol centa na uro. To bomo bogati! . . . Vas pozdravlja vaša znanka, It. Kralns. raj potrebno imeli, ne er vse, drugič nič. Najbolj! selimo zvečer gorke peči" ave imamo dosti. Vse drugfl sta vam mama in Anica doc i. Pišite kmalu. Pozdravil vse! Vaša teta. Tako pišejo moja mama, tra in teta. Iz pismu je rari no, da je bila Gorenja vas no prizadeta, kakor tudi bi kraji, zato je potrebno, da magamo našim trpečim br in sestram v stari domovini Lovrenc Kokal istema k .i Španije potrebuje |i pmm m teh M*tem<»\ na smetišče zgodovine in obnovo sllčne demokratične republike kot se je rasvila na lojalistlčnih tleh v prvih par letih civilne vozne ko je špansko delovno ljudstvo postalo svoj gospodar V sled tega ao ga indirektno pomagale zadaviti tudi tako zvane zapadne "demokracije" ... QLAS IZ GORENJE VASI NAD &KOFJO LOKO Indianola, Pa. — V časopisih sem videl, da se javljajo sorodniki iž vseh krajev Jugoslavije, samo iz našega kraja ne oz. iz Gorenje vasi. Kakor veliko družin, tako je tudi naša razkropljena na tem velikem svetu. V naših krajih so ljudje veliko prestali, kajti bile so se strašne bitke. Od doma večkrat pišejo, a od nas ne prejemajo vseh pisem. Veliko prebivalcev je bilo izseljenih iz Gorenje vasi in okolice in do sedaj se še niso vsi povrnili domov. V Vočajnl so bili skupaj mama, brat Jože, sestra Anica in teta Angela, ko pa so kraj zavzeli sovražniki, so brata Jožeta odvedli na Koroško in je še sedaj tam; bo preteklo že pet let, od kar je od doma. Po dolgem času pa se je nam javil skozi briUki Rdeči križ, in sicer dne 13. decembra. Omenja, da se mu godi zelo slabo in prosi za pomoč, ker je v potrebi in pomanjkanju. Toda revežu še ne moremo pomagati, ker ni poštne zveze z Avstrijo. Tu v Indianoli živiva z očetom, v Butler Ju, Pa., Je sestra Mary, v Cleveland u pa brata Frank in John. V prejšnjih pismih poročajo o grozotah vojne v njihovih krajih, V Gorenji vasi je padlo 24 fantov. Nekatere omenjajo po imenu, in sicer: Barbevču sta padla Jože in Pavle, dalje Boš-tinov Milan, učiteljev sin Franc Rebolj, Fortunov France, Pom-pešev Tone, Vovčarjev Francelj, Škofov Vencelj, Korltarjev Tone, mladi Preserc, pet Matlcovlh fantov, Mežnarjeva dva iz Sv. Urbana, Jože in Matevž, mladi Košenlnovc s Hlavčje njive, V Podgori pri Znidarju (Peterne-lu) dve dekleti in več drugih. Maticova kovaJnica je popolnoma uničena, v Toplicu je vse po-žgano. pri Logarjev i h»vsi pobiti in vse požgano. Na Sa vodenju je bilo uničenih 30 hiš Med vojno Je umrl Pclkov oče in na Brndu oče in mati. Naši pišejo, da ni treba pošiljati denarja, kajti go bolj li paketov, ker tam je težko kaj vse modro urediti, da kupiti za denar. Zadnje pismo, ki so ga pisali mama, sestra Anica in teta Angela, je bilo oddano 6. januarja, prejeli pa smo ga 9. februarja. Pismo se glasi: Preljuba moja družina!—Pričeli smo z novim letom in želimo, da bi bili tudi vi zdravi in srečni. Vsak dan nestrpno pričakujemo kaj pošte od Vas. Mi smo Vam že večkrat pisali. Zadnje pismo smo prejeli od Johnny j a, nekaj dni pred božičem. Tvoj paket, Lovro, pa nekaj dni poprej, od Franka in Johna pa od vsakega po dva paketa; vse smo prejeli v redu. Se enkrat se prav prisrčno zahvaljujemo za poslano. Na sveti dan smo jedli vašo juho in smo bili v duhu z vami. Prejemamo tudi Glas Naroda, za kar se Vam najj-lepše zahvaljujemo. Le ne imejf te preveč skrbi radi nas. Ali tii ata in Lovro še vedno v Indianoli? Ančka ima dela s šivanjem če: glavo. Stric Matevž večkrat pi še; on se ima dobro. Od strta Franceta pa nič ne slišimo in ne vemo, če je še živ. Ljubi ate in Lovro, prav sem skončala pismo, pa smo prejeli Vajino pismo, ki smo ga že tako nestrpno čakali. Samo da smo še vsi živi tukaj in tam! Strahu pa smo veliko prenesli in smo se morali skrivati, kadar je pokalo, srečni pa smp, ker ni padla nobena bomba na hišo. Sicer je bilo precej šip pobitih, a smo že vse popravili.. Pri Platišu je bila šola, a je padla bomba na hišo, k sreči pe ni eksplodirala Tako ni nikogar ubilo, le neki fantek se je tako .prestrašil, da ni mogel govoriti nekaj dni. Sorlijeva hiša je bila zelo poškodovana, družina pa je bila izseljena, sedaj pa so zopet prišli domov. Sedaj pa so izseljeni Gavnarjevi. Torej vidite, dragi moji, Če ima človek čisto vest najlaže izhaja in se mu ni treba bati ničesar. Samo da bi ime 11 ljubi mir. Jaz sem vedno z va mi v duhu noč in dan. Le še ka, pišite. Vse bi vas rada videla Pozdravlja Vas Vaša ljubeča mati. Sledeče pismo pa je pisala mo j a sestra Anica: Po dolgem času smo vendar dobili pismo od ata in Lovra. Najmanj pošte smo dobili od Mary. Sicer pa smo se v vojnem času kar odvadili pi sati. Od Jožeta ne dobimo nobene pošte, ker ni nobene zveze s Koroško. Upamo, da je še pri svojem delu. Božične praznike smo^mirno praznovali po štirih letih', kajti med vojno- je bilo ravno za praznike najhujše. Zimo imamo izredno lepo—snega nič, po cesti pa je toliko prahu kot ob velik' noči. Imeli smo tudi polnočnico, katere ni bilo že štiri leta. Francljev Jože je sedaj doma, Jelka pa je prišla domov za praznike, ima službo na Primorskem. Tudi gospod Janko je prišel domov za nekaj dni. Je še ravno tako kot je bil; prestal pa je veliko skozi vojno—vsi Vas lepo pozdravljajo! Srečni so, da so ostali vsi živi. Da so nam ostale le glave, vse drugo se bo nsdo-mestilo! Sedaj se je pričelo zopet i kulturnimi aktivnostmi in včeraj so igrali lepo igro "Domen". Bila je zelo lepa udeležba. Kakor vidim v Glasu Naroda, imate tudi v Ameriki veliko priredb in zabav. Johnny in Frankie gotovo še zmeraj pojeta. Kaj pa Tvoja harmonika. Johnny? Ali Še kaj igraš nanjo? Časi se res spreminjajo—nekateri se ženijo, drugi pa so še vedno žalostni, ker se spominjajo na padle. Veliko poguma in dobre volje, pa bo šlo. Vsem skupaj lepe pozdrave! Vaša sestra in hči Ančka Teta pa piše: Hvgla Vam za vse! Upamo, da se bodo razmere kmalu zboljšale, saj je že veliko boljše kot je bilo Veseli me, da ste vsi zdravi. Nam je po Jožku zelo dolgčas, ker ne slišimo od njega že tako dolgo. Zelo ga pogrešamo. Vsa naša sreča je Anice, ki je vzor dobre in skrbne hčerke, sestre in nečakinje. Z neutrudljivo požrtvovalnostjo in ljubeznijo skrbi za vee in zna dodatno poročilo o skupni priredbi CMcagoi IlL—Tu sledi dc poročilo o skupi.i priredbi Sovih podružnic v Chicagu ki se je vršila 18. novembra Kmalu po tej prireditvi je poročano v našem časopisju pem uspehu te priredbe v s nem. Današnje poročilo vi je finančni pregled in i: prispevateljev za pomožno cijo. , Skupni dohodki znašajo 79; prostovoljni prispevki kojŠnjo pomoč trpečim v s kraju pa $170, skupaj $1,5' Izdatki te priredbe so bili 44, izročeno za pomožno $710 in SANSu za politične cijo $350, preostanka na rol $42.35, skupaj kot zgoraj 576.79. " Prispevali so po $25: M. J larnar in Jug. samostojno porno društvo Zarja, chevar $20, Apoloni j a Luz John Skavich in soproga Po $10: Frank in Minka John Jereb, Frances Frank Sajovec, Mike in Skochir, Joseph in Frances mar in Louis Zidar; Ai G rum $6. Po $5 so darovali: Mary než, Mary Aucin, Anton B vie in soproga, mrs. A. Ber A. Bezlaj, Frank Benčina, P Bostich,' Jacob in Mary I vac, F. Carr, Matt Cukale. J. Deverich, Katarina D Jos. in Josephine Erjavec (J 111.), Tončka Erdeck, J. Fi na, Anton Garden, John 0 rich, I. Heinrihar, R. Hrib soproga, Anton Jordan, Johi chevar, Theresa Kerkoch, Košak, Apolonia Kosic, mi Kote; Mirko in Pauline K Michael Kusel, Vera Leveč ter Luzbe, Mary Novle, ml Omerza, Angela Perme, J Poropat, Josie Prežel, Marj cic, Louis Robaus, Agata man, Jos. Sajovec, Rose Saj Frank in Helen Sedey, Jo Sernel, John Skerjan Span, Mary Steblay, Anton mazin, Anton Trojar, Ulch soproga, Vrhovnik in s<>prq Zore, Frances Zupančič ter kel in soproga. Dalje so darovali: ena < $4, šest po $3, trideset P« ena $1.50, 68 oseb po $1.1» pa je darovalo različne vsoti $5 doli, katerih imena pa * n e č i 11 j I v a ali pomanjM Skupni znesek teh darovr znaša $120.25. Vsa ona društva, kateri: bile poslane vstopnico v prodajo, so prošena. da vsta ce vrnejo ali pa plačajo, a* bile prodane. Govornikom, lavcem in delavkam, kakor di udeležencem ter sploh vi ki so na kateri koli način £ gali do uspeha te priredb enkrat iskrena hvala' Za centralni odbor p SANSa: ■ Frank Smith. UJW s pota Kam plovemo* Med nas. edinosti. Drugi narrli ni* razdruženi med seboj *<* vanski, kajti ne r.n > v dje verskega Vprašanj« **' mi Je že precej I" ^ za vedno zaspal p>" časnikar in misijonar Buh, ki se je izrazil, da ^ ber narod, sam" v * Poglejmo Čeh*. Oni ao tudi verni in cerkev, toda kot narod n» jo skupno _ Matij« P*P k« j iz nove, prerojene ■ in Jugoslavije ije surovin "j^o tekstilno -PUSTRIJO Jugoslavija bi lahko v okviru ^kmetijstva pridelala ve-del za domačo tekstilno in- , strani nam tekstilne taljeni treba šele ustanavlja-temveč morda samo izpbpol i pridelovalna in predeloval-panoga nase tekstilne proiz-^je se pred vojno nista razvi-vštric, da bi si medsebojno ali in da bi druga drugo 'ijii k napredku. Od takega pnega dela bi imeli obe pa-i koristi, z njima pa tudi vse gospodarstvo. Edino pra-in razumljivo bi bilo, da bi naša tekstilna industrija o-vala s surovinami pred-na notranjem trgu, za ka a proizvaja. Zakaj bi tro-ivoj denar v tujini, če se oskrbi doma? vendar smo danes daleč od Sodelovanje med našo tekstilno industrijo in kmetijstvom bo treba še-ustvarjati iz najosnovnejših Jjev. To žalostno dediščino je zapustila predvojna Ju-ivija, ki se prav nič ni bri-ia koristi našega gospodar-, temveč je skrbela le za cke posameznih njenih iz-čevalcev. vojno smo uvažali toliko iij, surovin in izdelkov, da nad eno tretjino vsega na-uvoza na njihov račun, ilni sektor je bil v trgo-bilanci najbolj pasivna vka. Naša tekstilna indus-je šla pred vojno mimo katerih možnosti, da se o-s surovinami na domačem in se je oskrbovala skoro icno z uvozom tujih suro-polizdelkov. Od tekstil-ovin, ki jih je pridelalo kmetijstvo, smo konopljo ostalo pa smo pred-potrošili za izdelke doma-«hti. Naša tekstilna indus-> izkoriščala komaj 25% pridelane volne, 34% do-pndelane konoplje in 20% pridelanega lanu. Vsa tekstilna industrija je bila « od uvoza tujih surovin, v je delala skoro izključno mače potrebe. Letna pro-ja tekstilnih surovin pri je znašala pred vojno nad " ton (od tega dve tretjini koplje), uvozili smo surovin Jelkov 58,000 ton, izvozili to 33.000 ton (skoro izključno J°Plje); potrošili smo torej d &6.000 ton. Če vzamemo za «er samo volno, tedaj so šte-« naslednje: volne smo pri-8000 ton, uvozili v suro-1 P°!'zdelkih in izdelkih 7,-l(,n' ,ZV™1> pa 500 ton, tako * znašala potrošnja okrog pHKJ ton. fo «o vzroki za ta nezdrav ™L Krivda pade izključno PrHvojno državo, ki ni sto-ničesar, da hi se obe proizva-1 panoK» povezala in spravi- * tesnr) sodelovanje. Ime!i ^^ Pnmer 10 milijonov OVC, n'" Pridelali samo 8,000 tot, earstvo je bi! . T leno in se nihče g njegov napredek. potrebnih surovin. Na temu bi lahko pripomnili, da naša široka potrošnja ne zahteva samo blaga boljših vrst, temveč se zadovoljuje v znatni meri tudi s slabšo kakovostjo. To so posebno očitno pokazala pretekla leta vojne, ko se je naša tekstilna industrija pod pritiskom razmer le lotila predelovanja naše domače volne. Pa če gremo preko tega in osvojimo pomisleke, ki jih je pred vojno iznašala naša tekstilna industrija glede predelave domače volne, smo upravičeni postaviti očitek, da ni bilo prav nič storjeno, da bi se naš pridelek volne kakovostno izboljšal in da ni bilo raziskano, kako bi b}k> mogoče naš pridelek v celoti vključiti v našo tekstilno proizvodnjo. Naša tekstilna industrija je ob koncu prejšnjega in v začetku /sedanjega stoletja zaradi brezbrižnosti domačih činite-ljev zapadla v odvisnost preko-morskih držav. Te so v začetku preplavile evropsko tržišče s ceneno volno slabe kakovosti, nato pa so kakovost v tekmi z evropskim pridelkom stalno izboljševale in popolnoma izrinile evropsko volno. Posledica je bila, da je število ovc v JSvropi naglo padalo in da se ni nihče brigal, da bi se izboljšala kakovost doma pridelane volne. Pri nas je bilo na las podobno. Zato je naša industrija, kdarkoli so se prekinile trgovsko zveze v Je dajala na leto najav dn t med 1» H s selekcijo. ^ * r,M" in s splošnim po-b « de- ,r' Ma; Čep b, Z ' jjj^&iij n^.i,- fcor ga izka-r Uhk,nn ,h 'ir/avah, bi ven- Vo,n* P™ i takt » tt^lii-.i 'i,!"hko v znatni •kovost doma H na * K tyrii rav pri pogojev k " tako velikega L, Tl\ Prfj 1 pr trm T« k »■'k. t. industrija "ašega doma-v višini P,-ton let " »p na to. ' Kimerna /.a Waga. ker je 'menovanih prožne. K tujimi dobavitelji, zapadla v težko krizo, čeprav je bila običajno to-doba visoke konjunkture. Šele v takih krizah se je naša industrija zatekla na domače tržišče z volno, ki ji pa seveda ni mogla mnogo koristiti. Jasno je, da V bodoče ne moremo po tej poti naprej. Poskrbeti moramo, da bo naša industrija čim manj odvisna od uvoza in da bo predvsem izkoriščala domače tekstilne surovine. Naše kmetijstvo ji bo lahko dobavljalo zadostne množine surovin. Potrebno je le, da pristopimo k načrtnemu delu m razširjenje nasadov predivnih rastlin, Obenem pa k delu povečanja pridelka za, izboljšanje kakovosti domače volne. TUDI V GOZDOVIH SO PELI UBERO S spoštovanjem in ljubeznijo je naše ljudstvo počastilo spomin padlih borcev in talcev, na mnoge načine jim je izkazalo svojo hvaležnost: Z odkritjem spomenikov žrtvam, s postavitvijo raznih simbolov na pokopališčih, z množičnimi pogrebi, z mašami zadušnicami, z žalnimi svečanostmi itd. Prisrčen način počaŠčenja je bil prav gotovo v Stični, ki so ga organizirali člani Rdečega križa. V počastitev vseh onih. ki leže neznano kje pokopani, ki jih ni našla ljubeča roka, da bi jih okrasila s cvetjem in prižgala lučko, ki bodo za zmeraj ostali skriti našim očem in zapuščeni — za počastitev teh samotnih grobov so poskrbeli v Stični. Šolska mladina se je odpravila v gozd Veliki boršt nad Stično, kjer leži pokopan neznan partizan? Že dopoldne so okrasili grob in postavili ob njem klopice za postavitev svečk. V bukova drevesa so zabili žeblje, da bodo nanje obesili vence. Vse bližnje skale so biie okrašene z rožami in iz vsake drevesne dupline so se ozirale bele in rdeče krizanteme. Grob je bil prepleten z zelenim bršljanom, križ je bil ovit z mahom, na križ pa je bil pritrjen trnjev venec kot veliki znak trpljenja, ovit s slovensko zastavo. Z vseh strani je prispela mladina, prinesla je polna naročja svežega cvetja in zelenja, da bo čim lepše okrasila grob neznanega junaka in vso bližnjo okolico gozda. Prišel je duhovnik, ki je opravil verski obred, blagoslovil je grob. prosil božjega blagoslova za našo mlado domovino In za-oel 1 i bero. Nato je bil govor, oresu nI ji ve besede so privabile «olze v oči. otroci so dekla m i rail, orisotni so zapeli pesem: Žrtvam" in staro slovensko D* senu "Pomladi vse se veseli.. " Ljudje so poihtevali in si z robci bri- sali oči. Ganljiv je bil pogled na očeta brez rok, katerega sin leži neznano kje pokopan. Mož je slonel s svojimi železnimi r(£ kami ob bukvi in jokal . . . Pričujoče je objela resnična žalost, tista žalost, ki se človeku poraja v srcu, kadar žaluje za nečem velikim, kadar je izgubil najdražje na svetu. V gozdni tišini, med bukvami in bori, med skalami in vejevjem je ljudi prevzelo neko sveto občutje, njih srca so jokala in zdelo se je človeku, da z njimi vred joka tudi narava sama, ki tako ljubosumno objema trupla mladih ljudi, ki so umrli prezgodaj, ki so jedva ugledali svet, pa so ga morali že zapustiti. Društvo Rdečega križa v Stični. VELIKA &IPADOVA ŽAGA V ZAVIDOVIČIH ZOPET OBRATUJE Šipadova žaga v Zavidovičih (na prdgi Sarajevo-Brod) spada med največja lesno-industrijska podjetja v naši državi. Ta žaga je bila v teku vojne popolnoma uničena. Ob osvoboditvi je vladalo na obsežnem področju žage pravo opustošenje. Okupator, ne poznavajoč energijo in u-stvarjalno silo naših narodov, je bil prepričan, da je v tem podjetju onemogočeno delo za vrsto let. Zavedajoč se važnosti tega podjetja za obnovo naše dežele, so delavci takoj po osvoboditvi pričeli popravljati porušene naprave. Pričeli so brez potrebnega orodja in niso gledali na čas. 450 delavcev te žage je pri obnovitvenem delu izvršilo 88 tisoč delovnih ur. Po napornih obnovitvenih delih je žaga te dni zopet pričela obratovati s 7 fPolnojarmeniki, katerih kapaciteta znaša 900 kub. metrov lesa v 24 urah. V kratkem bo usposobljen 8 polnojarmenik, tako da bo podjetje lahko predelalo v 24 urah nad 1000 kub. metrov lesa. Vzporedno z obnovitvenimi deli so bile zgrajene nove naprave za serijsko izdelovanje lese nih barak in hiš. Z izdelovanjem teh hiš, ki so namenjena kmetom v porušenih in požga-nih vaseh bodo pričeli v prihodnjih dneh. Preteklo nedeljo je bilo na svečan način obnovljeno delo v podjetju. Svečanosti, ki ji je prisostvoval minister za gozdarstvo federalne Bosne in Hercegovine dr. Ante Martinovič, se je udeležilo 1500 delavcev, meščanov in kmetov, ki so prišli, da vidijo uspeh svojega dela in še enkrat potrdijo svojo udanost in privrženost ljudskim oblastem in maršalu Titu. TOVARNE V SLOVENIJI BODO IZDELOVALE KMETIJSKE STROJE Po končani vojni so mnogi kmetovalci ostali skoraj brez o-rodja, ker ga je okupator pobral ali uničil. Zato so naše domače tovarne takoj po osvoboditvi pričele izdelovati najpotrebnejše ročno orodje, predvsem lopate, krampe in motlke. To orodje so dobili kmetje, ki so ga nujno potrebovali. Istočasno pa je bilo treba misliti na to, da se nadomestijo tudi uničeni kmetijski stroji in vozovi. Tovarne so pripravile vse potrebno za izdelovanje kmetijskih strojev. Že v teku letošnje zime bodo domače tovarne izdelale mlatil-nice, pluge, okopalnike, osipal-nike, kultivatorje in brane vseh vrst, in sicer v taki količini, da bodo krite najnujnejše potrebe. Tovarna kmetijskih strojev "Ježek" v Mariboru bo izdelovala vse vrste mlatilnic, slamo-reznlce, drobilce, sejalnice in robkače za koruzo, navadne in hidravlične stiskalnice za grozdje ter ročne in motorne kosilne stroje. Tovarna Pran* Krem žar v Št. Vidu nad Ljubljano bo Izdelovala mlatllnlce vseh vrst, reporeznlce ter gnojnlčne črpalke, tovarna Čretnlk v št. J ur ju ob Južni železnici manjše mla-tilnice in tovarna Smola prav tsko v Št. Jurju mlatilnice in sadne mline. Tovarna kmetijskih strojev v Lescah bo izdelovala gnojnične črpalke, kultivatorje. pluge, plužne dele in hrane, tovarna Westen v Celju gnojnlčne »ode, podjetje Ciril Podržaj na Itfu pa gnojnlčne črpalke Končno je omeniti še mizarstvo Jevšek v Novem mestu. ki ho izdelovala vejalnik* mline za groedie. pecllalnike. sadne stiskalnice in tipizirane kmečke vozove, kar je posebno važno, ker zelo primanjkuje voz. Večina omenjenih tovarn je že Izjave mehiškega predsedniškega kandidata MEHIKA. — ONA. — Miguel Aleman, ki j*' kandidat za pred-sedništvo pri volitvah, ki se imajo vršiti dne 7. julija, je izjavil v intervjuvu.z agenturo ANLA, da bo podpiral sodelovanje z i-nozemskim kapitalom v svrho razvoja mehikanske industrije. Bivši minister za notranje zadeve je dejal, da je bila Mehika za časa vojne sicer prisiljena, da "skrbi sama zase v industrijskem pogledu," da bo pa mogla zato zdaj, po koncu vojne, zopet iskati podporo inozemskega kapitala. Naglasil je, da tak poziv inozemskim tvrdkam nikakor ne pomeni, da bi dostojanstvo ali pa neodvisnost Mehike trpela radi tega. Aleman je poudaril, da so vse dežele, ki so se začele industrijsko razvijati, potrebovale tujega kapitala ter da bo morala "tudi Mehika sprejeti precej pomoči od zunaj." Dejal je, da je popolnoma nepotrebno, da bi se uvedlo posebne zakone v svrho zaščite mehikanske neodvisnosti proti vmešavanju inozemskih korporacij. Sedanja mehikanska konstituci-ja daje tozadevno^ čisto zadostnih jamstev, je naglasil. Omenil je projekte elektrifikacije, katere skupno upravljajo mehikanske tvrdke in Westing-house Electric—češ, da je to zadosten primer sodelovanja s tujim kapitalom, ki je ostal popolnoma v okvirti mehikansklh zakonov. Alemana podpira mnogo pro- _iii—---- gresivnih krogov v Mehiki. Izjavil je, da ima najlep&a upanja za soglasje med kapitalom in delavstvom v Mehiki posebno zdaj, po nedavnem sporazumu med mehikansko federacijo delavcev in mehikansko industrijsko komoro. Ta sporazum, je dejal Aleman, "dokazuje ljubezen do domovine, ki bo olajšala razvoj naše dežele." Aleman se je odločno izrazil proti rasni in verski diskriminaciji. "Smatram, da je treba za-treti vse izrastke rasne in verske diskriminacije, ter da mora biti to ena temeljnih točk deklaracije o pravicah človeka in državljana, katero bo predložil medameriški pravni odbor o priliki prihodnje konference zunanjih ministrov v Rio de Ja-neiru. Glede Šolstva v Mehiki je dejal Aleman naslednje: "Ako postanem predsednik, bom z največjo odločnostjo obnovil borbo proti nepismenosti širom dežele. Zelo mi je na tem, da dvignemo in razširimo vzgojno obzorje, prav posebno v podeželju." Alema je predsedniški kandidat proti bivšemu zunanjemu ministru Ezequilu Padillu, kateremu njegovi nasprotniki Često očitajo, da je preveč pod vplivom ameriškega zunanjega ministrstva. NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na primer (March 31, 1948). poleg vaiega Imena na naalovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla narožalaf. Ponovite Jo pravočasno. da se vam llai ne uaiavl. V Pros veti so dnevne ne ln delavske voeiL AH lik čtiat* nik dan? Amerika in sredozemsko vprašanje Naplaal DONALD BELL Libija, ogromna peščena planjava postavlja danes velikim silam problem, katerega jim je tako težko razrešiti, da je vsa mirovna ureditev povojnega sveta ogrožena. V tej deželi, ki šteje približno 670 tisoč kvadratnih milj in samo ®00 tisoč prebivalcev, ni najti skoro nobenih prirodnih bogsstev. Petroleja nI in poljedelstvo Je siromašno. Redke oaze so povezane s stezami in slabo zgrajenimi cestami, kajti'JLibiJS nima nobenih železnic. Promet se vrši s tovornimi avtomobili ali pa na starodavni način, s karavanami velblodov. In* vendar so radi te siromašne in puste dežele razpravljal državniki Amerike, Rusije in Velike Britanije ves pretekli oktober in november in še do danes niso našli nobenega sporazuma. Franci j s bi želela, da ostane Libljs pod upravo Italije. Anglija jo je najprej zahtevala zase, a je pozneje pristala na to da se izdela mirovne pogodbe z Italijo, ne da bi bilo vprašanje Libije odločeno. Rusija hoče, ds naj postane Libija dežela pod mandatom Organizacije zedinjenih narodov, tods pod individu alnim poverjeništvom Sovjetske unije. Amerika predlaga kompromis—varuštvo in kolektivno upravo Britancev, Rusov, Francozov in Amerikancev. Cilj naj bi bila popolna neodvisnost dežele po 10 letih varuštva. Teh nasprotujočih si naziranj in zahtev ni bilo mogoče izmi-riti. Sporazum je videti trenot-no nemogoč. Italijanske mirovne pogodbe ni mogoče seatsviti, tako da zavezniki ne morejo sklicati mirovne konference v Parizu, ki bi se imela začeti dne L maja t. 1. Presenetljivo pa je, da Je nesporazum, ki ima tako važne posledice, nastal radi ogromnega kupa peska, ki Je e-den najsiromašmjiih predelov vaega sveta. Čemu Je velesilam toliko da te dežele? Zakaj Je bilo nemogoče najti sporazum v navidezno tako postranski zadevi? Vzrok temu Je aeveda strategija. Kdorkoli vlada nad peščenimi obalami te puste zemlje in ima v svojih rokah onih par bornih pristsnišč, katerih pomoli spijo v vročem nredoz^m»k«*m soincu, je tudi vladar na potu iz Gibraltarja do Sueškega prekope. Rusija zahteva izhod v svobodno morje. Francija bi želela, da nastane v Sredozemlju pričela izvajati delovni načrt D*l potrebnih strojev bomo dobili tudi iz Ceakofclovaške v za meno za vino. iz drugih držay pa na račun nt-parse I j Po Ljudski prsvkri. ravnovesje sil, če le omgoče brez Sovjetske unije. Ljubše je Franciji, da dobi Libijo v roke slabotna Italija kot ena velikih sil. Ameriško stremljenje pa gre navidezno za tem, da se v skladu z željo Britanije prepreč prihod Rusije v Sredozemsko morje, obenem pa, da Britanija ne postane izključni gospodar tega dela sveta. Amerika že sedi v komisiji za Tanger ter je tako soudeležena v kontroli zahodnega dostopa v Sredozemski morje. Ni nam do tega, da bi podpirali angleške aspiracije za nadvlado v Libiji Ako se udeležimo še v komisiji za varuštvo nad Libijo, bomo i-meli bosedo v oporišču, ki je največje važnosti za kontrolo prehoda do vzhodnih vrot v Sredozemsko morje. Zadnja poročila namigujejo, da se Anglija počasi bliža ameriškemu stališču, četudi zelo nerada. Angleško oporišče v Kgip-tu je zelo omajano. Ako bi ime 11 Angleži svoje posadke v Tri pollju in Bengaziju, Tobruku in drugje v okolici, bi jim bilo mnogo lažje ojačltl svojo pozicijo v Egiptu. Če pa bi jo I/, gubili, bi to izgubo tudi mnogo lažje prenesli. Veliki Britsnlji Je dobro znano, da je največja nevarnost, ki preti njenemu carstvu, sovjetska politika kolonijalne neodvisnosti. Vsled tega bo' prva ln najpoglavitnejša skrb angleške politike, da prepreči Rusiji vstop v Sredozemsko morje. Ako potrebno, bodo Angleži prav rade volje sprejeli delitev vpliva v Sredozemlju, da spravijo Ameriko na svojo stran. Kaj pa Sovjetska unija? ^Ali imajo ruski prvaki v Kremlju res namen in upanje, da jim bo uspelo, preriti se do Afrike in si prisvojiti važno oporišče na njeni severni obali? fte vedno sem prepričan, da je njih pravi namen le, da postavijo svoje zahteve in okrepe svojo pozicijo v bodočih pogajanjih. Ne vidi se mi verjetno, da bi realisti, ki vodijo zunanjo politiko Sovjetske unije, reano mislili na to. da bodo vdrli na afriška tla Naj-brže se bodo zadovoljili s tem, da v zameno Trst pripade Jugoslaviji. Najbrže bodo preprečili vsako možnost mirovne pogodbe Italijo vae dotlej, dokler Jim velesile ne bodo ponudile tega čl pri napolnievanju skrinj pre IZR0PAN0 ZLATO IN DRAGULJI NAJDENI V SAMOSTANU Preiskava pri frančiškanih v Zagrebu razkrila ustaaki plen v grobnici Zagreb. 29. januarja 1946 (Tanjug).—Na podlagi že prej dobljenih informacij so organi javne varnoati meseca januarja tega leta izvršili preiskavo v frančiškanskem samostanu v Zagrebu, Kapitelj št. 9, in ob tej priliki so našli v bivši grobnici, ki se nahaja v pro: štorih za izpovedovanja gluhcev, 36 lesenih skrinj. V navzočnosti provincijala frančiškanskega samostana so bile odkopanc skrinje, ki so bile pokrite s prstjo, pomešano s strohnelimi Jtosei človeških kosti. V skrinjah so bile najdene dragocenosti: zlato, zlate ure, uhani, ovratnice, prstani, zlato zobovje itd. Iz zapisnika in registrskih vpiskov, ki so bili najdeni v skrinjah, je ugotovljeno, da so te predmet«; tukaj zakopali organi ustaške državne zakladnice. Rezultati dosedanjih preiskav dokazujejo, da gre v glavnem le za dragocenosti, ki so bile za časa okupacije izropane in oddane državni zakladnici. Pred prihodom jugoslovanske armade pa se Je ustaška vlada sporazumela s cerkvenimi oblastmi, da se navedene dragocenosti skrijejo na tem kraju. Zagreb, 30. januarja 1946.— Na podlagi podatkov ministrstva za notranje zadeve vlade ljudske republike Hrvatske je javnost že obveščena o zločinu, ki je ponovno dokazal najtesnejšo zvezo gotovega dela visoke katoliške duhovščine z ustaškimi hudodelci. Po razkritju arhivov v nadškofijskih dvorcih in po skrivanju ustašklh zločincev v teh istih dvorcih ter vrste drugih zlo-čUlov, ki so najtežje prizadeli tudi samega zagrebškega nadškofa, novo razkritje ljudskih oblasti nt Izzvalo poaebnega iz-nenadenja, toda je zato izzvalo tem večje ogorčenje širokih ljudskih množic nad temi zločini klerofašlstov, ki se niso vzdržali, da ne bi na posvečenem kraju poakrill dragocenosti u-staške državne zakladnice, zlato zobovje, prstane in uro, katere so krvavi ustaški razbojniki nabrali pri ubijanju svojih žrtev. Odkritje organov javne vurno-stl v frančiškanskem sumostanu v Kapitlju, grobnici, ki se nahaju v spovedovalnici za gluhe takoj poleg samostanske cerkve, se gnusi vsakemu poštenemu človeku. Spovedovalnica sama je tlakovana s ploščicami, pod katerimi se nahaja plast betona. Tla so bila vsa zaprsšens in delala vtis, da vse tako obstaja že dolgo vrsto let. Za vsak slučaj pa so patri v spovedovalnici ravno na prostoru, pod katerim se je nahajala grobnica, postavili eno večjo skrinjo, polno cerkvenih stvari. Ko je bil beton ray-bit in odstranjena tanka plast prsti in opeke, so se pokazale človeške kosti. Pod kostmi pa so bile lesene skrinje, obvite zubojnim papirjem. Grobnica sama ni bila zadosti velika, da bi se v njo spravile vse lesene skrinje, in jasno Je, da Je bila z naknadnim kopanjem znatno razširjena. Samostanski gvardijan in dru gl patri, kateri so bili pripeljani, da prisostvujejo odkopavanju, mi poskušali, da vsak trenutek kam pobegnejo, ker so se bsli biti navzoči pri odkritju, In ne-kolikokrat Je bilo treba poslati ponje ali jih klicati, da se vrnejo. Kakor hitro so bile skrinje dvignjene, tako hitro so bile tudi odprte. Našla se je velika količina zlatih žepnih ur z raznimi začetnimi črkami, cele zlate čeljusti t umetnimi zobmi, latere so ustaški krvoločnežl v koncentracijskih tuboriščlh zdr-i iz ust svojih žrtev, potem so lile najdene velike količine zlatih prstanov, ki m bili presekani In strti pri prisiljenem odvzemanju. Med drugim je najdena tudi velika količina zlatih Iko-nov, odvzetih ubitim pravoslavnim, svetinje z obličji svetnl-iov, kot jih nosijo katoličani, zatem judovske zvezde z zlatimi veriticaml. NaAle so se tudi ee-e vrečice bisernih ovratnic, bro-•.ke z brilijantl In biseri ter sta ri cekini, katere noaljo kot nakit vaška dekleta In /ene. Dokumenti so priloženi v po-nebnih ralepkah v vaaki skrinji iti predpisani od nekaj desetin U-ataških ministrov ln glavnih funkcionarjev, ki a» bili rievzo- kompromisa. dno so bile zakopane v grobnico. Skupaj je bilo izvlečvnih 36 skrinj, preko katerih so radi boljše kamoflaže v grobnici biie razmetane kosti umrlih menihov, ki so bili tukaj pokopani. Meščani, ki so prisostvovali odkopavanju, so ostrmeli spričo velike količine najdenih dragocenosti, za katere je jasno, odkod prihajajo, in koliko ljudi je radi vsega tega postalo žrtev zverinstva ustašklh razbojnikov. Dogodek, da so bile dragocenosti najdene ravno v frančiškanskem samostanu v Kapitlju, dokazuje, da s& ustaški poglavarji imeli ncomejno zaupanje v cerkvene ustanove, posebno v kapiteljsko gospodo. Nekaj dni pred svojim begom so ustaši v Zagrebu razširili vest, da so zls-to in druge vrednosti ustaške državne zakladnice poslale v Inozemstvo, Istočasno pa so tunta-ški ministri obiskovali nadškofijski dvorec th zahtevali pri nadškofu Stepincu, da poakrlje njihovo Imovino, kajti bilo Je radi prodiranja jugoslovsnske armade Že prepozno, da bi jo prepeljali v inozemstvo. Tedaj je dal nadškof dr. Ste-pinac dovoljenje bivšemu ustaš-kemu ministru dr. AlejbegovlČu, da skrije arhive ustaškega "ministrstva za zunanje zadevo" in arhive "županstva" v nadškofi-ji. Istočasno Je nadškof prejel premično imovino ustašklh ministrov Josifs Balens, dr. Ive Csnkljs, Petričs in drugih. Predsednik ustsške vlade dr. Mandič, ministri Artukovlč, Butat, Puk ln drugi so nekoliko-krat obisksll nadškofa Stepinca ln iskali njegove pomoči ter zavetja—zanje v tako težkih dneh. TI ministri so ob Istem čssu obiskovali tudi frančiškanski samostan na Kapitlju, posebno minister Puk, v spremutvu patra Radoslavn Glavaša, ki Je stanoval v samostanu, Predsednik ustaške vlade dr. Mundlč je skrivanje zlata In drugih dragoconostl iz ustaške zakludnlce poveril ministru Pu-ku, polkovniku Vutucu, bojnlku Kralju in patrtt GlavaŠu, bivšemu "načelniku oddelka za bogoslovje" pri ustaškem "ministrstvu za pravosodje in bogoslovja Viti ti dogodki, kakor tudi mnogi drugi, so dsjull upravičene rszloge za domneve, du zlato ustaške državne zakladnice leži v nekem cerkvenem zavodu v Zagrebu. Še meseca septembra lanskega leta so tie organi ljudsko oblasti obrnili nu upravo samostana In zahtevali, da se oddajo vse stvari, ki so Jih tam spruvill ustaši. Tedaj so frančiškani uporno zatrdili, da se pri njih ničesar ne nahaja. Medtem pa je bilo s preiskavo potrjeno, da so uutaši pred svojim begom iz Zagreba pustili v samostanu ogromne količine obleke, med drugim tudi dva vagona tekstila (blaga), kož, klobukov ter ma-stl. Patri so ustslko zapuščino porazdelili ustslkim družinam ter drugim »amost«n<»m. Rav-notako so bili v samostanu najdeni pUalni stroji in radioapa-ratl, katere Je pri menihih skril ustaški policijski agent Šuklje. Dne 2.1, januarja so prišli organi javne varnosti ponovno v samostan. Ko Je bilo omenjeno, du tie bo vršila preiskava v cerkvi in zakristiji, so patri zopet zatrdili, da tam ni ničesar, Hitro pa a«' Je /ačelo odkopa vanje grobnice In našle so se drago-renostl In /Isto, kakor je bila javnost že obveščena (Prevedno iz arbo-hrvaščine.) SANS. DOPISNIKOM IN ČLAMOM JEDNOTE Kadar pišete Rreaveti eli v glavni urad SNPJ. ne poaabite v naalovu napraviti poštne Številk« 23 ss b—do "Chicago". Na kuverti vaelej sapUiler Chicago li>NI. Te bo •lajšale Me na čtkaškl pošti, nam pa pa-■peillo dostavljanje pošte. LEV N. TOLSTOJ: KAZAKI KAVKASKA POVEST Iz ruščine prevel JOSIP KNAFLJČ (Nadaljevanje) "Hej, Luka"* se ja zaslišal nedaleč iz gošča-ve tenki, ostri glas Nazarke. "Kazaki so šli večerjat." 9 Nazarka se je prerival z živim fazanom pod pazduho skoz trnje in prilezel na stezico/ "OC* je dejal Lukaika in nehal peti. "Kje si vzel petelina? To je bila najbrie moja zanjka." Nazarka je bil enakih let z Lukaško in je tudi še-le spomladi vstopil v četo. Bil je majhen, grd, suh, bolehen človek s kričečim glasom, da je kar zvenelo po ušesih. Z Luko sta si bila soseda in tovariša. Lukaika je sedel po tatarsko na travi in zlagal zanjke. "Ne vem, čigava je bila, najbrie tvoja." "Za jamo, ne, pri platani? Moja je; včeraj sem jo nastavil." Lukaika je vstal in ogledoval vjetega fazana. Pogladil ga je po temni, modrosivl glavi, ki Jo je petelin v strahu Iztegoval, zavijaje oči, in ga vzel v roke. "Nocoj si narediva pilav (rižota); zakolji In oskubi ga." t "Kako bo; ali go sama sneva ali ga dava naredniku?" "Bo tudi zarij dosti." "Jaz se ga bojim zaklati," jo rekel Nazarka. ' "Daj sem." Lukaika je vzel noiiček izpod kindiala ln urno ureza!. Petelin je vztrepetal, a ni mogel več razpreti peruti, ker je krvava glava že o-mahnila in se zarila. "Vldli, tako se to dela!" je dejal Lukaika in vrgel petelina proč. "Masten pilav bo to." Nazarka je vzdrgetal pri pogledu na petelina. "Posluiaj, Luka, spet naju pošlje ta vrag v sekret (skrita straža)," je dejal, ko je pobral fazana, in z vragom je mislil narednika. "Fo-muikina je poslal po vina; ta je bil na vrsti. Vsako noč morava iti! Samo nsju vedno jaha." Lukaika je fyiigaje iel h kordonu. "Vzemi vrvteb!" je zaklical. Nazarka je ubogal. "Jaz mu povem nocoj, res, povem mu," je nadaljeval Nazarka. "Porečeva: ne pojdeva, trudna sva. Tako je. Reci mu ti, ren, tebe posluia. Kaj se pravi to!" "Tu si naiel nekaj, da morei brbljati," je dejal Lukaika, ki je očitno mislil na druge stvari. "Neumnost! Da, ko bi naju na noč gonil iz vasi, bi bilo neprijetno. Tam se pokratkočasli, a tukaj? Ali v kordonu, all v sekretu — to je vseeno. Kaj boi!" "A v vas prldei?" ' "Na praznik pojdem." Curka Je dejal, da se tvoja Dunajka s Komu-iklnom kratkočasi," je naenkrat opomini Nazarka. "Vrag jo vzemi!" je odvrnil Lukaika ln kazal svoje goste, bele zobe, a smejsl se ni. "Mar ne najdem druge?" "Kakor je pravil Curka: Je priiel k njej, pravi, in njenega moža ni bilo. Fomuikin je sedel tam* ln jedel piroge (ruske pogsče). On, Gurka, je tudi malo posedel in potem iel; pod oknom je sliial, kako Je rekla ona: "iel je zlo-dej; zakaj ne Jei pirog, ljubček? In ne hodi domov spat," je rekla. In on je zaklical pod oknom: "bravo!" > " "Lažei." "Res je, pri Bogu!" Lukaika je pomolčal malo, potem je dejal: "Če je naila drugega, naj jo vrag vzame: mar je malo deklet? Saj sem je bil že itak sit." "Ti si pa res od vraga!" je rekel Nazarka. "Ti bi se moral lotiti prajporščakove Marjanke. Kaj nima ta ie nobenega?" Lukaika je nagrbančil čelo. "Kaj Marjanka! Saj je zmeraj eno in isto," je dejal. "Pa poizkusi . . ." "Kaj pa misli*? Ali jih ni dovolj po vasi?" In Lukaika je zopet zažvižgal in stopal proti kordonu, trgaje listje z vej. Ko je iel skoz grmovje, se je naenkrat ustavil, ker je bil zagledal gladko debelce, vzel nožič in je odrezal. 'To bo basavnik," je dejal in zažvižgal s iibo po zraku. Kazaki so sedeli pri večerji v veži kordona, ki je bila ometana z ilovico, na tleh okoli nizke tatarske mizice; tedaj je priiel pogovor na to, kdo je na vrsti za skrito stražo. "Kdo Ima iti nocoj?" je zaklical eden kazakov naredniku v odprta hlina vrata. "Da, kdo Ima iti?" se Je odzval narednik. "Stric Burlak je bil, Fomuikin je bil," je rekel ne povsem gotovo. "All gresta vidva, kaj? TI in Nazar," se je obrnil k Luki. "Tudi Jerguiov gre lahko z vama; nemara se je prespal." "Saj se ie ti ne prespiš, kako naj se on," je dejal Nazarka polglasno. Kazaki so se smejali. Jerguiov je bil ravno isti kazak, ki je pijan spal kraj fllie. Pravkar ae je prigugal v vežo, mencaje si oči. Lukaika je bil vstal med tem in je pripravljal svojo puiko. "Pa kmalu pojdite; povečerjajte ln pojdite," je dejal narednik. In ne da bi počakal kakega odgovora, je zaprl dver; očlvidno je malo zaupal na posluinost kazakov. "Če bi ne bilo ukazano, bi ne pošiljal nobenega; a tako nas lahko vsak trenutek napade stotnik. In potem pravijo, da je osem Abrekov prišlo čez vodo." "Kaj se če, ltl treba," je dejal Jergušov. "Po vrsti! Ne pomaga nič, časi so taki. Jaz pravim: iti treba." Lukaika je bil med tem, kakor je kazalo, popolnoma ravnodušen proti temu, kar se je godilo; držal je z obema rokama velik kos fazana pred ustmi, gledal zdaj narednika zdaj Na-zarko in se smejal obema. Kazaki se ie niso bili odpravili na skrito stražo, ko je stopil v temno vežo stric Jeroika, ki je sedel do noči zaman pod platano. "No, otročlči," je lagrmel po nizki veži njegov bas, ki je pokril vse glasove, "pa pojdem ie jaz z vami. "Vi bodete prežall na Čečence, jaz pa na svinje." VIII. Bilo je že povsem temno, ko so ill stric Jeroika in trije kazaki iz kordona, v burkah (kratek plaič iz klobučevine) ln s puikaml na hrbtu, dol ob Tereku na kraj, ki je bil določen za skrito stražo. Nazarka na noben način ni hotel iti, a Lukaika je zavpil nanj, in tako so se bili urno odpravili. (Dalje prihodnjič) Delo ministrstva za pravosodje Slovenije Obenem z ostalimi ministrstvi je tudi ministrstvo za pravosodje NVS izdalo v posebni broiurl poročila o svojem delu v čssu po osvoboditvi. Glavna naloga ministrstva za pravosodje tskoj po osvoboditvi je btla organizacija naiega narodnega ljudskega sodstvs, k« uredbo začasno ustavljeno poslovanje teh sodlič do izvolitve novih. Vsem blvilm Jugoslovanom ln okupatorskim sodiičem pa so bili postavljeni posebni delegati, ki so imeli predvsem nalogo čuvati sodne zgradbe in ustanov« ter opravljati nekatere nujne sodne nepravdne posle. terega temelji so bili položeni ie ,meli tudl nalogo pripraviti v času borbe na osvobojenjem ln j VBe potrebno *a redno poslova- pol osvobojenem ozemlju. Pred- nic nov,h narodnih sodlič, kar srdstvo NVS je ie 3. septembrs . m lahko, ker je bila po o- 1^44 i/dalo odlok o začasni ure | ditvt naiodnih sodlič in narodnih sodnikov. Na podlagi tegs odloka SO bila po vsem takrst osvobojenem slovanskem ozemlju nsrodna sodišča takoj organizirana i*> v m* m Slovenskem Pirmorju okrajna in okrožna sodišča ter viije narodno sodišče, na ozemlju bi vie Dravske banovine ps okrajno sod tiče Črno-melj, Rlbnicu. Kočevje, Novo meeto, in Cerklnca t«-r okrožno sodišče Novo mesto h sedežem v Črnomlju. Ker narodna>< *iika volijo narodno osvobodili i <»dbori, po o-stalth predelih Slovenije takoj po osvoboditvi ni bilo mogoče organizirati narodnih sodlič. Ker pa ne bi bita v skladu z duhom novega ddavtie^a uhtrojs in s pridobitvami darilno osvobodilnega boja, ds bi uporabijail stars jujroalovai ka ln okuoa kupatorju povzročena ikoda na bivših sodiičih ogromna. Skupna ikoda na pravosodnih no razdelitvijo ao bili z uredbo pravosodnega ministrstva o u-stanovitvl narodnih sodišč in o likvidaciji dosedanjih sodišč v Sloveniji z dne 21. septembra 1945 določeni sedeži in območja novih narodnih sodišč. Na sedežu vsakega okrajnega narodnega odbora je tudi sedež okrajnega narodnega sodišča, ki je krajevno prlstojnd za vse območje okraja. Samo za tiste o-kraje, ki imajo sedež v istem kraju, tako Ljubljana-mesto in LJubljana-okolica, Celje-mesto in Celje-okolics. Maribor-mcsto Marlbor-levl breg, in Maribor desni breg je samo eno okrajno sodišče zs mesto ln okolico. Ta- ustanovah v Sloveniji anaša pre-, Jmam° danes v Sloveniji 25 ko ISO milijonov din. pri čemer trajnih »odlšč, ki so rszdeljena na itlri okrožna sodliča (ker l- ni iteta škoda prlzadejana jet- oiintcam in kaznilnicam, ki zna* ia tudi skoro 25 milijonov din. P<»M'bno občutna je ikoda, ki so jo okupatorji napravili s tem, da mi odpeljali v Avstrijo mnoge arhive, sodne mape in zamljlike knjige lx sodišč na štajerskem. Delegati prizadetih sodišč so 1 napravili popis odpeljanega ma-terijala in se sedaj naie oblasti trudijo, da bi zaveznlike oblasti dovolile repatrlacijo tegs mate-rijala. "/. zakonom o upravni razdelitvi federalne Slovenije, ki ga je l/dalo predsedstvo SNOSa s dne septembra 1S4.V Je bilo oxeml)e bi vi* Dravske banovine razdeljeno ns pet okroiij t*r ns mamo tudi za ljubljen, okr. in okr. Ljubljana-mesto skupno sodišče). Vrb. prsvoaodstvo v Slo-van! J i pa tvori Vrhovno sodišče fader sin* Slovenijh v Ljubljeni. Ker pozna zvezni zakon o ureditvi narodnih sodišč samo troje vrst sodišč v vsaki federalni državi, okrajna, okrožna in vrhovno, Je bilo apelacijsko sodišče v Ljubljani ukinjeno in razpušče-« no. Okrajna, okrožna in vrhovno narodJQP sodiičo so redna narodna sodišča, ki sodijo državljanom v civilnih, kazenskih in nespornih stvareh in ki so pod upravo in nadzprstvom ministrstva za pravosodje v Ljubljani. Bivši sodni zapori, jetniinice in kaznilnice ne spadajo več pod pravosodno upravo. Kazenskih preiskav ne vodi kot v bivii Jugoslaviji sodišče, temveč tožilec, ki tudi odreja pripor in ima zato nadzorstvo nad preiskovalnimi zapori Uprava vseh zaporov, jetntfnic in kaznilnic spada pod narodno milico oziroma notranje ministrstvo. Obenem z uredbo o začasni delni ustavitvi poslovanja sodišč Je izšla tudi uredba NVS o postavitvi vseh državnih uslužbencev na razpolago. Na dan L a-prila 1941 je bilo na ozemlju bivše Dravske banovine usluž-benihm 361 sodnikov, tožilcev, tajnikov, pristavov, in sodnih pripravnikov ter 729 drugih sodnih uslužbencev. Do danes je bilo prijavi/enih ministrstvu 797 bivših sodnih uslužbencev, od katerih jih je že izvoljenih za narodne sodnike oziroma nastavljenih za tajnike in druge sodne uslužbence 477. Drugi še čakajo izvolitve oziroma nastavitve. Ko so bili izvoljeni okrajni narodni odbori, je bila tudi dana možnost isvolltre okrajnih narodnih sodišč. Ko so se sestale okrajne skupščine, so izvolile stalne okrajne narodne sodnike. Za kandidate se je prijavilo 340 pravnikov, .bivših sodnikov, notarjev, odvetnikov, upraVnih u-radnlkov ln drugih. Obenem so se po vseh okrajih vršili posebni zbori volivcev, na katerih so se izbirali sodniki-prisedniki za okrajna sodišča. Takih množičnih zborov, je bilo po vsej Sloveniji preko 150. Sodniki pri-sedniki so bili na ta način neposredno zbrani od volivcev in so jih okrajni narodni odbori samo potrdili. Volitve okrajnih narodnih sodišč so bile izvedene v zelo kratkem času od 12. 8. 1945 do 2. 9. 1945. Volitve okrožnih sodnikov so bile izvedene samo v okrožnem mestu Ljubljani in v novomeškem okrožju. Drugod še ni izvoljenih okrožnih narodnih odborov. V teh okrožjih so okrožni odbori OF začasno imenovali potrebno število okrožnih sodnikov in vsa okrožna sodišča že delajo s polno paro. Z odlokom predsedstva SNOSa z dne 20. 8. 1945, so bili imenovani tudi pri-sednlki in sodniki vrhovnega sodišča federalne Slovenije. S tem je bila organizacija sodstva v Sloveniji- zaključena, pravno delo pravosodne uprave se je šele začelo. Po Izdelanem načrtu naj bi imela narodna sodišča v Sloveniji v dosedanjih mejah 228 stalnih sodnikov, 1928 pri-sodnikov, 199 tajnikov in pripravnikov ln 534 administrativnega ln pomožnega osobja. Trenutno ae bavi ministrstvo s organisacUo rednih uradnih dni v večjih krajih liven sede šev okrajnih sodišč ln s ustanovitvijo zemljiško-knjlinlh uradov na nekatarih bivših sedeilh okrajnih sodlič. Ministrstvo nadalje nadzoruje odvetnike. Vprašanje odvetnikov je post slo pereče šele sedaj, ko so začela sodišča poslovati. Pripravlja se zvezni zakon o odvetnikih; NoUrijat Je bil z odlokom AVNOJa z dne 17. nov. 1944 u-kinjen. Notarji so vse svoje arhive in spise izročili pristojnim okrajnim sodiščem v čuvojne o-zirorna v nadaljnje poslovanje. Večina notarjev je kandidirala za narodne sodnike pri okrajnih sodiščih in je bil skoraj pri vsakem okrajnem sodišču izvoljen vsaj po en notar, ki bo sedaj kot sodnik med drugim opravljal tudi tiste posle, ki jih je prej kot notar. V področje pravosodnega ministrstva spada končno izdajanje oziroma urejevanja "Uradnega lista Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije." Kakor na vsah področjih, smo tudi na področju sodstva napravili v čaau po osvoboditvi ogromen korak naprej. Nala ljudstvo Je s narodnimi sodišči dobilo v roka orošje. a katarim bo varovalo svoja laško priborjene pravica. Razni mali oglasi CABINETMAKERS Woodworking machine hands H C. EVANS & CO. 1528 W. Adams St. GIRLS LIGHT FACTORY WORK Good pay - Experience not necessary Apply DR. SACHS LABORATORIES 5810 So. Perry GIRLS For coil and transformer assembly work; good pay. Humboldt 3803. BRUNO BARTUCCI, AMERICAN COIL, 1271 N. Hermitage (near Milwaukee ave.) PETEK, 8. MARPA Razni mali ogla, VSTAVI BODEČE BOLEČ ' hrbtobol •ukai u. a. . Tukaj * *m oUj&ati bol. Joluuon. , jjT, OUJU bokt.no tosnj.no«, VpUvtil V v«eh kksrn.|,V"! Jokn~" * Johi\»oo STENOGRAPHER Experienced Salary $35.00 - 30 hour week Apply 1148 W. CHICAGO AVE. Kriza na Grškem ATENE. — ONA.V krogih nekaterih višjih državnih uradnikov tukaj prevladuje zdaj mnenje, da bo vlada minister-skega predsednika Temistoklesa Sofoulisa kmalu odstopila. Glasom teh informacij bo poglavitni vzrok odstavke ta, da je Sofoulosovi vladi neprijetno nadaljevati predpriprave za volitve, ki se imajo vršiti dne 31. marca. Levičarska koalicija EAM je že pred nekaj tedni posvarila, da se glasovanja ne bo udeležila, ako razmere ostanejo take kot so zdaj. Omenjeni državni uradniki so popolnoma prepričani, da je nemogoče, da bi se moglo vršiti glasovanje brez pritiska in pod-vale, ker imajo desničarji v svojih rokah velik del državne in administrativne mašinerije. Nekateri izmed njih so celo čisto odkrito obtožili "vmešavanje Angležev" in so trdili, da je So-foulisova vlada takorekoč zvezana—da nima nobene svobode, ako hoče skrbeti za dogovore, ki bi omogočili zares svobodne in tajne volitve. Vsled tega se širi prepričanje, da bo predsednik Sofoulls odstopil, ako ne dobi dovoljenja za preložitve volitev na pozneje. Treba bi bilo počakati z glasovanjem toliko časa, da bi vlada odpravila teroristični pritisk, katerega vršijo monarhistične organizacije, in da bi Grčija zopet začela svobodno dihati v razmerah, ki bodo vsaj do neke mere redne in zakonite. Wanted GIRLS ?OR PART AND FULL TIME LIGHT FACTORY WORK FORT DEARBORN LITH0 CO. 2856 N. CALIFORNIA AVE. Prve vknjižbe na posojila a novljenj^ in refinanciranje po zmerni obrestni meri pri; KORUNA SAVING k Los ASSOCIATION m 2S32 W. Cermak Rd.. Chicago Rockwell 0538 ^^ GIRLS AND WOMEN Good-paying jobs. Ch at light No experience necessary Full or part timo FARM CREST BAKERIJ 4550 W. Jackson Blvd EMBROIDERY- MACHINE OPERATORS WAl Experienced Highest wages MARGIT HOCHSINGE 672 Rush st. - Sup. 084] COUPLE ' HOUSEKEEPER AND HANDYMAN who want a good home in pleasant surroundings. Good wages, experience necessary. Your own private quarters. Small North Shore family. Phone—RANdoiph 0077—Mr. Fine— or Phone Highland Park 777 collect or write to 334 MARAINE ROAD HIGHLAND PARK, ILLINOIS Razni mali oglasi PORTERS STEADY - DAYS 70c per hour Nites 734 per hour CHICAGO ROTOPRINT CO. 4801 BELMONT EXPERIENCED SEWING MACHINE OPERATORS Lite, clean plant. Hospital and Life Insurance. RELIABLE BELT CO. 3127 W. Chicago Ave. LIGHT FACTORY WORK No experience necessary Apply 1148 W. CHICAGO AVE. f SEAMSTRESSES Average 86c per hour SORTERS • FOLDERS WRAPPERS • INSPECTORS Average «5c per hour Roscoe Laundry Co. 3517 W. HARRISON MEN — 18 to 55 73c per hour—5e additional for night work. Time H over 40 hours. 54 hour week. Attractive Bonus Plan. Steady work under excellent conditions. THOMAS Moulding Floor Mfg. Co. ARCHER a KOLMAR torska sodišča. Je bilo s poaehno 29 .»krajev. Skladno s to uprav- High Wages RADIO LIGHT ASSEMBLY Automatic Raises • Steady Employment — PAID VACATIONS Good Opportunities for Young Energetic Women MOTOROLA ___ , 4545 Augusta Blvd. men and women PLEASANT LIGHT FACTORY WORK IN MEN'S FINE CLOTHING PLANT Stanford Williams Co. 222 N. BANK DRIVE (Merchandise Mart, Room 1281) SLOVENE GIRLS ie WOMEN Get a steady job with a future at edwin 1.guthm an & co. inc. YOU CAN EARN 85c Alt HOUR ON PIECE WORK Minimum guarantee after 90 days 71c an hour. Wide variety of Light Bench Work on small Radio parts. HOURS 8 to 4:30 Apply today 15 South Throop Street JANITRESSES Top Scale Wages See Mr. Jansen MADISON TERMINAL B 9 So. Clinton St. TAILOR—BUSHELMA 8teady job Good pay , » CELANO 53 W. Jackson Blvd. GIRLS — WOMEN Full or part time; light asa work; small factory; good st salary; we'll teach you. DRAKE MFG. CO. 1713 W. Hubbard St. 1 block south of Grand & Pi Naročite si pri nas SLOVENSKE NOTE ZA PIANO HARMONIK Pilite po cenik na natlor J. RUSS 1557 E. 65 St« Cleveland 3,1 janitor janitres DAY OR NIGHT SHIFT! Excellent working conditk Modern Equipment.—Rest Well established program ployee Benefits, including 2 vacation after 1 year's Group insurance.—Pension-tal plan.—Employees Cafett Good starting rate, with pre for night work. Good tranil tion. Street car - El - Bus PLANTS LOCATED Vicinity Halsted A Jackso TEL. AND 5246 Vicinity Lake & Sacramen TEL. SAC 2628 naroČite si dnevnik prosveti Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči aa list Pro««*« prišteje eden. dva. tri. itlri sU pet članov ls ene drullne k eni nsroi nlnl. List Pros vete stene sa vse enaka, se člane ali nečlana S6.00 a ene letno naročnino. Ker pa člani še plačajo prt asesmentu Sl-20» tednik, os Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj al evoks. rt* da h list predre« sa člana IRM, List Prosvets Je vsfta laitmas k trotovo Je v vsaki druiini nekdo, ki M rad Utal list vsak dan. Pojssnllo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti «■ SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval «sm ivoj 1« tednik, bode moral tisti član iz dotične druiine, ki je tako skupn naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu Utu in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako t«-fe * stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto naročniku Cena listu Pxosvets Jet Zs Chicago In okolico i* 1 tednik in ........... 2 tednike In .......... 3 tednike In ....... 4 tednike In ......... ft tednike* In ........ $.1 1.1 IT li Ze Zdrui. drieve In Kenedo tS.OO 1 tednik in ...................... 4.10 2 tednika ln ................... 3 SO 3 tednike ln ..................... 2.40 4 tednike In ...................... l M J tednikov In ................. nič Ze Evropo Je........._............ .... Ispolnite spodnji kupon, prlloftlle potrebne vsoto densrjs •« Money Order v pismu in si naročite Prosreto. Ust. ki Je raia PROSVETA. SNPJ. 2857 So. Levndele Ave. Chicago 23. IlL Prilofteno poftiljem naročnino sa list Pr«*velo **>l0 1 1. Ime ....................................:__________ ti druitra W / Neslo* Usterite tednik in gs pripišite k asoli neročnin. od • členov moje druiinet 2. ............................................... ti droštva it- ft. ČL draltve M 4. ......................... ČL društva 41. 1 ČL dmštre »» Mesto______ _________________________________ Drševe . Nov naročnik H tiar naročnik Q