^МШШИШШШопппши ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commerical Printing of I All Kinds E g ^^"niltnillllllllllinillllllllllinilllllllllllta.............................. AKOP / NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE AMERIKI ^iiiiiiuuHiiiiiinnnaimiiiiiiiiciiimiiimiaiiiimiiuiHniiiiiiiiiiaiiiiinmnt^ I OGLAŠAJTE V i i NAJBOLJŠEM i i SLOVENSKEM | I ČASOPISU j i ★ I I Izvršujemo vsakovrstne | I tiskovine I ^juiiimiiiiaiiiiiiimiiniiiiiiiiiuiniiimmiiiniiminiiiiniiiiiniiniuniiiiiiiii^. Vol. xxxviii.—leto xxxviii. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 26, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 81 цШ atpkcu^i ^ank brundula Snoči je preminil v Doctor's olmšnici Frank Brundula, sta-Joe na 17819 Delavan Rd. Po-^eb oskrbuje pogrebni zavod Podr Svetek, 478 E. 152. St. motnosti bomo poročali ju- "fohn pavlčie v Marymount bolnišnici je Pavlčič, stanujoč ђц- 134 St. Pogreb oskr- J pogrebni zavod Joseph Že- drnll 458 E. 152 St. Po- dlosti bomo poročali jutri. kozlevčar čar T 'lagloma John Kozlev-stanujoč na ^апсеч ^ve. Soproga ^ je umrla leta 1918. toni« ^ zapušča hčer Mrs. An-^ a Kostrevec, sinova John in ^orodrHt vnuke in več Vela v je preje ži- trun). ' kamor bo Sv. Тоша'^^ pokopališče paulich cilif^ umrl v Los An-Hiih " ' kjer je živel zad-poznani John Več ipt je svoječasno ^cii gostilno in resta- St. pV vogalu E. 53 St. in Ho y Truplo bo posla- greb ,^^®veland za pokop. Po-grgL . oskrboval Grdinov po-Podrobnosti bomo pozneje. ^OGi "J^NIKI! bojnih ujetnikov je s splošnimi raz-stji^ p ^ ®vetu vedno bolj žalo-je bilo j® se je ujetnik, ko bil dorn^^^'^ končana, pač vr-jo "y . panes ga preiskuje-^ezat obisti." Trenotno ske y ?' ^usi vrnejo avstrij-. ^jGtnike. Nekaj od 8o vqiv- ° svobodo. Drugi da ki kag^ zločinci in bodo kot ta-lasti, ^''očeni avstrijski ob-ker gQ ^ ateri so po zaporih, ^sođa _' ^ obsojeni kot špijoni. Konferenca v Bandmgu: Azijo Azijcem! Afriko Afrikancem! Vseazijska in vseafriška konferenca, ki se je vršila v mestu Bandung na otoku Javi, je končana. Povdariti je, da na to konferenco razen azijskih in afriških držav in narodov ni bila povabljena nobena evropska ali ameriška država. Posetniki te konference so po konferenci povdar-jali dvoje dejstev. Prvo, da se konferenca ni spremenila v kako kitajsko komunistično propagando. Drugo, da je konferenci pripisati vsekakor zgodovinski pomen, ker se je prvič v zgodovini Azije in Afrike sestalo pri skupni mizi odposlanstvo z obeh kontinentov, ki imata najmanj polovico človeštva. Konferenca je gotovo dose-* gla en uspeh, ko je obsodila koloni jalno gospodstvo. Pri tem pojmu pa ne gre samo za koloni jalno gospodstvo evropskih meščanskih kapitalističnih držav, marveč enako zoper koloni jalno gospodstvo, katerega, tako so trdili delegatje, lahko označimo za moderno, propagirata pa ga Sovjetska zveza in komunistična Kitajska. . ^°(^Grnega vojnega ujet- res kruta ^^^ORDEN ^Og OBISK Sklepi konference Azijski in afriški delegatje so se bavili s skupnimi interesi obeh kontinentov, nočejo pa biti osamljeni. Zahtevajo, da naj bo sedanja svetovna organizacija Združenih narodov dostopna vsem. Torej tudi komunistični Kitajski! Na konferenci se je v eni točki poznal vpliv predsednika indijske vlade Nehruja. Nehru se je stalno zavzemal za to, da naj se prepove atomsko orožje, da naj se prepovedo tudi poskusi z atomskimi bombami. Skupni sklep konference je izraz teh misli Nehruja. Konferenca je namreč sklenila, naj se mednarodno prepove tako produkcija atomskega orožja, kakor tudi poskus s tem orožjem. Razmere v britanskem domi-nijonu, ki nosi ime Južnoafriška zveza, so znane. Tam gre za nacizem nizozemskih prvotnih naseljencev, ki preganja z vsemi sredstvi ostale narodnosti. V Južni Afriki je tudi na sto tisoče priseljencev iz Indije. Konferenca je izrazila svoje simpatije do preganjanih, obsodila pa je nacizem sedanje vlade. V Severni Afriki so ob Sredozemlju španske in francoske kolonije, oziroma protektorati. Gre za Alžir in Tunis. Glede teh pokrajin zahteva konferenca, da se jim da brez odloga pravica samoodločbe. Na Srednjem vzhodu, posebno v Palestini, obstoja judov-sko-arabsko vprašanje. Judje in Arabci so smrtni sovražniki. Konferenca se je postavila v celoti na stran Arabcev in je pozvala Združene narode, naj tudi V Združenih narodov ^ turist privlačna tudi ^^^^čunali so, da je rekord, ko je ta po-(jr, Л od devetih zju- G,800 iS zvečer obiskalo kar g pač tudi ideja, ka- Združeni narodi, ta organizacija prilagodi svojo KE 1-0512. NE BO ATOMSKE EKSPLOZIJE ^ostor Mr. fta ladji ^ Kollander, ki vo- »lar'doJ ° agencijo v Slov. 'ја, Л St. Clg,ir Ave., jav-nekfi sporočilo, da je Queen til. Prostora na veliki ? Vol ki odpluje kdo «ci- ^ "laja. če se dorv, ^. P^l^ružiti izletu v I? Mr.?n takoj ja- v'^tfebtio °"andru, ki bo vse ^sno urej^ potovanje pravo- politično resolucijo, ki se tiče politike do Palestine in do države Izrael, resoluciji, kot jo je sama sprejela. To bi pomenilo, da so nemirov \ Palestini krivi Judje. Bilo je v naprej pričakovati, da se bo konferenca izrekla za splošne človečanske pravice, ki naj veljajo za male in velike narode brez razlike na pleme in verstvo; da se izvede splošna razorožitev; da Združeni narodi v resnici skrbijo za sodelovanje; da se končno prizna princip, da naj se ena država ne vtika v notranje razmere drugih držav. Povdarili smo že, da so se iz-nesla na konferenci politična mišljenja, kakor je pač vsaka delegacija odgovarjala režimu, ki vlada v domači državi. Izrazito komunističnega programa v sprejeti resoluciji ni opaziti. Da je bila v enem pogledu konferenca res velikega pomena, je potrdil tudi japonski delegat Takasaki, ki je označil konferenco za zgodovinski dogodek, važen za ves svet. Ali bo ta konferenca postala neka stalna ustanova azijskih in afriških narodov — o tem vprašanju niso odločili. Naj tudi pripomnimo, da so idejo take konference sprožile azijske države, ki niso v komunističnem taboru, v glavnem britanski domini joni Indija, Pakistan in Ceylon, pa tudi samostojna država Burma in nizozemski dominijon Indonezija. Na obisku Iz Green River, Wyo., je prišel Matevž Vehar, p. d. Planav-cov iz Dragomirja pri Ljubljani, na obisk k svojemu bratu poznanemu Mr. Antonu Vehar na 876 E. 230 St., kjer ga prijatelji in domačini lahko obiščejo. Želimo mu prijetno bivanje v metropoli. Zgubljena očala Na skupnem koncertu zbora Slovan in Adrija se je zgubilo očala. Kdor jih je slučajno našel, naj blagovoli sporoči na v puščavah Nevade so danes imeli napraviti največji poskus z atomsko bombo, ki pa je bil radi vremenskih neprilik odložen. Zgradili so umetno naselbino z običajnimi hišami, ki predstavljajo ameriški standard življenja. Hiše so ali iz opeke, ali lesene, podkletene in ne, pa z vsem modernim ameriškim kbm,-fortom. Gre za manjšo naselbino, ki ima trgovsko središče in svojo radijsko postajo. Eksperiment bo sličen kakor če bi bila prava vojna. V hišah so stanovalci, sev^eda ne živi, marveč kot -lutke. Toda za obrambo, kakor tudi za napad so na razpolago pravi živi Ijud- pani jarki, kamor se zatečejo oborožene sile. Vse okrog polno oklopnih vozil, tankov in drugega orožja. Tudi bolniška služba je bila organizirana. Pride alarm, da se bliža bombni napad. Radijska postaja bo avtomatsko porušena in ne bo več delovala. Vojaki skočijo iz zaklonišč, zdravstvena služba bo iskala mrtve in ranjene, posebne tehnične čete pa preiščejo splošne učinke bombardiranja z atomsko bombo. Atomska bomba bo dvržena s posebno napravljenega jeklenega stolpa, ki je visok 500 čevljev. Ta bomba je dvakrat močnejša od one, ki je porušila ob koncu druge svetovne vojne ja- VOJAŠKI STAN NAJLEPŠI STAN! Ameriški vojaki v Nemčiji so imeli najprvo prepoved "fraternizacije," to je, naj ne hodijo v nemške družine, naj nimajo z Nemkami ljuba vnih razmer. Ta zapoved je kmalu odpadla. Ameriški vojak v Nemčiji je živel svobodno, seveda tudi prav po ameriško. Oblačil se je, kadar ni bil v vojaški uniformi, komodno, sportsko. Nemci, ki so prihajali v Ameriko po prvi svetovni vojni, so opazili na oblekah posebno žive barve. To jim je padlo v oči. če je življenje živo, naj bo živa tudi obleka. Tudi kravate. Ameriški vojaki v Nemčiji so naenkrat dobili drugo zapoved, da kadar so v "ci-vUu" in gredo v nemško družbo, naj se oblečejo dostojno, to je, da naj. nosijo tudi kravate. Ameriški vojaki so sicer ubogali, pa ne prav radi. Ko pa so dali na sebe kravate, so bile med njimi tudi take z raznimi figurami, nekatere z nagimi ženskami. Ko so ti vojaki hodili po nemških mestih, so postali predmet splošne pozornosti: Kaj vse se smatra za dober okus v Ameriki . . . Za vojaka da cesar pol hleba in vse kar je treba, pravi Prešeren v svoji vojar ški. V Washingtonu je postavljena posebna komisija, kateri načeljuje bivši predsednik Herbert Hoover. Ta komisija ima nalogo, da pregleda kateri javni stroški bi se dali prihraniti in kje se dolar preveč razmetava. Komisija je pregledala gospodarstvo ameriške mornarice. Tam je toliko nakopičenega blaga, da bi morali ameriški mornarji jesti ?19 mesecev, da bi pojedli, kar je nagromadenega na zalogi— hamburgerc v konservah. Zračunajmo kaj pomeni 719 mesecet, če ima leto 12 mesecev in nam bo jasna slika koliko je nakopičenega tega blaga! Hoover pravi, da s pametnim gospodarstvom samo pri hamburgercah in od-višnih oblekah prihranimo lahko na leto $340,000,000. RUSKO IN AMERIŠKO UUDSTVO SE LAHKO SPORAZUMETA--KAJ PA OBE VLADI! Zadnje vesti Še vedno oblačno najvišjo temperaturo vreme z 58 stopinj in najnižjo 42 stopinj je napovedano za danes. Tako cler velandska kakor washingtonska vremenska napoved trdite, da je konec deževnega vremena, da se bo že tekom današnjega dne zjasnilo, gotovo pa, da bo jutri lep solnčni dan. Pred trgovino z drogami na Harvard in Broadway Ave. je včeraj popoldne Joseph Syp-niewski iz 5918 Fullerton Ave; oddal tri strele na Henrya Zie-linskija iz 6015 Fullerton Ave. ZieUnski, ki je star 40 let, je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je kmalu nato izdihnil. Sypniewski, star 39 let, je bil aretiran in trdi, da mu je Zielinski razbil in uničil družinsko življenje. Njegova žena se je z dvema sinovama izselila iz njunega stanovanja in pred nekaj dnevi je vložila tožbo na razporoko. Žena zanikuje, da je imela razmerje z Zielinski-jem, in enako je trdil Zielinski malo predno je umrl. Sypniewr ski ima le eno roko. Verjetno je, da bo obtožen umora. Dne 3. junija bo prišel v Cleveland bivši predsednik Truman. šlo bo za propagando, da tudi Cleveland z Ohio vred prispeva k javni knjižnici, ki naj se otvori v Independence, nosila pa bo ime Truman. ' NEBO NAD FORMOZO SE JE ZOPET ZAOBLAČILO WASHINGTON, 25. aprila—Deset ameriških vojakov, ki so pred desetimi leti v zadnji svetovni vojni prišli prvi v stik z ruskimi vojaki ob nemški reki Elbe (Labi), čaka v Washingtonu, da jim državno tajništvo dovoli ali odkloni potne liste za potovanje v Sovjetsko zvezo. Ko so v pre-stolici obudili spomin na dogodek ob Labi, so padle zanimive izjave. Dali so jih bivši vojaki, pa tudi aktivni generali. Glavna vsebine teh izjav je bila ta, da rusko in ameriško ljudstvo lahko prideta do sporazuma, ker eno, kakor drugo odklanja vojno. Je pa vprašanje, koliko dobre volje za splošni sporazum je na strani obeh vlad. V Washingtonu se je začela*' 30-letnica poroke Včeraj sta poznana Mr. in Mrs. Joseph in Mary Trebeč iz 18039 Neff Rd. slavila 30-letnico njunega srečnega zakonskega življenja. Mr. in Mrs. Trebeč vodita mesnico na E. 55 St. Mr. Trebeč je aktiven pri društvih ter član pevskega zbora Slovan, je pa tudi poznan kot dober voditelj sej, zlasti pa večjih konferenc ter je vodil že mnogo občnih zborov pri naših Domovih kot tudi konvenčna zborovanja naših podpornih organizacij Prijatelji in sorodniki slavljen-cema iskreno čestitajo k temu dogodku, želeč jima zdravja in sreče, da bi dočakala zlato poroko. Občinski svet mesta Cleveland se je na snočnji seji pečal z vprašanjem Oevelandskega tranzitnega sistema in Rapid sistema. Glavnemu ravnatelju Hyde-u so očitali, da vkljub_ temu, da prejema skoraj $500 tedensko ali $24,500 na leto, se za )romet po Clevelandu ne briga. V zadnjem času je CTS zopet ukinila nadaljne proge. Občinski svet zahteva pojasnila, pa ga Hyde ne da, sam pa po svojih privatnih poslih potuje od mesta do mesta. Predsednik Eisenhower je sinoči v New Yorku napovedal, da bo zgrajena propagandna ladja na atomski pogon, pa da bo nastopila potovanje okrog sveta in se bo ustavila v vseh svetovnih pristaniščih . . . Propagira naj idejo, da zna atomska energija biti tudi v službi miru. Ta ladja bo napravljena vsaj do konca leta 1957. je. Okrog naselbine so bili izko- ponsko mesto Hirošimo. Seja Čitalnice Jutri zvečer ob osmih se vrši seja Čitalnice Slov. del. doma na Waterloo Rd. Seja je zelo važna ker se bo moralo voliti tajnika na mesto umrlega Anto na Jankoviča. Prosi se vse či-|ka. Uspeh talničarje, da se gotovo udeleže.' najboljši. Zaroka Zaročila sta se Miss Marilyn Frances Zakrajšek, hči Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek iz 28500 Forest Rd., Willowick, O., ki so preje bivali na Varian Ave., in Raymond John Susnik, sin Mr. in Mrs. John Susnik iz 18012 Marcella Rd. Čestitamo! Lep koncert Slovana in Adrije V nedeljo popoldne sta zbora Slovan in Adrija podala skupni koncert v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Vspored koncerta je bil dobro sestavljen in bogata vsebina narodnih pesmi kot pol-klasičnih skladb je bila toplo pozdravljena od posetnikov, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotič-je bil vsestransko propaganda za in proti obisku ameriških vojakov, ki želijo iti v Moskvo. Tisti, ki so absolutni sovražniki komunizma kot takega, a se ne bavijo s praktično politiko, so propagirali misel, naj ti vojaki ne gredo v Moskvo. Tam jim bo v ostalem vrženih pred kolena toliko polen, toliko ovir, da se z ruskimi vojaki sploh ne bodo mogli razgo-varjati. Tisti, ki gledajo na politično zbliževanje, pa zagovarjajo misel, da se je poslužiti vsake prilike, ki naj zbliža Sovjetsko zvezo z Združenimi državami. Ameriški generali so naslovili na sovjetsko ljudstvo ob tej desetletnici posebno spomenico, v ateri izražajo prepričanje, da bodo ljudstva v Sovjetski zvezi končno dobila priliko, da se izražajo o politiki in javnem življenju v svobodi, kakor je to dano Amerikancem. Pogajanja na Formozi Danes so se začela v Taipei, prestolici Formoze, pogajanja med Čiang Kajšekom in posebno ameriško delegacijo, kateri sta na čelu admiral Radford, šef ameriškega zveznega štaba in Walter Robertson, ki je podtaj-nik državnega tajništva in velja za strokovnjaka za vprašanja na Daljnem vzhodu. Oba, Radford in Robertson, se smatrata kot posebna delegata predsednika Eisenhowerja. Prva poročila s Formoze trdijo o današnji konferenci, da je naletela na velik odpor od strani čiang Kajšeka. Prvič Čiang Kajšek odklanja vsako misel na premirje s komunistično Kitajsko. Drugič, da odklanja prostovoljno prepustitev obalnih otokov komunistični Kitajski. Na drugi strani, če bi šlo za razgovore z Združenimi državami, odklanja komunistična Kitajska vsako soudeležbo Čiang Kajšeka v teh razgovorih. Državno tajništvo ni izdalo nobenega komentarja o poteku konference. Se pa trdi, da se je napetost zopet povečala in je nebo nad Formozo zopet oblačno. Masovna usmrtitev Morda ni slučajno, da je Mao na Kitajskem ravno za te dni odredil množično razpravo zoper zaprte protirevolucionarje. Preganjati svoje politične nasprotnike v masah, jih v masah staviti pred ljudsko sodišče, jih obsoditi in pobiti vpričo gledalcev v masah, to je posebna metoda kitajskega diktatorja Maoa. 219 protirevolucinarjev je stalo pred ljudskim sodiščem in je bilo 41 od njih obsojenih na smrt in takoj usmrčenih, 22 drugih ena ko obsojenih na smrt, toda pogojno za dve leti, da se izkažejo, če so vredni pomilostitve. Stevenson o Kitajski Bivši demokratski predsedniški kandidat Adlai Stevenson se nahaja na trgovskem potovanju po nekaterih državah in kolonijah Afrike. Trenotno je v angleški koloniji Uganda. Ko je bil povprašan, kaj misli o predlogu predsednika kitajske vlade En Laia, da se vodijo pogajanja med Kitajsko in Združenimi državami, da se reši spor o Formozi, je dejal, da je ta kitajski poziv zelo vzpodbuden. Treba je z njim računati. Tudi brez Čiang Kajšeka! WASHINGTON, 26. aprila — Zunanje politična senzacija je bila izjava senatorja Walterja Gsqfgea, I:i je predsednik zunanje političnega odbora v senatu. George se je izrekel za to, da naj se razgovarjamo o Formozi s kitajskimi komunisti tudi brez zastopstva Čiang Kajšeka. Povdariti je treba, da je George demokrat, da je isti George predlagal konferenco štirih, pa je ta predlog postal uradna republikanska zunanja politika. George ima torej odločilen vpliv na ameriško zunanjo politiko. Državni tajnik John Foster Dulles ima danes tiskovno konferenco in se bo bavil tudi s Formozo. Dne 8. maja bo v Parizu skupno z britanskim in francoskim zunanjim ministrom, da tam skuša pripraviti dnevni red za poznejšo konferenco štirih, torej tudi s zastopstvom Sovjetske zveze. Admiral Radford in podtajnik Robertson se pripravljata na Formozi na odhod v Washington. Sklepi in vsebina zadnjih razgovorov s Čiang Kajšekom se držijo v največji tajnosti. VEDNO VEČ TELEVIZIJE! Industrija televizije je objavila statistiko o tem, koliko novih televizijskih aparatov je bilo prodanih v letu 1954. Skupno 7,161,362 ali skoraj pol milijona več, kakor v letu 1953. Največ teh aparatov je šlo v državo New York, kateri sledi država California. Razumljivo je, da malo obljudeni kraji ne kupujejo televizijskih aparatov na debelo, Wyoming jih je lansko leto kupil le 8,088, Nevada le 8,596. Tudi na Aljasko je šlo nekaj teh aparatov, namreč 3,166, na Havajsko otočje pa 10,243. GOSTILNE V FRANCIJI Francosko notranje ministrstvo poroča, da pride v Franciji na 236 prebivalcev, vštevši tudi otroke, po en javni lokal, gostilna, bar, kavarna in podobno. Vseh teh javnih lokalov je v Franciji 182,000, STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 26, aprila 1955 "ENAKOPRAVNOST"- Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312 • Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta;: For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 . 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: ',Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za e^io leto) >'"'or Six Montiis—(Za Jest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) -$12.00 - 7.0C _ 4.50 iimered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, und^r the Act of Congress of March 3. 1879. РШШТЕ H KONVENCNIM RAZPRAVAM IN BANKETU! V soboto 30. aprila se bo vršila konvencija Progresivnih Slovenk Amerike v SND na St. Clairju. To našo civi-čno ustanovo med naprednimi Slovenci v Ameriki prištevamo danes lahko med ene izmed takorekoč najvažnejših. Zato je naravno, da mora njen razmah in napredek zanimati ne le nas prizadete odbornice in članice, pač pa enako ali celo bolj vse naše napredno usmerjene podporne in kulturne organizacije. In ravno vsled tega naslavlja uredništvo z današnjim uredniškim člankom poseben apel ali prošnjo na članstvo, še posebno pa na vodilne uradnike in uradnice, da nam izkažete ob tej priliki vaše zanimanje in nam nudite vašo vsestransko podporo. Vabimo vas: pridite k našim konvenčnim razpravam v soboto dopoldne ali popoldne. Vsi boste dobrodošli in dobrodošle! Veselilo nas bo in vam bomo hvaležne tudi ako boste podali kako priporočilo ali posegli z nasvetom v naše razprave. Saj se gre za našo celokupnost, ki nam je gotovo vsem pri srcu. V nedeljo popoldne pa pridite na banket, oziroma slavnostno večerjo. (Servirana bo slastna puranova pečenka z nadevom in vsemi drugimi dobrotami, ki spadajo zraven.) Resni so časi, resne so razmere, v katerih živimo. Zato se tudi me in napredni Slovenci širom Amerike na splošno, zavedajmo da razdvojeni smo slabotni, združeni pa imamo vzlic vsemu v sebi še precej življenjske sile in odpornosti. Res se staramo, toda kaj zato?! Z nekoliko dobre volje, z nekoliko optimizmom lahko še marsikaj začrtamo in izvedemo. Seveda z močnim hotenjem in trdno voljo bomo porinili na stran morebitne osebnosti, kake brezpomembne praske, itd. Vodila nas bo zgolj misel in posvečenje delu za lepšo bodočnost. Pomislimo samo na značaj pokojnega predsednika Franklin D. Roosevelta. Ta mesec smo obhajali desetletnico njegove smrti in pomislimo, da je baš njegovi močni osebnosti spojeni s tragičnim obolenjem za paralizo, oziroma poli jem pripisati, da je bilo sedaj iznajdeno čudežno zdravilo proti tej strašni šibi. On je sprožil in jpričel idejo takozvanega "pohoda desetič" ali "March of Dimes." Enako je on zasadil seme in zasnoval načrte, kako bi narodi celega sveta lahko živeli v miru. In na koga se je obrnil, kdo mu je nudil vso dejansko in moralno pomoč v vsem tem delu? Idealisti, človekoljubi in predvsem, kar se tiče kampanj za ugonobitev polia —naše ameriške žene in matere, čijih otroci so bili sleherni dan, sleherno minuto v nevarnosti pohabljenja ali smrti. Enako nadaljuje sedaj njegova žena, Eleonore Roosevelt v isti smeri po istih načelih naprednosti in zastavlja njen vpliv, kjerkoli in kadarkoli je treba, da bi se tudi njegov največji in najdrznejši sen—svetovnega miru uresničil za časa sedanje generacije. Mogočni in drzni so interesi, ki jo blatijo, napadajo . smešijo. Toda ona koraka s pogumom in srčnostjo neovirano naprej po, poti, o kateri ve, da je prava in da bo nekoč privedla do zaželjenega cilja. Isto lahko rečemo o naših Progresivnih Slovenkah Amerike, katerim je ta velika ameriška žena za vzor in ideal. Tudi me se ne oziramo na prazne strahove, ki so—"zunaj votli, znotraj pa jih nič ni' in nadaljujemo z delom kakor nam veleva naše srce in vest. V teh važnih in lahko rečemo, lepih časih, ko nam jo dana priložnost, kot še nikoh preje na svetu, doseči najvišji cilj človeštva—doprinesemo tudi me napredne ameriške Slovenke lahko svoj lep delež napram temu. Pomislimo samo na čase, ko smo otvarjali naše narodne domove, razvijali nove društvene zastave, itd. vse v namenu, da si iztisnemo iz življenja nekaj lepšega, nekaj boljšega. Prikličimo si vse to v spomin—in ali ni bila ravno naša slovenska napredna žena in mati, inspirirana po naših pesnikih in pisateljih, ki nas je v veliki meri navdajala z mislijo k skupnosti za skupen narodni hram, za skupno zbirališče, za splošen blagor in splošne koristi?! In danes je zopet ta slovenska napredna žena, ki nas URADNA PRILOGA PROGRESIVNIH SLOVENK Naš Progresivni čebelnjak Poročila o delu, načrtih in uspehih naših krožkov (Vsi prispevki morajo biti v uradu urednice Mrs. Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, Ohio najkasneje do 15. v mesecu.) Glas krožka št. 9 P. S. CHICAGO, 111.—Mnogo članic je bilo na seji v aprilu—okrog 60 po številu. Vršila se je vzorno pod spretno roko naše predsednice, Francke Vider in njenega osobja. Pozdravljene—nova za-pisnikarica, Ella Mae Kovačič in tajnica, Mary Andres in seveda tudi naša Tončka!* Krožek je poklonil $25 v gotovini mali deklici, Alice Rini, ki ima že dolgo časa polio. Ona je vnukinja ses. Morse. Krožek je naklonil $10 sinu Joe Kness-a, ki se nahaja v Billings bolnici. Vzrok bolne noge. Krožek je odobril, oziroma kupil knjižice za City of Hope, ^amreč v korist bolnih na mozgu. Progresivne želijo zgoraj omenjenim slovenskima družinama, da bi se povrnilo ljubo zdravlje v njih hišo čimpreje. Sprejele smo kar štiri nove članice in sicer: Amelia Eva Kovačič, Eva, Silvia Erickson in Železnikar. Pozdravljene! Članica Krsten je obhajala 50 letnico zakonskega življenja. Čestitamo ter želimo, da bi se še dolgo veselili med nami. V aprilu so imele rojstne dneve: Ag. Podbevsek, Jo Ann Rak, Helen Trakonja, Helen Vičič, Mary Volk, Marie B. Zajec in Maggie Kestner. Happy birthday vsem! Hvala tudi za prigrizek!— Piruhov so prinesle naše članice cele cajnice. Razdelile smo jih bolnim članicam in jih razveselile. Članice, udeležite se gotovo majske seje. Ta dan bo posvečen materam, starim materam in micam. Torej se vidimo gotovo 6. maja, kaj ne?—Bo pa še nekaj posebnega na seji—poročanja o izidu konvenčnega zborovanja Progresivnih Slovenk, ki se bo vršilo v Clevelandu dne 30. aprila in 1. maja. Zastopale nas bodo naše delegatke—Dott Sodnik in Tončka Urbanz. Tam bo- sta tudi naša predsednica, Frances Vider, ki je ena izmed podpredsednic in Mary Andres, ki je v nadzornem odboru organizacije. Bodite pozdravljene vse dele-gatinje organizacije P .S. po celi Ameriki. V duhu bodemo z vami. Žehmo vam dobrega uspeha v vašem vehkem delu! Helen Vičič je dobila sestro iz starega kraja na obisk. Dolgo je čakala na ta obisk sestre in glej, prišla je. Pozdravljena v Ameriki! Članice krožka, kakor že vse veste, bo prišel na obisk jugoslovanski veleposlanik, Mr. Leat Mates Odbor krožka uljudno prosi, da bi se naše članice udeležile priredbe na ta pozdravni večer, 7. maja v Masonic Temple, 2300 So. Millard Ave. Bode lep vspored ^od vodstvom Federacije SNPJ. Začetek točno ob 7. uri (in ne ob 8) zvečer. Vstopnice za večerjo in vse $2.50. Nabavite si jih lahko pri Mary Andres, 5609 No. Parkside 31 Tel. R-O 3-3442 ali pa jih lahko dobite v Slovenskem delavskem centru, pri Luka. Slišale smo, da je bila naša pridna članica, Frances Mrgole bolna, vendar z veseljem poročam, njeno zdravje se obrača na bolje. Skoraj bi bila pozabila se zahvaliti Kolarjevim za šopke cvetic, ki so jih darovali za rojstni dan članicam. Zdaj se pa še jaz zahvalim za krasne kartice, ki sem jih dobila za Veliko noč. Skoraj sem mislila, da je Božič—hvala stoterna vsaki članici posebej in vsem skupaj. Kar prebiram jih ir /mam neizmerno veselje s tem. Rojakinje, pristopite k Progresivnim Slovenkam. Bodite hva ležne, da vam je to mogoče storiti, kajti koliko veselja je na vsaki seji, je sploh nemogoče popisati. Včasih dobimo obisk ne-članic—samo na ogled-^pa, ko še vabi k skupnosti, ki nas vabi v naš največji narodni hram v Ameriki, da takorekoč obnovimo našo skupnost in podamo našo zaobljubo, da bomo še nadalje, do našega poslednjega diha zvesti idejam napredka in progresa! Kakor so nam bile vodnice v letih živahnega dela in razmaha za na-oe domove in organizacije, tako naj bodo tudi sedaj one sredstvo za dosego večje enotnosti in povezanosti, ko se gre za lepe in važne cilje. Dragi možje in žene, odborniki in odbornice naših organizacij in ustanov, pridimo vsi skupaj te lepe pomladanske dneve in boste videli, da boriio odhajali domov vsi pomlajeni in zadovoljni. Trpkost, cinizem in malodušje ubija in uničuje. A navdušenje, pogum in srčnost pa oživlja, pomlajuje in osrečuje! Zavedajmo se tega prav vsi in vse pa bomo sleherni ian veliko bolj srečni in zadovoljni sami s seboj in eden г drugim. Kdo pa nima napak, kdo sem in tja ne reče ka-'