Gorica" izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Umlniätvo se naliaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefrankirana nisina se ne sprejemajo, enako se ne uvažiijejo pisma brez podpisa. RokopiNi dopisov se ne vračajo. GORICA stane na let<> 10 K, za pol leta h K, za četrt leta 250. I pravnistvo ¦>e nahaja v „Narodni lisknrni" ulica Vetturini St. 9. Za ii^lasf' se placujc o'i čvetcr(jstu|>ii'' petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. Posamexne ötevilke stanejo S vin. in se prodajajo v raznih goriškili trafikah St. 73. V (iorici, v soboto dne 11. septembra l'JUD. Leto XI. Cuj, slovensko jjudstvo! V „Gorici" z cine 4. septembra t. 1. smo priobčili pismo, katero je pisal A. Gabršček načelniku italijanskega libe- ralnega kluba. V tern pismu zatrjuje pisec A. Gabršček v imenu „slovenskega kluba", d a j e t a p r i p r a v 1 j e n s t o- p i t i v d e ž e 1 n i z b o r, ako p r i- pusti „Club i tali an o" k 1 u b u „i tali an o po pol are" (t. j. Fai- d u 11 i - j e v e m u k 1 u b u) enega de- želnega odbornika. „S tern b i b i 1 o" — tako stoji v pismudobestdno — „zadoščeno vse- b i n i naše zveze s k 1 u b o m „i t a- 1 i a n o p o p o 1 a r e" in bi imel „s 1 o- v e n s k i k 1 ti b" z a naprej- proste roke." Z a d n j a „S o č a" p r i z n a v a p ra v os t tega pisma, a t r d i, da med „s 1 o v e n s k i m k 1 u b o m" i n i a š k i m i k 1 e r i k a 1 c i j e b i 1 1 c d o g o v o r g 1 e d e s e s t a v e d e ž c 1- n e g a o d b o r a. D r u g e g a n i č! K o m u sjre v e r a ? (i a b r š č e k p i š e o zvezi slov. kluba s klubom „italiano po pol a re", „Soča" pa t r di, da j e b i 1 med tema k 1 u- b o m a 1 e do go vor. Vobče je pa to vscjedno, z zadnjo trditvijo se Gabrščeka tlači še bolj glo- boko v lužo. Č u j in s t r m i slovensko I j u d s t v o ! Č 1 a n i „slovenskc g a k ! u b a" pod v o d s t v o m G a b r š Č e- kovim so bili pripravljeni sto- p i ti v d e ž e 1 n i z b o r 1 e t e d a j. ako d o v o 1 i j o 1 i b e r a 1 n i I t a 1 i j a n i F a i d u 11 i - j e v e m u k 1 u b u j e d- n e g a odbornika! Neverjetno! Ali s e j e k a k a s I o v c n s k a s t r a n k a ž e tako 1 a h k o in i s e 1 n o in f rivolno i g r a I a z interest n a š e g a 1 j u d- 1 j u d s t v a ? Cuj, t i 1 j u d s tvo! Sed a j mo- raš z o p e t n a v o 1 i š č e, k e r n i s o h o t e I i d a t i 1 i b e r a 1 n i 11 a 1 i j a n i F a d it 11 i - j e v e m u k 1 u b u m e s t o j e d n e g a o d b o r n i k a! K a j p a b riga t e b e Paid u 11 i in jeden 1 a š k i odbornik? Ali n i m a š" d r u g i h p o t r e b in v a ž n e j š i h i n- teresov kakor to, da naj dolo- č i j o t v o j i z a s t o p n i k i, k d o naj z a s e d e m e s t o 1 a š k e g a o d b o r- n i k a ? In t i g o s p o d j e a g r a r n o- 1 i bera 1n i p o s1 a n ci so d r z n i d o v o 1 j, da h o č e j o s e d a j d o 1- ž i t i p o s 1 a n c e „slov. 1 j u d s k e s tränke", češ, oniso krivi, če o b č i n e in d r u š t v a ne d o b i j o d e- ž e 1 n i h p o d p o r, k a t c r e ž e 1 j n o p i i č a k u j e j o. To t r d i j o t i s t i p o- s 1 a n c i, k i so prod a 1 i tvoje in- te r e s e F a i d u 11 i - j u z a s k 1 e d o laške leče. No, čevočigled teinu raz- krinkanjunespoznaš vrednosti t e h 1 j u d s k i h zastopnikov. k i so se prodali tvojemu največ- j e in u italijanskemu s o v r a ž- n i k u, da b i A. Ci a b r Š č e k d o b i 1 mesto odbornika, in niso smeli vsled te zveze vstopiti v zbor- nico, potem ni čudo, če te pi- tajo liberalci s „Čuki" in „zve- rinami" ter ti meče načelnik agrarne stranke porogljivo v obraz psovanje, da si neraz- sodna mas a. Sto in stotisoči Slovencev in sicer probujenih ter zavednih Slo- vencev po cell Sloveniji je spoznalo, da je slovenski liberalizem grak-rana na telesu slovenskega ljudstva. Zato so ga skoraj s korcmnami izruli in ga zavrgli. Moči v ljudski masi nhna no- beue. Probujeno slovensko ljudstvo vidi v slovenskem naprednjaštvu tirana, le- nuha in izmozgovalca ter skrajnega sebičneža, ki nerad vidi reveža kmeta. Fravi čudež bi bil, da bi ne tudi Slo- venci v naši krasni solnčni Goriški spoznali te resnice. Napnimo sedaj ob volitvah vse raoci, da bo cela Slove- nija enega dufaa, enega srea, da se tudi mi, goriški Slovenci, pridružimo veli- kanski masi Slovencev, ki so združeni v Slovenskih Ljudskih Strankah! Preč pomisleki, preč malodušje! Na delo vsak pošten kršcanski mož. V sveto dolžnost naj si šteje prigovarjati in pojašnjevati širšim masam ljudstva ne- varnost agrarnega liberalizma na Go- riškem, ki hoče ukleniti Goriško v ve- rige liberalnega suženjstva, katerega se je otresla cela Slovenija! Pogajanja — brez uspeha. Kakor pri zadnjili volitvah v de- želni zbor, tako so se vršile tudi letos pogajanja z nanienom. da bi se doseglo složno postopanje pri volitvah in v de- želnem zboru. Dr. l:rankotu je bilo na tern, da bi spravil ljudsko, kmečko in napredno ali liberalno stranko pod en klobuk. To se razvidi iz pisma. katero je pisal 19. avgusta dr. Gregorčiču, ki se glasi: Velecenjeni gospod doktor! Po celi deželi se čuje glas in željo. naj bi se stranke (kmeeka. slov. ljudska in narodnonapredna) za deželnozborske volitve sporazumele in naj bi novoizvo- ljeni slovenski poslanci v dežclnem zboru složno postopali in delovali v hla- gor ljudstva. Vodstvo kmečke stranke me je po- oblastilo, da se v to svrho pogajam z Vašo in napredno stranko. Prosint torej cenjena sporočila. je-li Yasa stranka pripravljena, pogajati se s kmečko i n napredno, da se doseže spo- razumne volitve in složen nastop pri- hodnje slovenskc dezelnozborske dele- gacije. Ker so volitve pred durmi. prosil bi Vas takojsnjega cenjenega odgovora. Konečno omenim. da imam od predsed- stva izvrš. odbora nar. napredne stranke izjavo, da napredna stranka odobruje našo namero in je voljna sodelovati v smislu pomirjenja in za složen nastop pri volitvah in v deželnem zboru. Odličnim spostovanjem udani Dr. Franko. V Gorici, dne 19. avgusta 190(>. Vodstvo S. L S. je imelo dne 23. avgusta sejo ter je bilo mnenja, da po- gajanja v označeni natnen so mogoča in morejo vesti do cilja le med stran- kami, ki si niso načelno in bistveno na- sprotne v svojih programih. n. pr. med ljudsko in kmečko stranko, ne pa med strankami, katerih programisiv bistvu in načelih nasprotujejo. n. pr. med ljudsko in liberalno stranko. To neniož- nost je pri zadnjih volitvah trdil tudi And. Gabršček v odgovoru, ki ga jc dal dr. Frankotu v tern oziru. — Dr. Gre- gorčič, načelnik S. L. S. je naznanil dr. Frankotu sklep vodstvene seje z nasled- njim listom: V Gorici 23/8 09. Velecenjeni gospod doktor! Odgovarjajoč na Vaš cenjeni list z due 19. t. m.. v katerem vprasate. ali jc S. L. S. pripravljena, pogajati se s kmečko in napredno stranko. da se do- sežejo sporazumne volitve in složen na- stop prihodnje slov. deželnozborske de- legacije. Vam javljam vsled sklepa v •l.iriaSnji seji zastopnikov S. L S.. da tiaiti se dozdeva pogajanje v omenjeno svrho mogoče in obetajoče uspeh le med strankami. katerih verski. kulturni in gospodarski program! nu vsebujejo načelnega nasprotstva. a nemogoce. kjer se tako nasprotstvo nahaja. Zato smo pripravljeni. pogajati se s ki'necko stranko. ako jamči. da nima stika z napredno stranko in njenim vodstvom. katera sta liberalna. Odličnim spošt. Vam udani Dr. G r e g o r č i č. Nr to ni bilo odgovora in zdelu se je. da iz te moke sploh ne bo nič. Zato je pisal dr. Gregorčič iz Kamnika žu- panu in bivšemu poslancu I:r. Oblubka pismo, v katerem nui je sporočil, kaj je dr. Franko vpraSal in kakšen odgovor je dobil. ter izrazil svoje mnenje. da od dr. Frankota ni nič pričakovati, ker jc prcvcč omahljiv in se prcveč boji (ia- brščeka in njegovega biča. — Pozval csra je. naj bi se vsa; on kot prost in kr- ščanski tnož s svojimi ozjimi somišlje- niki približal Pudski stranki za skupni nastop. Pri iistnjin razgovoru o tern, kako naj bi se oživotvorila misel zbližanja med strankami sta bila z dr. Gregorči- re"- odina v te;n. da kmeeka srranka, ki je zborovala prav tisti dan. naj sc- stavi svoje predloge glede skupnega na- stopa. katere naj predlozi ljudski stranki. Ta jili bo presojevala in sestavi even- tualno svoje protipredloge, po tej poti bo morchiti mogočc pri ti do spora/um- ljenja. Kmeeka stranka je imela svoja posvetovanja 2. in 5. septembra. Kaj je sklenila. se razvidi iz nasledrijega pisma. ki stci ga pisala dr. Franko in Ivan Alr- molja dr. Gregorciču : Velecenjeni gospod doktor! Pooblasčena sva od zaupnikov slov. kmečke stranke. da se z Yami dogo- v,arjava za morebitni kompromis na po- dlagi sledečih pogojev: 1. Novoizvoljeni poslanci ivoriti imajo en klub. 2. Klub novoi/voljenili poslancev zahtevati mora premembo v osebi de- želnega glavarja. 3. Vasa stranka dobi 5 poslancev (ra/.un knezouadskofa). nasa o; v sku- pini mest in trgov ter kraskih kmcčkih občin ne postavimo kandidatov. Na Vasi strani ne kandiduje več g. prof. Berbiic: tudi takozvani „novostrujarji" nimajo priti v poštcv pri kandidaturah. 4. L'citeljstvii se da enega poslanca. kojega vzamemo mi v število. 5. 1-nega dezclnega odbornika do- bite vi. enega mi. 0. V verskih rečeh se bomo pri- druževali Vašim predlogom. 7. Kompromis za deželnozborskc volitve in složen nastop v deželnem zbo- ru se mora izvrširi od obeli stranij lo- jalno in brez zahrbtnosti. Blagovolite nama odgovoriti še te- kom današnjega dne, ali sprejmete te pogoje ali ne, ker imava od stranke na- log, da v slučaju odklonitve nevtegoma razglasiva kandidate naše stranke. OdliČnitn spoštovanjem udana Dr. F ranko Ivan M rmol ja. V Gorici, dne 6. sept. 1909. Odlična oseba je pripovedovala, da je baje slišala iz ust moža, ki se je udeležil posvetovanja, pri katerem so obveljali navedeni predlogi: „Smo jim zc stavili dva tak.a .pogoja. da jih ne bodo mogli sprcjcWJ \'odstvo S. L^. je imelo ^e tisti dan sejo. v kateri je pretresalo poslane predloge. ter je odgovorilo s protipred- logi. ki se ra/vidijo iz naslednjega pisma: Velerodni gospod doktor! Na cenjeni Yas dopis z danasnjega dne o pogojih in načinu. po katerem bi kmečka stranka z ljudsko stranko skle- nila kompromis glede prihodnjih dežel- nozborskih volitev. javljam Vam vsled sklepa današnje seje zastopnikov S. L. S. to !e: 1. S. L. S. je načeloma za to, da naj nastopa bodoča slov. delegacija v dež. zboru gori^kem solidarno. posebno v verskih. kulturnih. narodnih in gospo- darskih ozirih. ter prepušča bodočim po- slancem. da po izvršenih volitvah dolo- čijo. ali naj se ta solidarnost kaže na zunaj v tern, da stopijo vsi poslanci v en klub. ali da stvarijo med seboj zvezo več klubov. 2. S. L. S. nima nikakega povoda, potegovati se za dr. Pajerja. s katerim nima nikakega oiicielnega stika. meni pa. da vprašanje glede osebe deželnega ^lavarja se we da razpravljati. dokler piso volitve izvršene in je znano. kak- šne stranke so v zbornici zastopane. kakšna je njih ihol in kakšne osebe jim pripadajo. 3. Agrarna in ljudska stranka do- taita pri bodočih volitvah vsaka sedem mandatov. in sicer agrarna: v inestih in trgih. v kmečkih občinah na Krasu in se stiri druge mandate po dogovoru. — N'saka stranka po^tavi po svoji volji kandidate izmed svojih pristašev. Agrar- ni stranki je dovoljeno. da sine vzeti kandidate tudi iz nedoločnih elementov. samo ne načelnika liberalne stranke in ne pmnonsiranih liheralcev. 4. Kandidaturi katerega ljudskega učitelja nasa ljudska stranka načeloma ni nasprotna: samo ne sine biti dotič- n;k prononsiran liberalec ali celo svo- bodomislec. f\ \* deželni odbor pošlje vsaka stranka enega odbornika po prosti iz- volitvi. 0. Od obeh strank se zahtevajam- stvo. da nimata z narodno-napredno stranko in njenim voditeljem nikake zveze in da podasti jamstvo. da se bo kompromis natancno izvrševal. Vaš cenjeni odgovor na te preJloge pričakujem do jutri predpoludne. V Gorici. o. septembra ll>0^. Odličnim spostovanjem Va's Dr. (i re go rči č Drngi dan dopoludne dobil je dr. (iregorčič naslednje obvestilo: Yelecenjeni gospod doktor! Xa Vas cenjeni dopis z due 6. t. m. o pogojih. pod katerimi bi bila Vasa stranka voljna. skleniti z našo kompro- mis za bližnje deželnozborske volitve. cast mi je odgovoriti. da v smislu sklepa pomnoženega izvrsevalnega odbora nase stranke z dne 5. t. m., vsebuje moj in g. 1. .Mermolje dopis z dne 6. t. m. po- goje. od katerih nasa stranka ne more odnehati. Ker so Vasi pogoji v mnogokakem pogledu našim bistveno nasprotni in je vodstvo naše stranke vezano na sklep izvrsevalnega odbora. obzalujem. da mo- ram smatrati kompromisna pogajanja za razbita. Odlicnim spostovanjem udani Vam Dr. Fran k o. V (iorici, dne 7. sept. 1909. Iz teh dopisov je razvidno, da na- čelstvo kmečke stranke je: 1. žc naprej prepustilo napredni stranki tri mandate; 2. da od ostalih 11 je večino 6 zahtevalo za se, pripustivši manjšino 5 ljudski stranki; X da petorico poslancev ljudske stranke je že naprej hntelo vkleniti v vezi skupnega kkiba, kjer hi liberalci in agrarci imeli večino ter narekovali politiko; 4. da je segalo v področje ljudske stranke, hoteč ukazovati. koga ta stranka i z m e d s v o j i h p r i s t a 5 e v ne sine kandidirati; 5. da je hotelo vreči v ljudsko stranko plamenico razpora. izključivsi takozvane „novostrujarje" od kandi- datur; 6. da samo pa ni imelo poguma zavezati se, da ne bo kandidiralo izmed elementov z u n a j Vtran k e načelnika narodno-napredne stranke in prononsi- ranih liberalcev. ozlroma da jim ne pusti odprtih vrat v trgih in mestih ter v kraških kmečkih občinah. Zmagala je v kmečki stranki libe- ralna struja in strah pred üab. pasjim bičem. Pristašem kmečke stranke. katerim je v resnici za gospodarski in verski program, kakor pravijo. ne preostaja drugega. nego da se bližajo ljudsk-1 stranki. Liberalna struja in dr. Franko naj se klanja A. Gabrščeku in njegovi liberalni komandi. )tŠiba božja". „Sočin" člankar kvasi nadalje v svojem obrekovalnem pamfletu dobe- sedno tako-le: „Stroški deželne uprave so se vi- šali in dosegli neznosno višino. Davkov so gospo'dje Gregorčiči nalagali leto za letom vedno več na hrbet ubogega kme- tiča tako, da se ta kmalu zgrudi pod njihovo težo". Kdor je to pisal. je naj- večji bedak ali največji 1 u mf) v deželi. Vsak najpreprostejši kmetič ve, da v dobi, ko sta bila v deželnem odboru gg. Gregorčič in Berbuč, se niso zvišale deželne doklade na izravne davke niti za vinar, in tu se najde med Slovenci brezvestni človek, ki si upa napisati v očigled temu dejstvu tako satansko laž Te doklade so najmanjše in znašajo 20 od sto. Nobena dežela in skoro nobena občina nima tako nizkih doklad na izravne davke, kakor naša dežela. Povišala se je pač užitnina. a]še ta večinoma v prejšnjih dobah. Res- nici na ljubo pa povdarjamo, da so se zvišale doklade na pivo v tej dobi od 1 K na 4 K. In ni morebiti liberalcem to prav ? — Govorite! — Ni to v prilog našemu kmetu? Teh resnic se ne upa napisati „Sočin" poštenjak, ker dobro ve. da bi s tern postal prava šiba božja za liberalce. A uverjeni smo, da bo znalo oceniti naše pošteno slovensko ljudstvo po vrednosti njegove lažnjive izbruhe. izvirajoče iz sovraštva do navedenih go- spodov, ter da bode izvajalo- posledice iz njih. Dalje klobosä pisec tako-le: „Lahi so delili prodanim Slovencem kruha, kakor so sami hoteli; odpora proti kri- vicam, ki so se nam godile od hlapčev- skih poslancev in odbornikov nismo mogli pričakovati". Povedali smo vže, da deželne pod- pore podeljuje deželni zbor in ne odbor, in vprašamo: Kje so pa bili liberalni junaki tedaj, kadar se je ta krivica Slo-; vencem godila? So bili tudi oni pro- dani ? Da sta bila poslanca Štrekelj A.' in dr. Treo najponižnejša Gabrščekova hlapca, kakor člankar namiguje v svo- jem spisu, to smo uže davno vedeli in vemo, da si ne upata z, resnico na dan, ki bi G. ne ugajala; a dr. Tuma se je znal otresti Gabrščekovega pasjega biča, na njega bi apelirali, naj pove v brk „Sočinemu" obrekovalcu, kaj je na tern resnice, ko bi ne vedeli, da se podlost takega obrekovanja nikdar ne dvigne do časti odgovora. Le nam je osoda nalo- žila težko kazen, da se rnoramo prepi- rati s takimi ljudmi. Čtankar se je naposled spravil tudi na norišnico, o kateri smo uže večkrat pisali in na drobno pojasnjevali raz- mere v tern vprašanju. Da bi se ne dal preslepiti kdo izmed nasih 'pristašev s „Socinim" tozadevnim bevskanjem, po- ročamo o tern vprašanju po verodostoj- nih virih sledeče: Uže 1. 1901 je dal deželni zbor ukaz deželnemu odboru vsled splosne želje, naj zgradi deželno norišnico zä pobližno 950.000 K. Radi sestave načr- tov. različnih komisij in drugih ovir se je izvršitev dela zavlekla. Od 1. 1901 do sedaj se je pa materijal in so se de- lavci podražali za najmanj 25 od sto. Uže to bi opravičilo prekoračenje dovo- ljenega kredita za četrtino dovoljene svote. torej za 273.500 K. A to ni vse. vlada je zahtevala. da se zgradi poleg projektiranih paviljonov in poslopij še posebno poslopje za rnorebitne kronične bolnike. Deželni odbor je dalje doloeil, da se ima zgraditi hiev in svinjak v svrho razširjenja in pospesevanja svine- reje, kar je zelo primerno. kajti kuhinj- ski odpadki bi šli inače pod zlo. Pri- skrbel je zavod z dobro pitno vodo. kar je pač neobhodno potrebno, in nakupil vso opravo, ki stane okolu 180.000 K. Vsi ti navedeni stroški niso bili ura- čunjeni v svoto 950.000 K za zgradbo bolnišniških prostorov. A vkljub temu stane vsa lepa vdikanska priprava le okroglih 1.400.000 K. kar je pač malo, če pomislimo, da stane. le „Trgovsko- obrtni Dom" brez oprave približno pel milijona krön. In da ne poči piscu „Sočinega" članka srce radi prevelike skrbi, da bo moral naš kmetič plačevati prekoračene svote pol milijona krön, mu povemo na uho. da ta prestop sta uže plačala od- bornika dr. Gregorčič in Berbuč, oziroma deželni odbpr iz tekočih dohodkov, po- sebno iz višjih prejemkov od užitnine. In ni-li boljše, da se je porabil del tega dobička v to svrho, nego da bi bili ro- mali stotisočaki v žepe milijonarjev? Tako gospodarita z deželnim premože- njen naša odbornika, katera imenuje „Sočin" dopisnik „šibabožja"; a ko bi imel ta človek le še nekoliko vesti. bi moral pnznati, da so bili in so liberalci za našo deželo — prava šiba božja Če mu je drago, mu doka- žemo z neovrgljivimi podatki, da je liberalna stranka oško- dovaladeželo inobčine lepri užitnini vina. mošta in mesa in prižganjinah za milijone, ter m u potisnemo v r o k o s v c t i 1 k o, dasiogledana drobno gospo- d a r s t v o pri liberalnih narod- n i li p o d j e t j i h in nekoliko ekspenzarov pri liberalnih denarnih zavodih. Tarn najde š i b o b o ž j o z a slovensko ljud- stvo. . Vciitve in korupcija. Dr. Tuma je trdil v „R. Pr.", da so bili edina opora Gabrščekove naro- dno-napredne stranke po političnem po- razu 1. 1901 Trgovsko-obrtna zadruga, Goriška ljudska posojilnica in Narodni sklad. Apostrofiral je Gabrščeka z be- sedami: Ali ne veste, da vam je boj I. 1907 omogočil edino le.„na- rodrii skad"? Na to očitanje je Gabršček molčal: ko tat v podstrešju. Če je to res —.in mi ne dvomimo o resnici Tumove tr- ditve — potem se je trosil, proti jasnim določilom drž. zakona o gospodarskih zadrugah, pri volitvah ljudski denar, da se je ljudstvo demoralizovalo. Tudi ob lanskih deželnozborskih volitvah je ko- rupcija cvela. Neki general združenih li- beralcev je lani po volitvah javkal, da ga je stal volilni boj 6000 kron. Vkljub temu sta „Soča" in „Kmečki Glas" po volitvah zatrjevala; s|a je zmagala ljud- ska volja! Poglejmo to „ljudsko voljo": Za zdaj objavljamo le to-le pismo: Goriška Tiskarna A. Gabršček. V Gorici, dne 4. III. 1908. Dragi Peter! Po pošti Ti pošiljamo nekaj gla- sovnic za petek. Napni vse moči zato, da pridobiš kolikor mojjoče glasov. Za agitacijske stroske lahko porabiš od 30 —40 kron ali pa se morda 50. Ako ra- biš denar, piši nam. Ti ga pošljemo lii- tro. Pogumno na delo. da vržemo to črno bando. Da si mi zdrav za Gabrščeka Fabčič J. Na zadnji strani pisma je spisan ta-le „račun troškov za agitacijo": Jožef Vrčon, Dobr. 25—za vozove 1 K ,, „ „ vino 20 „ „ „ „ „ za vino in jed 26*12 „ Fr.i Kočevar sluga za raznašanje 10 „ Mrmolja........... 6'80,, Vsak komentar bi le oslabil vtis tega pisma. Pripomnimo le toliko, da je (jabršček s takimi sredstvi delal za svojo lastno izvolitev, kajti v petek 6. marca pr. 1. je bila volitev v trgih in mestih. Kdo je Peter, menda lahko vsakdo ugane. Pred leti ga je „Soča" zmerjala z „mokračem"; Peter „mokrač" je postal „dragi" Peter in najstrastnejši Gabršče- kov agitator. Kaj pravi znani nemški rek? Da bi „Soča" odvrnila ;pozornost od tega, kar uganjajo liberalci pri vo- litvah, natolcuje našo stranko. Pred tedni je n. pr. trdila: Pri zadnjih deželnozbor- skih in prej pri državnozborskih volitvah je igral pri klerikalcih denar eno glav- nih ulog. Letos pa bo igral menda naj- glavnejšo. Goriški klerikalci imajo že pripravljen denar za volitve, iz Kranjske pa dobijo okoli 50 tisoč kron. Za svoto 50 tisoč kron bi se morala prodati (io- riška klerikalcem tako, da bi zavladal med nami klerikalizem, kakor je v Kranj- ski in Štajerski. Vse to piše „Soča" po znanem rokovnjaškem geslu: rečem ti jaz, da mi ti ne porečeš! Ako zamenjamo besedo „klerikalci" z besedo „liberalci", potem se trditev „Soče" precej ujema z resnico. Ko smo „Soči" obljubili polovico teh 50 tisoč kron, ako nam jih spravi s^ Kranjskega, ali pa ako donese sploh dokaz za svojo trditev, je lažnica za- jecljala, da se ji že posreči izvedeti, od- kod bo dobila klerikalna stranka denar za volitve. Če bo „Soča" tako nesramno lagala, ji ne bo niti najbolj zatelebani čitatelj nič več veroval. In to hočemo doseči s konstatiranjem „SoČinih" lažij. Kaj ]e goriška „Kmečka slranka"? (Konec). Ustanovitelji liberalizma na Gori- škem so bili trdno prepričani, da izpod- kopljejo našemu ljudstvu versko prepri- čanje.- ä-a je odtujijo cerkvi in duhov- ščini terje usužnijo v žrtve svojega kori- stolovstva. Ta namen goriškega libera- lizma se razvidi že iz tega, kar je „So- ča" pisala o (!nfypiah in o enotnem sve- tovnem nazoru. Toda za enkrat ni šlo. Naši libe- ralci so se sami uverili, da odkrit boj proti veri in duhovščini nima uspeha. Zato so poskusili s hlinjenjem, s hi- navstvom. V tern znamenju so se navi- dezno razeepili, ustanovili „agrarno" t'i- iijälko, tej v ospredje postavili liberalce iz prejšnjega ozadja in — „kmecka stran- ka" je bila gotova. „Soča" označi to metamorfozo z „naprednini semenom, ki je padlo v agrarno zemijo \ Novi stranki je bilo treba progra- ma. Nič lažjega. Obljubljati je lahko in ubljube izrezavati iz drugih programov še lažje. Po vplivu nekaterih previdnih zaupnikov se je v program sprejela tudi točka o „priznavanju krščanskih načel". Toda to krščanstvo je le predobesa, da bi se omogočil pristop k novi stranki tudi našemu vernemu kmetu. Goriška „Kmečka stranka" je torej le past, v katero lovijo liberalci kmeta; ta stranka je le nova frakcija stare li- beralne stranke, od katere se „agrarci" niso odcepili iz načelnega, ampak le iz taktičnega razloga. Razvideli so namreč, da je liberalizem izgubil pri ljudstvu vero in zaupanje, in nadeli so si novo firmo („kmečka stranka'): ali sami so ostali ravno taki liberalci, kakršni so bili. Ti „uskoki" hočejo le poskusiti, da li se jim posreči pod novo firmo, kar jim ni slo pod prejšnjo liberalno. Volilec, beri in stori! Znano ti je, da bomo dne 26. t. ..«. volili tri poslance v deželni zbor goriški. Po- trebno je, da si dobro poučen, za kaj se gre. Zato pazno čitaj naše liste in drugim razlagaj sedanji položaj. He straši se dela in težav. Gre se za dobro stvar! Has na- sprotnik ne spi. Dela, piše, čita in agitira kolikor more. Ha cesli, v gostilni, v družbi, povsod ljudi poučuj, da dobe jasne pojme o našem boju. Stej si v cast,'da si pristaš 5. L 5., ki je edina v deželi, ki ima za seboj lepo preteklost, kakor dejanja kažejo. Nečuuena nesramnos! Gabrščekove „Soče". „Primorski list" je ponatisnil naš članek „Kaj je goriška kmečka stranka?", v katerem je bil naslikan tudi Gabršček. „Soča" ni ovrgla niti ene naših trditev; to sploh ni mogoče, ker naše trditve slo- nijo na citatih iz „Soče" same. In ven- dar se predrzne „Soča" trditi, da je ovrgla vse laži o Gabrščeku. Še več! Drzne se tudi to-le pisati: Priporočamo nadškofu, naj le pazljivo bere, kaj la- žejo njegovi duhovniki o Gabrščeku v „Primorskem listu", in odgovore na to v „Soči", ki govori resnico. Potem morda poreče, da taki posvečeni lažniki so — smrad iz pekla! Prav za prav se ne splača „Soči" odgovarjati, ker naše ljudstvo pozna že tako njeno lažnjivost; v tern slučaju ji pa vendar odgovorimo, da vzbudimo še večji stud do te patentirane lažnjivke. V našem članku, ki ga je ponatis- nil „Primorski list", smo trdili to-le: Gabršček Je imenova! v „Soči" stari testament staro šaro židovskih prav- ljic, pišoč: Taki so klerikalci vedno in povsod, kajti črna banda brez vesti/brez časti in poštenja je bila in ostane podia svojat, katere se vsi narodi otresejo edino le z leskovim mazilom, in ako to ne bo zadostovalo — s polenom. Vse Kristove nauke so vrgli med staro šaro židovskih pravljic starega zakona. Gabršček je 1. 1906 v „Soči" kar naravnost priznal, da je od 1.1889 dalje v odprtetn boju z duhovščino. Gabršček, lastnik in glavni urednik „Soče", prodaja in s tem širi brezver- sko „Svobodnomisel" in bogotajno Wahr- mundovo brošuro. GabrŠčekova „Soča" je pisala 1.1905: Klerikalci imajo svoje dogme (verske resnice) in na teh jahajo. Z dog- mami stojijo in padejo. Kadar duh časa pobije Djib dogme, morajo zaproti svoje botege. Gabrščekova „Soča" napada du- hovnike, škofe in papeže, ona smeši verske naprave in krščanska društva. Teh naših trditev ni „Soča" niti poskušala ovreči, in vendar se drzne lagati, da je vse ovrgla. Kje so lažniki, kje je smrad iz pekla? * V našem članku smo citirali tudi to-le GabrŠčekovo modrovanje: „Mi mo- dernizovani liberalci ali narodno - na- predni možje se hočemo boriti za filo- zofični ustroj modernega enotnega sve- tovnega nazora, pripomoči temu do zmage med našim ljudstvom, dotlej pa odbijati grde nakane rimskih hlapcev srednjeveške sladke teme". Pripomnili smo še: O tem „enot- nem svetovnem nazoru" je pisal Gabr- šček že 1. 1904, da je dognan vsaj to- liko, da ne more obsegati bistvenih kle- rikalnih naukov in da je prost okov šopirnih najemnikov vie, nebes in pekla. Iz f^H Gabrščekovih besedij smo po vsi Hiuvici izvajali, da hočejo Gabr- ščekovi modernizovani liberalci krščan- sko svetovno naziranje nadomestiti z CDalje gloj v prilogi.) katerega bodo imcli (ioričani le gmotno korist. Deželnozborska volitev za splošno kurijo v mestii Gorici. V (jorici prčne volitev v splošni kuriji dne 26. t. in. ob 8. uri zjutraj in bo trajala do poluclne ter od 2. popoludne pa do 6. urc zvečer. Volilci s črko A do F, to jc od te- koče številke volilnega imcnika 1 pa do 1622, bodo volili v deželni dvorani na Stolnem trgu. Volilci od črke G do 0 ali od te- kočc številke volilnega imenika 1623 pa do 2098 bodo volili v dvorani kup- čijskc zbornice, nahajajoča se v ulici Morelli St. 36. Volišče za volilce s črko P do Ž, tekoča številka 3099 do 4936. bode v mestni dvorani, nahajajoči se na Ver- dijevem tekališču št. 29. Volilci dobe legitimate na dorn. Oni volilci, katerim ne bi bila.24 ur pred volitvijo iz tega ali onega vz- roka uročena legitimacija. pozivljajo se, da pridejo sami ponjo na anagrafični oddelek tuk. municipija. Telovadno in pevske veselico pri- redi jutri popoludne društvo „Zvezda" v Sovodnjah ob rubijskem mostu, ka- kor uže poročano. Posebno zanimiva bo rokoborba (lota) in pa akroba- tični n as top ter vel i ke skupine/ Obeta se velika udeležba od vseh strani Štajerci, Kranjci in Ko- rOŠCi se cudijo goriškemu kmetu, ka- li o je tako zabredel v liberalna-agrarne zanjke goriških liberalnih ljudskih sle- pilcev. Goriški kmet ve, da niso agrarni in liberalui voditelji še ničesar naredili za ljudstvo, ga le šuntali in podpihovali proti Slovenski Ljudski Stranki. Edino nevošljivost in zlobna strast jib Je vodila pri tern početju, ker so yideli krasne vspehe naših mož v deželi. Ko- lik krik in vik so zagnali, ko so po- slanci v deželnem zboru ustanavljali deželno hipotečno banko, deželno trt- nico in ko so iztrgali iz rok špeku- lantov milijone pri užitnini. Psovali so naše poslance s sleparji ljudstva itd. Sedaj pa, ko se omenjenih deželnih na- prav sami v veliki meri poslužujejo, kričijo, da naši poslanci nimajo nobe- nih zaslug pri teh koristnih napravah. Iz tega lahko vsakdo spozna zlobno početje zelenih nasprotnikov, ki jim je le do tega, da bi prišli do deželnih jas- lij, iz katerih bi srebali kronice. Slo- vensko ljudstvo, poglej delo naših mož v deželi ter ne smeš slepo verovati nasprotnikom, ki vsako najboljšo na- prayo zasramujejo. Delo naših mož pobija njih obrekovanje! Začetek šolskega leta se je pri bližal in tiže prihodnji teden se bode vršilo vpisovanje v razne naše zavode. V „Šolski in Mali Dom" bo vpisovanje dne 15. in 16. septembra od 8. do 11. ure predpoldne in od 2. do 4. ure po- poludne. Vpisovanje v deško obrtno-nada- ljevalno šolo v „Šolskem Domu" bode 15. septembra ob 5. uri popoludne. V petek 1.7. septembra razvrstovalo se bode učence v razrede. Oni iz oddalje- nih krajev, ki nameravajo hoditi le ob nedeljah v solo, naj pridejo 19. septembra ob 9. uri dopoludne.Ta dan prične reden pouk za učence. Na o. kr. izobraževališču in na dekliški vadnici začne šolsko leto 1909- 1910 dne 16. septembra. I. Vpisovanje na c. kr, izobraževa- lišču za učiteljice bode dne 14. in 15. septembra od 9. do 12. ure zjutraj. — Qojenke, ki so ta zavod že obiskovale, zglasijo se s tern, da se same predsta- vijo ali pa dopošljejo ravnateljstvu svoje zadnje šolsko spričevalo. Nove gojenke za I. tečaj se pa imajo 15. septembra predstaviti od 9. do 12. ure dop. pri ravnateljstvu. V vise tečaje se ne sprejme novih gojenk. Dne 17. septembra ob 8. uri se začnejo ponavljalni izpiti. II. Na c. kr. dekliški vadnici bode vpisovanje dne 15. sept, od 8. do 12. lire (\r\n in cirpv ic\ n^pnL-f» I m^rsHa in za one, ki so to šolo že obiskovale; te naj prineso zadnje šolsko spričevalo. Učenke za I. razred pa naj prineso: krstni ali rojstni list, zdravniško spri- čevalo o zdravili očeh, o stavljenju koz in ubožni list. V vise razrede se ne sprejme novih učenk. Redno poučevanje začne 17. sept, ob 8. uri zjutraj. Na c. kr. realki v Gorici se prične šolsko leto 1009J10 s sledečim vspo- redom: 14. septembra od 9. do 12. ure vpisovanje učencev k vsprejemnemu iz- pitu za prvi razred. 15. septembra: Od 8. ure naprej vsprejemni izpiti za prvi razred in vpisovanje italijanskih učen- cev v pripravljavnico. 16. setiembra: Vpisovanje ostalih učencev. Domači od 8. do 9. ure pri svojem razredniku, iz tujih zavodov prihajajoči od 8. do 12. ure pri ravnatclju. 16. in 17. septembra: Ponavljalni, dopolnilni in vsprejemni izpiti za višje raz'ede. 18. septembra: Veni sancte. 19. septembra: Šolska maša. 20. septembra: Redni pouk. Na c kr. pripravnici za srednje sole na Proseku se prične šolsko leto dne 17. septembra s sv. mašo. Zatem se bode vpisovalo n&vodošle učence, nakar prične hitro redni pouk. LJčenci se morajo javiti v spremstvu staršev, ozir. namestnikov. Prinesti morajo se seboj zadnje šolsko spričevalo, rojstni krstni list, spričevalo o zdravih očeh in o cepljenju kozic. Vsi oni starši, ki žele, da bi bili njih otroci deležni tega pouka. se morajo obvezati, da bodo po- šiljali potem svoje sinove v daljno iz- obrazbo na srednje sole. Na one stariše pa, ki bi samo želeli, da bi njih otroci naučili kaj nemščine, se ne bode več oziralo. Izpred sodiiča. 31-letni Josip Praz- nik iz Rasič, ki je bil v skladišču že- lezniške postaje v Prvačini uslužben, je poneveril 136 K 92 v denarja, katerega je prejel od prevoznine za blago. Na- dalje si je pridržal 125 K 62 v, katere je nabral v avtomatih družbe Hartwig &. Vogel. Tukajšnje okrožno kot kazen- sko sodišče je zato Praznika obsodilo na štiri mesece težke ječe. Slovenski zrakoplovec. Žnan dir- kač društva „Gorica". g. l:dvard Rusjan, je konštruiral zrakoplov, katerega so potem napravili v Millerjevi tvornici v Turinu. Strokovnjaki hvalijo ta zrako- plov, ker je lahek ter utegne biti bolj porabljiv kakor drugi. G. Rusjan je sin znanega goriškega sodarja Rusjana. Ponesrečen boriKec z biki. Atlet Ettore Tiberio, ki je nastopil tudi v Go- rici, se je ponesrečil v Inomostu. Bil je z verigami privezan na dva vola. Kar se utržejo verige in on pade vznak na kamenita tla. Zlomil si je kost y gole- nici in dobil težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico. V Zgoniku je pogorela hiša in go- spodarsko poslopje posestnika Jožefa Miliča. Obleko in kmetijsko orodje so rešili. Milič je bil le za malo svoto za- varovan. Tatovi so pri belem dnevu v Če- trtek opoludne v Gabrijah pri Rubijah udrli v stanovanje nekega Florenina ter odnesli več denarja in zlatnine. Doslej; ni slddu o njih. ' ^ Tatovi so v sredo med blagosto-^ vom odnesli iz hiše Katarine Jericijo v Sovodnjah več zlata, denarja in drugih reči v vrednosti do 250 K. 0 tatovih ni sledu. Tatvinav cerkvi. Vsredo je neznan lopov odnesel iz cerkve na Opčinah de- narno pušico, v kateri se je nahajalo še precej drobiža. Pomanjkanje prenočišč v Trstu. Neki nernški zdravnik je prišel neko noč ves zmučen in utrujen na neki po- licijski komisarijat proseč, naj ga pu- stijo tarn prenočiti, ker mu ni bilo mo- goče. najti drugje prenočišča. V njegovi domovini bo lahko pripovedbval, da se v Trstu slabo spi, a da se vendar spi. Vabilo k občnemu zboru „Kmo tijskega društva" v Št. Petru, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 3. oktobra t. 1. r\c\ hlnorncinvn v Hriiifvpnih nrnntnrih Dncvni red: Poročilo načelstva. Odobri- tev računa. Volitev načelstva in nadi- zorstva. K obilni udeležbi vabi odbor. Tržaški župan. — Cesar jc z odlo- kom od dne 2. t. m. potrdil izvolitev tr- žaškga župana, dr. Alfonza Valerio. Državna železnica. „Brüxer Zei- tung" poroča, da bode sedanji tehnični po'dravnatclj pri tržaškem ravnateljstvu državnih železnic, dvorni svetnik Ga- lambos, v kratkem času imenovan rav- nateljem državnih železnic v Trstti. Ga- lambos je dalmatinski Mrvat. Tat priporočenih pošiljatev. V zadnjem času so na poštni ambulanci Dunaj-Trst opazili več tatvin priporo- čenih poštnih pošiljatev ter pred dnevi nekega vrednostnega pisma s 8000 kro- nami. Kot tat je bil aretiran poštni sluga Franc Stromer, ki potuje kot tak le več let med Trstom in Dunajem. Sumi se*, da je v tem času vkradel na gore- imenovani način že 50.000 krön. Otvoritev prenovljene Triglavske koče se je izvršila 8. t. m. ob lepem vremenu in obilni udeležbi. Že na pred- večer se je zbralo na Kredarici okolo 50 hribolazeev. Proti jutru 8. t. m. so prihajali drugi turisti. Ob 11. uri je bila sv. maša. Po sv. maši je bilo blago- slovljenje novega dela koče. Na to je z navdušenim govorom otvoril Triglavski dorn predsednik S. P. D. dr. Fr. Tomin- Šek. Po oficijelnem delu slavnosti se je razvilo v prostorni obednici jako živahno življenje. Udeležencev je bilo nad sto. Sedem morskih volkov so pretekle dni vjeli ribiči v Jadranskem morju v Istri z mrežami. Največji izmed njih je 5 in pol metrov dolg. Morski volkovi so napravili na mrežah 2000 K škode. Do- bili so od vlade primerno nagrado. K veleizdaji na Južnem Tirolskem. Uredniške prostore lista „Alto Adige" je oblast zaprla in natančno preiskala. lsto se je zgodilo s stanovanjem glavnega urednika. V podzemeljskem hodniku, ki veže „Banko cooperativo" z neko tvrdko so našli in zaplenili mnogo papirja. Dognalo se je, da se je ukraden denar porabljal v iredentovske name.ne. Pre- iskave vodi vojaška oblast. Gospodarske vesli. Sadna razstava pri Sv. Luciji se ne bode vršila, kakor naznanjeno. dne 19. t. m., ampak se je preložila na dan 3. oktobra t. 1. Vinska letina. — Čim bolj se pri- bližuje nova letina, tembolj se dviga cena staremu vinu. Pri vsej velikanski produkeiji lanskega leta se je poprodalo -posebno belega vina skoraj vse, ter so zelo redki oni, ki ga imajo še kak hek- toliter, ali zato ga tudi visoko drže. Nasprotno je ernega vina posebno v spodnji Istriji (Poreški okolici) še dovolj, ali tudi temu je cena izdatno po^učila. Nova letina kaže do sedaj lepo. Zadnje tedne, ko je nastopilo toli ostro vreme, bilo se je bati, da bode trpelo grozdje, ki bi vsled mraza neenako do- zorevalo, kar bi seveda mnogo škodo- valo kvaliteti. Ali vreme se je popravilo in sodet: po grozdjih in drugih okolišči- nah, utegnemo Uobiti letos boljšo kvali- teto kot lani. Kvantitativno pa morda niti polovice larskega ne dosežemo. V Buzeščini je dobiti še nekaj be- lega vina ter se je tozadevno obrniti na „Potrošno - obrtno -gospodarsko društvo" v Buzetu. KnjiževnosL Moški zbori. Uglasbil Vinko Vo- dopivec. Založila „Katoliška bukvarna v Ljubljani". Cena part. K 1*60 viri. — V tej zbirki, ki je ravnokar izšla v za- ložbi Katoliške Bukvarne, nam podaja g. skladatelj šest moških in en ženski zbor. Med moškimi zbori sta zastopani dve krepki koračnici: „Bratje v kolo" in „Bratom Orlom", dva mirna zbora z baritonskim samospevom: „Z vencem tern nvenčam ^lavo" in ..V mraku" Ijubkoncžni zbor (oz. čveterospev): „$i- jaj, sijaj. lunica" in šaljivi moški zbor z basovskim samospevom „Lepi Jurij". Ženski zbor pa je zložen na Gregorči- čevo pesem „Pogled v nedolžno oko". — Vse te skladbe so prikupljive in čedne. Harmonizacija je vsekozi prc- prosta in izvzemši par mest korektna. Zbori bodo gotovo z veseljem sprejeti, kjerkoli se bodo izvajali. Posebno dobro bodo učinkovali zbori: St. 3., 4., 5. in 7. Trio pri koračnici, posvečeni „Bratom Orlom", je naravnost mojsterski. „Moč uniforme", burka s petjem, katero je spisal g. Jaka Štoka v Trstu je izšla. Dobiva se v Gorcnjčevi knji- garni v Trstu. Cena 80 vin. DrobMnice. Ruski tolovaj Orlov. h Curiha so brzojavili v Reko. da je moriiec banč- nega odbornika Miloša in vlomilec v reško „Pučko banko", Orlov. katerega so prijeli v Curihu že na potu v Reko. Pri odhodu je hotel stražnikom uteči, potem se pa usmrtiti. kar se mu ni po- srečilo. Iz najnovejših poročil se po- snema. da se obdolžuje Orlov-a šestih roparskih umorov. Igralne karte. Sodeč po statistiki, se v nobeni državi ne igra tako na karte, kakor v Avstriji. tej državi kavarn in tarokov. L 1906 n. pr. so uradi okolko- vali 1,578.225 zavitkov igralnih kart. En zavitek pride torej na vsakega 16. prebivalca avstrijskega. Deset velikih tovarn s par sto delavcev dela leto na leto te karte. Poleg kart za domačo rabo se izvozi še 2.421.000 iger na An- gleško, Dansko itd. Uradni statistiki je vseeno. koliko se je na teh kartah za- igraio denarja. Finančni minister je za- dovoljen. da dobi za kolke na kartah na leto svojih 600.000 do 700.000 kron; za drugo se pa ne briga. Izmišljene vesti o srbskem princu Juriju. Nekateri listi so iz nekega srb- skega lista posneli vest, da je princ Jurij zahteval, naj se mu povrne pra- vica dof prestolonasledstva ter da se mora njegov brat, sedanji prestolona- slednik. takoj odstraniti iz Srbije. Vse to da je princ Jurij zahteval od mi- nistrov Pasic'-a in Proti:-a. Vse te vesti so popolnoma izmišljene. Nemški vohuni na Francoskem se zopet pojavljajo. Dočim so aretirali na Francoskem od leta 1888 do leta 1906 torej v 18 letih le 71 vohunov, so jih v zadnjih 18 mescih prijeli 48. General Stössel veletržec s čajom in hišni posestnik. Nekdanji poveljnik portarturske posadke general Stössel, se je po carjevem pomiloščenju stalno naselil v Moskvi, kjer deluje kot tihi kompanjon neke tržne firme s čajem, katero je on rešil pred konkurzom. Ka- kor se čuje iz drugih poročil je on tudi kupil v Petrogradu desetnadstropno hišo. Tatvina na berolinski pošti. Iz enega poštnega voza je bilo ukradenih več vrednostnih pošiljatev, med njimi jedna neke banke v vrednosti 150.000 mark. 0 tatu nimajo sledu. Kokoši z nagobčnikom lahko vsakdo vidi nekje pri Vidmu v Italiji. Bliža se namreč trgatev in zato je dal občinski predstojnik napraviti kokošim — na- gobčnike. Serum proti koleri je baje iznašel v Pasteurjevem zavodu v Parizu italijan- ski bakterijolog dr. Salambini. Dva postreščeka zmožna v govoru slovenščine in italijan- ščine se sprejmeta v manufakturno trgo- vino. Oglasiti se je pri g. Teodorju Hribarju v „Krojaški Zadrugi". Yeč užeuecv ali nčenk ^e sprejme na stanovanje in hrano. Več se zve pri postrežniku „šoh Doma. Priloga „Gorici" ŠL 73. z dne II. sepfembra 1909. „enotnim svetovnim nazorom", ki nc bo obsegal blstvenih krščanskih naukov. Edino temu našemu izvajanju ugovarja „Soča", čcš, da bistveni klerikalni nauki ni isto kakor bistveni krščanskl nauki! Straliopctni hinavci! Kaj pa so bistveni klerikalni nauki, čc niso. krščanski na- uki? 0 verskih resnicah pravitc, da kle- rlkalci na njili jahajo in da jih pobijc dull časa ! Na dan z jasno besedo ! Zdaj jc čas volitcvl Povcjtc brez ovinkov, kaka razlika je po vašcin naziranju med bislvcnimi klcrikalnimi in med bistvenimi krščanskimi nauki. Kcr niso mogli pismouki okoli „Sočc" ovrcči niti ene naših trditev, so pa dali svojemu rcdniku lepo spričcvalo moralnosti. Pravijo namreč, „da Gabr- Sček živrbolj krščansko kot farji okoli „(iorice". Lc no preveČ izzivanja v tcm pogledu! Sicer pridejo sličice! Učifelji in polifika. L 1K99. je pisala „Soča": Ni pra- vilno in protivno določilom šolskih oblastij, da se nckateri učitelji mešajo toliko v političnc zadeve, dopisujejo po- litičnim listrfm, da na javnih shodih kriče in se prepirajo, da javno hujskajo ljudstvo in netijo spor. Niti učiteljem ne sine biti prav, da sc nekaterniki vedno širokoustijo in povsod govore v imenu goriSkcga učitoljstva. OgorČenost do onih mladih učiteljev, ki hofüjo nositi zvonec in silijo biti zastopniki, ni ravno mala med razumnistvom. Tako je pisala „So- ča" 1. 1899! Kasneje pa, ko ji je dru- gače kazalo, je klicala vse učiteljstvo „na krov", v strasten političen boj. Stranke, ki izkoriščajo učiteljstvo v svoje politične namene, so velik del učiteljstva tako zbegale, da mislijo, da je učitcljev glavni poklic razsajanje po politiških shodih in politiško modrovanje pri vrču piva. Ne bomo ponavljali, kaj so politi- kujoči učitelji uganjali ob lanskih de- želnozborskih volitvali. Navesti hočemo iz najnovejšega časa en sam slučaj, ki jasno dokazujc. kako daleč sega poli- tiška razuzdanost in predrznost neka- terih učiteljcv. Na javnern shodu „Kmečke stranke" v Tolminu je govoril tudi nadučitelj Fr. Kašca ter obsojal slovensko ljudsko stranko in duhovščino. Med drugim je rekel, da duhovniki zapuščajo po smrti velike vsote denarja svojim kuharicam. Pri tern „dovtipu" je zagnala tolminska mladež glasen smell, tako, da je celo „Kmečki ülas" v svojem poročilu o tern „kmečkem" shodu svetoval nadučitelju Kašci, naj drugikrat opusti na shodih besede, ki Jemljejo ugled duhovščini. Z ozirom na ta „dovtip" se je nekdo v „Primorskem listu" pošalil ter ponudil g. Kašci službo kuharja, če že hoče podedovati veliko vsoto denarja. Na to šalo je odgovoril tolminski nadučitelj Kašca v „Soči" tako-le: Uredništvu „Prism, lista" v üorici. Kakor se vidi, je moj govor na agrarnem shodu v Tolminu urednike klerikalnih listov v üorici grozno zbodel. Da bi me podkupili, mi ponuja neki go- spod nunc celö službo kuharja. Žal mi je. da ne morem sprejeti te „laskave" ponudbe ker se bojim, da je ta g. nunc homoseksuelen, drugače bi si poiskal rajši kako mlado kuharico. Ker jaz ni- mam irhastih lilac, zato svetujem dotič- nemu gosp. nuncu, naj se obrne na po- sredovalnico Eulenburg et Comp. v Lie- benbergu na Nemškem; tarn mu že po- strežejo, da bo zadovoljen. Fr. Kašca, nadučitelj. Ali jc dobil ta tolminski odgojitelj mladine za tako nastopanje pohvalo ali ukor, ne vemo; vemo pa, da ga ni ka- ral njegov kolega Anton Kutin, c. kr. voditelj pripravnice v Tolminu in clan izvrševalnega odbora uabrščekove ns- rodno-napredne stranke. Bližajo se zopet deželnozborske volitve. In zopet bodo bržkone skušali politikujoči liberalni učitelji razsajati po deželi. Mi rečemo' za danes le toliko: Ako razni šolski nadzorniki ne bodo mogli ali pa ne bodo h o t e 1 i brzdati teh političnih hujskačev, bomo iskali od- pomoči na višjcm mestu. Zato prosimo somišljenike po deželi, da nam nazna- nijo vsak slučaj, v katcrem prestopi politikujoč učitelj meje, ki so v politiški agitaciji postavljene učiteljskemu stanu. Oopisi. Z dožele. (Od govor „Glasu".) — Gosp. urcdnik. zakaj niste uvažcvali moje željc, da bi bili objavili moje opazke k štanjclskemu shodu kot dopis in ne kot članek? (iraja, katero deli v „(ilasu" zaradi teh opazk neki K. s Krasa, bi bila zadela le mene, resnič- nega pisca. Tako je pa padalo še bolj po Vas, namišljenem piscu. Zapomnite si to skušnjo za drugič in objavljajte poslane dopise kot dopise, da se Vam ne bode g. K. rogal, da pišete saini(!U) celo „Gorico". Da, pojdite Še dalje in prctvarjajte tudi člankc v dopise, kakor delajo uredniki Vam nasprotnih časni- kov, in g. K. (ali morda bolje: g. .Jože, bivši par tcdnov poslanec, katerega so moje opazke neki najbolj razgrele!) pride po svoji duSevno omejeni teoriji do pre- pričanja, da zastopa „Oorica" javno mnenje različnih stanov in ne samo duhovskega. Toliko za uvod! Zdaj pa mi dovolite, g. urednik, nekoliko odgovora onemu g. K., saj veste, da jaz ne ostajem rad komu dol- žan niti odgovora. G. „Glasov" K. mora biti jako trd razumnik, da je pregledal in preslišal v mojih opazkah tolikokrat ponovljeno besedo „kolobocija". Rekel sem že takoj začetka svojih opazk, da je bilo poro- čilo v „Edinosti" o štanjelskem shodu prava kolobocija in seveda tudi shod sam, ako je odgovarja! temu poročilu. Naloga mojih opazk je bila, iz besed štanjelskih govornikov dokazati resnič- nost moje trditve. Naravno torej, da sem najprej posegel po nezmiselnosti, katero sem večkrat čital v „Olasu", trditev namreč: Naša kmečka stranka ni g o- sposka stranka kot klerikalna in li- beralna. Dobro! Jaz pa vpračam: Ali je bil med agrarniini poslanci kmečki stan bolje zastopan nego med našimi ljud- skimi? Menda ne! In pri zadnjih vo- litvah, koliko poslancev od „kmečke" stranke so izvolile kmečke občine ? No- benega! PaČ pa je bilo izmed sedem izvoljenih kmečkih zastopnikov pet naše ljudske stranke. Ali ni to neizpodbiten dokaz, da stoji največ kmečkih volivcev za našo ljudsko stranko, in da so ne- kmetje, gospodje, ki tvorijo večino tako imenovane „kmečke stranke"? Ali se ne pravi torej biti resnici v obraz s trditvijo, da je stranka kmečka tista, v kateri so kmetje v manjšini, a gosposka pa tista, v kateri so kmetje v večini? Torej g. K., najpristnejša kmečka stranka na (ioriškem je naša ljudska stranka, in nje glasili „Gorica" in „Prim, list" zastopate v prvi vrsti javno mnenje kmečkega, a ne duhovskega stanu, ka- teri niti ne potrebujejo ne gmotne ne duševne podpore od naše stranke. V očigled tern dejstvom se mi je videlo vedno smešno bahanje, nedostojno res- nicoljubnih mož, ono bobnanje v „ülasu": Naša stranka ni gosposka stranka kot je klerikalna. Vedoč torej, da je ravno nasprotno res, vedoč dalje, da hočejo kolovodje „Glasovi" to neresnico izko- riščati za odvračanje kmcčkega Ijud- stva od naše ljudske stranke, sem jim hotel postaviti prav prcd oči, da s tern bahanj^m poleg neresnice zagrešajo tudi očitno nedoslednost, da nočejo biti go- sposka stranka, sebe pa vendar naziv- Ijajo gospode, da zdrava pamet in zdrav želodec pravita, da je in\ ostanc gospo- sko, kar tvorijo gospodje, da je stranka gosposka, katere člani se nazivljejo go- spodje. Dovolil sem si torej male zafr- kacije na račun „Glasovih" kolovodij, dočim najdejo v gorenjem razmotrivanju pravi vzrok, zakaj je „kmečka siranka" manj kincčka in bolj gosposka nego naša ljudska stranka. Ne morem si mi- sliti, da je g. K. toli zarobljen, da bi' ne bil razumel moje zafrkacije; menim pa, da je toli hudoben, da farba „Glasove" čitatelje, Češ, da odrekam jaz kmetom pridevek „gospod" in da izvajam iz dejstva, da nazivlja „Edinostin" poroče- valec štanjelske „kmečke" govornike gospode, dokaz, da je „kmečka" stranka gosposka stranka. Tako zavijanje res- nice ni pošteno, in take nepoštenosti bi se moral g. K. sramovati. Za danes pozivljam g. K., fiaj v „Glasu" z dokazi ovrže trditve „Go- rice", da njegova stranka nima pravice sc imenovati kmečko, pač pa liberalno- protiduhovniško. Upam, da g. K. ne po- begne pred menoj, vrgši svoje orožje v koruzo. (Dalje pride.) Volarje pri Tolminu. — „Soča" je prinesla v svoji 100. štev. z dne 2. septernbrat. 1. dopis z Volarjev „pri Kam- nem", v katerem se nesramno zaganja v osebo č. g. Tomšiča. Očita mu namreč, da hodi delat na Volarje zgago in pre- pir med družinami. Tm v peti ji je tudi naše Kat. Iz. Društvo, o katerem pravi, da nas pohujšuje ter da se neti v njem sovraštvo do bližnjega. Posebno je to naše društvo, po dopisnikovem mnenju, škodljivo našim dekletom, katera vodi po veselicah, na katerih zapravljajo de- nar itd. itd. Hinavski dopisnik vzdihuje, češ, da taka društva niso za nas vboge kmete. Boljša so, kaj ne da, liberalna društva, kjer se prirejajo dragi plesi in v katerih se čitajo pohujšljivi in brez- verski listi, kajne?! Omenjeni dopisnik očita g. kaplanu razkošno življenje itd., tako, da se mu mora vsak pameten člo- vek smejati, ko ve, kako so plačani naši kaplani. Posebno so dopisniku na- poti bire in ofri. Mi smo trdega prepričanja, da ta dopisnik ni iz naše vasi, ampak iz gnjezda, v katerem se nahaja vse polno golazni dopisnikove sorte. Ako bi pa temu ne bilo tako, naj se dopisnik „Soče" podpiše. Na taka neumna bev- skanja pribijemo na tern mestu, da je bilo, je in bo Volarje vedno vdano svojim dušnim pastirjem in da se niso Volarci nikdar pritoževali, da jih dušni pastirji stanejo preveč ali pa, da preveč zahtevajo od njih. Mi Volarci dobro ve- mo. v kakih gmotnih razmerah da žive naši kaplani in nam je tudi žal, da jim ne moremo pomagati. Pokojni zlatomaš- nik je imenoval Volarje vedno: „Zlato Volarje". Znano mu je bilo namreč, kako smo vedno cenili naše duhovnike in ce- nili jih bodemo Še za naprej, naj bo pa to „Sočinemu" dopisniku prav ali ne. Kar se pa tiče č. g. Tomšiča, ne more- mo drugega reči, nego da mu bodemo vedno hvaležni za trud, katerega ima z nami. Bog mu bodi plačnik. Kar^e pa tiče „Sočinih" napadov, za te naj se č. g. Tomšič pa nič ne zmeni in celö veselijo naj ga, kajti prepričan naj bo in tega prepričanja smo tudi mi, da je najboljše spričevalo zanj. ako ga „Soča" napada; kajti znano je vsem, da „Soča" le to napada, kar je dobrega in pleme- nitega, hvali pa to, Cesar se moramo ogibati. V imenu vseh Volarcev in v imenu Kat. Iz. Dr.: Jakob Štur m, St. 17, pod- predsednik, Josip Tisovič, št. 49, taj- nik, Ivan Škočir, St. 25, knjižničar, Andrej Leban, preglednik računov, Jo- žef Četerti č, član. Gerkno. (Rodila se jemajhna m i š k a.) — Oddahnili smo se Cerkljani po sokolski slavnosti, ker pretili so nam, da bodo ta dan naši „urhi" pod načel- stvom g. brata Geržela požrli vse kar ni liberalnega. Pokazati so hoteli, da niso vsi Cerkljani nazadnjaki, ampak prešinjeni od Onega duha, kojega so polni naši radikalni stari žtudenti. Ljubi moj Peter in Ciril, bridko sta se varala! Nič ni vama pomagalo, ako sta pole- pila vse liberalne hiše po Cerkljanskem, po celi baški, idrijski in poljanski do- lini z onimi velikimi plakati, ki so na- znanjali svetu, da se bo ta dan na ob- činski njivi pohrustalo vse klerikalce. Res smo mislili, da bo Štrukljeva in tudi občinska njiva premajhna za ude- ležence, ki ste jih z največjo silo prig- nali gledati, kako se zna debeli Korbar in suhi Cenc postavljati na glavo, Na „narodnem domu" v Ljubljani ste va- bili celo Ljubljančane in „velikega Slo- vana" Hribarja na slavnost, da bi ysaj on vas rešil iz rok „brezdomovinskih" klerikalcev. Kaj ne Gorenjec, vi ste mo- rali celo trikrat brzojaviti GoriČanom ? In vse to ni nič pomagalo! Bilo je torej veliko kokodakanja. a malo jajc. Sešlo se je dopoldan kakih petdeset tujcev, med katerimi smo opazili tudi večnega kandidata Vrtovca iz Tolmina z name- nom usiljevati svojo liberalno-agrarno kramo, katere pa se zbog premajhne udeležbe ni upal razložiti pred voliice. Število pričakovanih gostov, katerih ni hotelo biti, so nekoliko nadomestili Šele popoldan, iderski liberalci s Šepetavcem na čelu, ki so tvorili večino na tej „slav- nosti". Dvomimo pa. da se je splačalo za izlet iderske liberalne frakarije to- liko dela in truda, da imajo naši cerk- ljanski liberalci, — ki navadno niso va- jeni dela, — enkrat žuljeve roke. Glavne točke naznanjenega vsporeda so odpadle. Tudi slavnostna seja je bila tako slabo obiskana. da so ljudi s silo pehali sku- paj, Pa pri najboljši voiji niso mogli niti odbora skupaj spraviti. Brez reda in discipline se je vsevršilo. Kmečkega ljudstva ni bilo navzočega izvzemši par znanih Bukovcev. Za danes le toliko še omenimo o tej slavnosti, da se je kon- čala z velikim moralnim mačkom naših liberalnih voditeljev. Kaj 50 airari\l llberaicl naredili za ljudstvo? Sbvensko goriško ljudstvo I Pri tern vprašanju ustavi se in vprašaj se, kaj so doslej onl naredili v blagor našega ljudstva I Poqlej v mesto, na deželo, paglej povsod I Nikjer ne najdeš naprave v naprednih rokah, ki bi kaj ko* ristila ljudstvu. Je ni! Brezdeije, lenoba, pijančevanje in psovanje jih diči. Ce je v mestu kaka naprava občekoristna, je v na* ših rokah. Poglejmo v Gorici I Liberalci vzdržujejo in ustanavijajo hotele in krčme, ki žrejo slovenski denar. Vzlic tema Jih imenujejo narodna pedjetja, ki deloma niti slovenskih, deloma niti samoslovenskih na* pisov ne nosijo. Uže mnogo tisočakov sfo* venskega denarja so ti nenarodni piruhi požrli- Nadalje vidi mo par iiberalnih denar- nih zavodov, kateri se po goiovUi Überal- nih mogotcih do skrajnosti izrabljajo. Od teh nima naš narod nobene koristi. Potem vidimo, da so agrarni liberalci ustano*#ili ..Kmečko banko", ki pa posojt^e dbenar kmetom dražje kot naša „Centraina poso- jilnicau. Med tern pa vidimo delo naših mož in voditeljev v mestu, ki glasno priča in govori o nesebični požrtvovalnosti ro- doljubov, ki vse žrtvujejo, da se sloven«t»o v mestu krepi. TTledtem ko liberalci vodijo hotele in oštarije, kjer se kroka in pono- čuje, zidajo naši možje šolska poslor>ja, trdnjave goriškega slovenstva. Cri krasna šolska poslopja v meslu glasno govore, v kateri stranki se dobe rodoljiibi. Cnako je na deželi. Med*em ko ustanavijajo naši ro- doljubi gospodarska društva, posojilnice in izobraževalna dfuštva, ustanavijajo Ufcjeralni agrarci krokarska in ponočnjaška dr»§Wa. Z>o je resnica! L)rtjgega ne rečeme kakor: Ljudstvo poglej in sodil Polirični pregled. Nemški krščaaski socljaloi - čujte I Organ češke socialne dernokracije na Dunaju „Delnicke listy" piše: „Že samo priprave za omogočenje sankcije lex Axmanin bi za vso češko.slovajisko socialno demokracijo pomenile casus belli v najusodnejšem pomenu te hesede. Zaöel se bo potem boj za življene in smrt! Sodrugi — na krov!" Lex Axmarui ¦namreč zahteva, da sme na Dunajiu in na Nižjeavstrijskem sptoh samo neruški narod iz lastnih sredstev vztlržavati javne sole. Na ta način bi btlo sa-iuo aa Dunaju 30.000 čeških za Šolo godnih otrok oropanih pravice vzgoje v rnate- rinem jeziku. Češko-neraške spravne Jtoifermoe. Češko-nemške spravne. konference so se dokončale včeraj. Vspe'h teh 'k-on- ferenc je vsaj v toliko ugoden, da teode ' ucenke sprejme na stanovanje in hrano poštena slovenska družina. Öglasiti se jo pri našem upravništvu. qp ip w^ ^r^ ^r^ -w^ ^r^ w ^r ^r^ w^- -w Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec na Travniku v Gorici št. 21. se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in stogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toiletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase po 6 K in naprej kilogram. Franc Novak, brivec. na Travniku, št. 21. Rojahi! hupujte narodni haleh Jolshega Doma". . Gattolini &. Conti Va Nuova 45 !. nadst^. v Trstu, Posredovalnica za prodajo ali nakup? trgovskih in indu- strijskih podvzeti. za' prodajo ali nakup zemljišč, poslopij. za pridobitev posojil. za prodajo in nakup gostilen, pivovaren. vino in žganjetočev, za prodajo likerjev. kakor tudi za oddajo v najem trafik, vil. stanovanj. skladišč in lilevov. Zastopstvo domačih in tuj h tvrdk. Čudovito ni- ske cone ,_« dvokoles šiv. ] | strojev, vsa I k o v r s t n i h gramofüiiiiv k za gostilne, kakor tudi r;i /.I i <5 n i h najiio v e j š i h pin so. i v r šuj rj o so tudi vso p (i jiniv o Pri Batj elj^ liORICA Slol n a uli«'ii 3 - 4. Prodrja tudi na mesečne obroke. — Novi slo- venski coniki franko. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- lentinain na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Schwanen-Apotheke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno. CENJ. DAME IN (SOSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj ? Ako ga iiimate, omislite si najnovejso rnarko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po doieroletnih skušniah sva nrišla do nrenričania, pa ostane „Original" vedno le naiboliši. Original-Uictoria stroji deiajo še po 10 ietni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroi so neprekosijiv. za donwco rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroi so najpnpravnejši is urrietno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje :> uzplačno Criginai-öicloria stroi so najboi,*, ,zla^o trpc/.no in lično izdclan«. Upügled y.aiogc dovoljoii v=akoiiiür, no da bi bil priinoran kaj naroč.ti. Posebno se priporo?am srg- rodoljuboin /. dožcle, prečastiti duhovščini. sl. učiteljstvj itd. Za (jbilen obisk se priporoča F E K I) I X A > I) 1) E L A K, v S0LKANU St. 299. 3 O > TO O O O z Lrez konkurence 9 6 e n e zmerne! Novodošlo blago za MSTOPNO SEZONO se vdobi po zmernih cenah v delavniei in trgovini z gotovimi oblekami A at on Kriiši č, krojaški mojster in trgovec v G o r i c i Triafta nlica stei 16 (v lastni nisi). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika mno/ina raznovrst- nega blaga kakovosti iz avstrijskih in angležkih tovaren najrazličnejših za vsaki stan. Svoji k svojim! Starcznana iiar.« dt *¦ tvrdka: Anton Iv. Pečenha M)RICA,.iilI<'R Jos. Verdi 26, poscreže pošteno in točnu s ppistnimi be- I mi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vino^radov; potem s pylzenj- skim pivom „prazdroj" iz sloveče češke „Meščanske pivovarne", in izbornim proti- vinskrn pivom iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z do- mačim pristnJra tropinoveem I. vpste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja. Cene zmerne. Anton Kustrin, trgovec v Gorici Eosposka ulica st 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu. občinstvu v mestu in na deželi svojo tsgovmo jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, i andomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Koriü, istrsko in daimatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob 7s kilainod enega funta. Testenine iz tvornice ŽnidersiČ & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vcga mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v AjdovSčini. Vse blago _______________prve vrste.______________ Jakob Miklus mizar in lesni trgovec ^^ v Fodgori ^^ na vottln lelHiifteia mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiiki) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo väakovrstnega trde- ga in mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohist- va, vinskih posod, stigkalnic itd. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i č.) češki dcželni zbor sklican na dan 21. t. m. Splošno prihajajo tudi iz nem- škega tabora glasovi, da pride med Čehi in Nemci če nc do popolnega sporazuma, pa vsaj do nekakega modus vivendi. Češki deželni zbor pa ne bo dolgo zbo- roval, le konstituiral se bode ter sklenil še k večjeni novelo k deželnemu redu. Državni zbor pa bode sklican dne 15. oktobra. S tem, da bode česki deželni zbor zboroval, ni šc rečeno. da bi bilo s tem (udi državnozborsko vprašanjc rešeno. Češki agrarci. radikalci in Slo- venci drze trdno skupaj. in gre se jim v prvi vrsti za odstranitev Slovanom sovražne vlade. Cesarske vojaške vaje na Moravskem. V sredo je dospel naš cesar v Ve- liki Mezerič k cesarskim vojaskim va- jam in se je nastanil na gradu grofa Harracha. Popoldne ob 4. uri pa je pri- spel tja tudi nemški cesar Viljem II. Navzočih je tarn tudi mnogo niMvoj- vodov in častnikov tujih držav. Vreme je krasno. Orof Sternbergov predlog. Gros Sternberg namerava z ozirom na zadnjedogodke staviti v parlamentu pred- log, naj se Dunaj proglasi za pokrajino vseh avstrijskih dežel, na kateri imajo vsi jeziki avstrijskih narodov enake pravice. lolonizacija Bosne po Ogrib. Listi poročajo. da se je ustanovila v Temešvaru banka, ki namerava na- ktipiti v Bosni zemljišča ter nastaniti tamkaj Mažare. Hrvatski listi opozarjajo na to dej- stvo bodoči deželni zbor bosanski. Ogrska krlza. Ogrska vlada namerava podati de- misijo že 27. t. m.. to je še pred skli- canjem državnega zbora. Proti Nastič-u je državno pravdništvo na ovadbo ured- nika „Srbske Riječ-i", Aleksandra Om- čikusa, uvedlo kazensko postopanje. Nastič-a bodo, kakor se zatrjuje. aretirali. ako ne bode preje utekel z Dunaja,kjer se zdaj nahaja, v inozemstvo. Potovanje rnskega cara v Italijo se bode po izjavah ruskih uradnih kro- gov vendar vršilo. Poročila inozemskih listov, da se car sploh ne poda v Itaiijo, so bila neutemeljena in je odgoditev potovanja pripisati samo slabemu zdrav- stvenemu stanju carice. Za guvernerja Erete je večina kretskih narodnih zastopnikov predlagala vojvodo Teck, brata angle- škega kralja hdvarda. Srbske železnice. Srbska vlada je prejela iz Cari- grada poročilo, da je porta slednjič pri- volila, da se zgradi „Jadranska želez- nica", to je železnica od srbske meje v Merdaru, preko Stare Srbije do črnogor- skega pristanišča Bar. Ta železnica bo spojala z morjem tudi Skadar. Domače in razne vesli. Spet so se našli! Tu in tarn so se dobiie dobre in poštene kr- ščanske duše, ki so nam zatrjevale, da Franko in Mrmolja z njijuno stranko ne zlezeta večpodGabršekovo suknjo, a so se varale. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi in kar smo mi užedavno vedeli in vedno trdili. Liberalni bratci, agrarni in napredni so skupaj. Zbrali so se minuli četrtek na povabilo Andreja Gabrščeka v „Trgovskem Domu", da postavijo kandidate za dež. zbor za splošno kurijo. Ljudje so bili po večini isti, kakor na agrarnem shodu, le na odm je bila razlika. Med tem Jso so stali v ospredju agrarnega shoda Mr- molja, Franko in Saunig, so stali v „Tr- govskeru Domu" GabrŠček, Puc in Treo. Oddahnili so se vsi skupaj, ko so se po kratkem ovinku spet srečali. Najsreč- nejši med vsemi je bil Gabršček, ki je s povzdignjenim glasom rekel na shodu, dagaveseli p oj av vza j em n os ti elementov, ki po načelih tičejo skupaj. Ni ganasprotnika med n a in i, je rekel! — Torej enega duha, ncga srca so sedaj med seboj agrarni in. liberalni bratci! Prav ! Sedaj pa naj le nadalje kričl „Kmečki Glas," da ni- majo n ič skupnega z Gabr šče- k o ni in njegovo „So Co"! Kar sklenejo liberalci, to potrdijo kmečki agrarci. Kar pa kniečki sklenejo, poteni ko je recenziral predloge Andrej Veliki, potrdijo tudi liberalci! Postavili so oboji ene in iste kan- didate in sicer Lojzeta Štreklja, advo- kata Frankota in kanalskega kotlarja Križniča. Gospoda, čemu uganjate libe- ralno in agrarno koinedijo! Ali ne veste, da ljudstvo na deželi ve za vašo uina- zano igračo ? Mari mislite, da bo se en- krat letelo po eni strani v ogenj za agrarce. po drugi za liberalco! Tako ne- vedno ni več! Liberalci ste vsi skupaj. in druži vas gonja proti „far- je m", proti veri in proti naše- inii g o s p o d a r s k e m u d e 1 u med ljudstvom! Pred ljudstvom stojite razkrinkani! Kmetu in delavcu smrdi liberali- zem kot dihur! Zato je treba pomesti ž njim! V boj proti gnjilemu liberalizmu! Povsod so očistili ž njim, očistimo tudi mi! Uprav smešno je čitati v „Kmečkem Glasn": „Kandidatje agrarne stranke so: Alojzij Štrekelj. dr. Franko in An- ton Križnič1'. „Soča" pa piše: „Kandi- datje n a rodno-napredne stranke so: Alojzij Strekelj. dr. Franko in An- ton Križnič1'. — Kako lepo se to glasi. Tiste dobre krščanske dušice, ki še vedno verujejo v to. da agrarci niso liberalci in da jili slednji ne vodijo kakor psičke na vrvici. naj odprejo vendar le en- krat oči! Konštatlramo še enkrat peklensko „Sočino" hudobnost, ki nima toliko po- štenja, da bi priznala resnico, namreč da sta bila imenovana pred dobrim me- secem dva Slovenca poTeg enega Itali- jana kot deželna uslužbenca, marveč še vedno zavija in slepi, da je bil imeno- van le en Italijan! V Grgarju in v Ravnici je hotel liberalni plačanec Mrmolja vsredo kniete farbati s svojim agrarstvom. Kmetje, pametni možaki, ki poznajo predobro umazano liberalno robo, ki ni za njih, so poskrbeli, da je Mrmolja ostal na suhem. Sam javka v „Glasu", kako slabo se mu je godilo. Ljudstvo na de- želi spregleduje ter obrača slepilcem hrbet. Mrmolji je v Grgarju pomagal občinski tajnik Milost, ki pa ni našel nič milosti pri onih, kateri mu dajejo kruh. Zverine. — „Soča" molči kot tat v podstrešju o nedeljskem streljanju iz revolverja od strani goriških inteligentov na vinjenega reveža, katerega so streli zadeli v glavo. in mu je kroglja obtičala globoko v tilniku. Revež se bori s smitjo v bolnišnici. Tudi o napadu z nožem na Batističa molči „Soča". Britko se je ma- ščevalo „Sočino" obrekovanje o miren- ski katoliški slavnosti. Dve aferi ima na grbi: eno iz Št. Petra, eno iz Mirna! Dobro teknilo! Sedaj ve „Soča" dobro, kje so zverine. Čujte, Mrmolja. V vašem „Kmečkem .Glasu" pišete, naj ne prodamo vinapod ceno, in Če rabimo kake informacije, naj pišemo vam in pridenimo znamko za odgovor. Ta pa ta! Za bedake nas imate vi „Salamon". Če kopamo in setrudimo v vinogradu, bomo pač znali vino tudi prodati kar najbolje mogoče — brez vas. Ali hočete manevrirati z nami ka- kor s krompirjem? Ne boš pihal kaše! Pojdi se solit s takimi nasveti. Ali nam hočeš tudi pri vinu „koristiti" za 178.000 K, kakor si nam pri krompirju!? Vinorej ec. Velika cast je doletela „Gorico" in „Prim. List"; taka čast, kakršne pač še nista doživela ta dva lista v liberal- nem Tolminu. „Samostojni" in „ncod- visni" liberalni kandidat Vrtovec je namreč „razstavil" isti številki „Gorice" in „Prim. Lista", ki sta prinesli poro- čilo o njegovem volilnem shodu, v iz- ložbenem oknu svoje trgovine pod na- pisom: „Razstava obrekovanj in 1 a ž i klerikal n i h listov". Ha, ha! To smo se sladko smejali, ko smo za- gledali ta „amerikanski" način kandi- datske reklame! G. Vrtovec naj to svojo ..iznajdbo" kar patentira. Mu bo dobro neslo zlasti zdaj ob volitvah. Sicer smo prav zadovoljni, da je dal g. kan- didat s tem priložnost tudi tistini ljudeni, kateri bi drugače ne brtili nasih listov, da jih berejo in se pri tem muzajo. češ: ta je pa „kunštn"! Le tako naprej g. Vrtovec! Toda „razstavite" vse šte- vilke imenovanih listov, da spoznajo ljudje hinavSiiino liberalizma in njegovo sebicnost. Poteni bodite uvcrjcni, da če Vas to ne spravi v deželni zbor, Vam živ krst več ne pomaga. Nas pa vendar skrbi. da se niste z Vašo „razstavo" le -— b 1 am ira 1, Nesramnost „Kmečkega glasa". To zmasilo hinavskih agrarnih liberal- cev, ki neti sovraštvo in prepir po de- želi sedaj dvakrat na teden, je na ostu- den riačln napadlo štandrežkega Č. g. župnika in štandrežke kniete. Veličina Mrmolja se na prvega huduje, ker mu ni nič odgovoril na njegova farizejska pisma v zadevi „Hksportne zadruge za zelenjavo", s katero je srečno prijadral v blato, iz katerega se ne more izvleči. Ta farbar kmetov, ki razume na kup- čijo toliko. kot zajec na boben, jc zah- teval od č. g. župnika, naj mu gre na roko. da bi mu pomagal usužnjiti kmete v agrarno-liberalni jarem. Č. g. župniku se ni zdelo vredno odgovoriti Mrmolju, ker je vedel, da Mrmolju pri tej stvari ni za drugo, kot za kovanje političnega kapitala vŠt. Andrežu. Da je im el č. g, župnik prav, da mu ni ničesar cdgovoril, kaž e j as n o njeg ovo „zafurano" d e 1 o pri „E k s p o r t- ni zadrugi". In ker ni hotel sesti č. g. župnik na ta liberalni lim, psuje v ,,glasu" g. župnika kot neprijatelja ljud- stva. Oj, Mrmolja, kam si zašel! Do gležnjev ne segneš z rodoljubjem č. g. župniku! Zato, ker ni hotel za teboj capljati, lop po njem! Popolnoma po vzgledu „Soče". Štandrežke kmete zmerja s pre- klinjavci, oštjarji in madonarji. To naj si pošteni, štandrežki kmetje zapornnijo. Da so preklinjavci in sicer bogokletneži v Št. Andrežu, to smo uže v sobobotni štev. „Gorice" v posebni notici pove- dali. Ali povedali smo tudi, kdo so ti bogokletneži, ki bi radi stre- ljali Boga, ako jim ne da, kar njih pohotnost poželi. Ti dementi so v 1 i- beralnem, torej v Mrmoljevem t a b o r u! Tarn naj najprej pomete Mrmolja in njegov „Glas". Štandrežki kmetje, katere Mrmolja psuje, bodo uže znali obračunati z agrarci. t Visoka politika. To goji seveda Andrej Veliki v svoji „Soči". V soboto je rešil velik politični problem, dragi Aleksander Veliki z gordiškim vozlom! , Razvozlal je namreč za občno slovensko politiko velepomembno vprašanje; zakaj ga ne hvali „tolminski rdečkar" v „Rde- čem Praporu". In zakaj?... ker mu pri neki priložnosti ni hotel on, Andrej Ve- liki, ponuditi bratovščine!!! To je zani- miva novica za občno slov. politiko!! In take baharije nlačujejo „Sočini" na- ročniki. „Jaz za Mrmoljo krl prelijem'. S temi besedami je prirogovilil ravnatelj „Kmečke banke" v krčmo, kjer je bila družina in več gostov, ter rohnel nad lastnikom: „Vi ste mene napadali v li- stu „Gorica", to mi je Mrmolja povedal". Lastnik ni poznal tega patrona, nikdar ni Ž njim govoril, niti prcdstavil se mu ni. Zato ga je lastnik kratkomalo posta- vil na cesto. Ta stranka ima mnogo ta- kega blaga na prodaj. Vbogi agrarci s tako Šaro! Dekliški licej. Kakor se je že tu- kaj poročalo, je tukajšnji zavod čč. šol- skih sester „de Notre Dame" v ulici sv. Klare pred dvema letoma vstanovil de- kliški licej, ki ima za svoja dosedanja dva razrcda pravico javnosti. Licej bo imel kakor drugod, Šest razredov. Z sol- skim letom 1909-1910 sc otvori III. razred. Učni jezik je sicer nemški, vendar je poskrbljeno, da dobivajo v vseh raz- redih tudi tukaj kakor na drugih gori- ških srednjili šolah. gojenke slovcnskc oz. italijanske narodnosti, pouk maten- nega jczika v matcrinščini. Francoščina je obvczen prcdmctza vse redne gojenke s prvim razredom dalje. Rodbinam, ki bi hotole svoje hčerke v ta dckliški licej vpisati, se s tem ob- javlja, da bodo vsprejemni izpiti v vse tri razredc dne 17. in 18. septembra. Pogoji za vsprejem v prvi razred so isti kakor za vsprejem v I. razred gimnazije ali realke. Pojasnila glede vsprejema v visje razrede in glede vsprejema sploh podaja ravnatcljstvo dekliškcga licej a' v zavo- dih čč. sester „de Notre Dam.e" v Gorici. Z licejcm je v zavodu združen tudi penzijonat. Pojasnila glede tega podaja vodstvo zavoda samega. Predavanje. — Jutri 12. t. m. bo v K. s. izobr. društvu Podbrdom preda- val dr. Brecelj. Začetek ob 1. uri po- poldne. Veselica K. S. I. D. v Solkanu prošlo nedeljo 5. t. m. je vspela nad vse sijajno. Mnogobrojno občinstva se je zbralo na prostorih, katere je g. župan zvso ljubeznjivostjo nasvojem prelcpem vrtu društvu prepustil v ta namen. Prišli so iz Grgarja, iz Kronberga, celö iz daljnega Mirna; tudi iz Gorice je po- častilo veselico mnogo gospode; hi je posebno omenjati g. drž. poslanca Fona s svojo rodbino. Solkan sam je bil navzoč brez razlike strank. Proizvajanje programa je bilo točno in vzgledno. Pevskemu zboru se je poznalo, da je hotel občinstvu prirediti veselje in uži- tek. Hnoglasna je bila sodba, takega pevskega zbora, ki bi s tako preciz- nostjo rešil svojo nalogo, se le težko dobi na deželi. Igra „Nežka z Bleda" je bila zelo skrbno naučena. Zelo je ugajal nastop deklet v gorenjski na- rodni noši. Veliko presenečenje je vzbu- dil „Špacakaminček", kjer je od saj črnjen ljubek deček res z občutkom pe- vaje tožil po mamki doma. Lepa je bila tudi deklamacija „Velikonočni" in mno- go smeha je vzbudil prizor „Zamorcc". Govorila sta pri veselici gg. dr. Der- mastia iz Gorice in Terseglav iz Ljub- ljana — Dasi je veselica trajala dolgo, da malce predolgo, vendar je občinstvo rado vstrajalo do konca. Veselico in petje po veselici na vrtu so hoteli nekateri motiti z Žvižga- njem. Tem in le tem, ki gotovo niso člani ne „Čitalnice" in ne „Sokola", velja dejstvo, da kdor lepo pctje moti in za- ničuje, je človek brez olike in srca. Solkan pa ceni in ljubi lepo petje, ceni in ljubi tudi tiste, ki mu tako petje podajajo. Slovensko moško nčiteljišče. — Ker je naučna uprava sklenila, da se že z letošnjim šolskim letom prenese, ako le mogoče, slovensko moško učiteljiščc začasno iz Kopra v Qorico, zapričcli so naši Italijani proti tej vladni nakani zo- pet svojo gonjo. Jutri se bode vršil v ta namen v gledališčni dvorani v Gorici pro- testni shod, katerega priredi zveza pri- morskih italijanskih učiteljskih društev in na katerega so vabljeni vsi italijan- ski kričači, da bode ropot na tem shodu tem večji. Goriški župan Bombič pa je brzojavil rninisterskemu predsedniku Bienerth-u, in naučnemu ministru, grofu Stürghku, ter grozil z neko vstajo (sol- levazione generale). Nadejati se je, da bode vlada to impertinentno žuganje, ki je pa bolj podobno izzivanju pouličnih strastij, primerno zavrnila s tem, da koj in brez odlašanja izpolni to, kar je skle- nila. Dobra mokra cunja bode zadosto- vala, da uduši „sollevazione generale", o kateri se velikanski večini goriškega ljudstva niti ne sanja in je le pobožna želja goriškega župana Bombič-a, ki bi bil bolje storil, ako bi bil pravočasno opozoril vlado na to, kar se je dogajalo v prop^li „Banca Popolare", pri' kateri se je tudi sam tako presneto osmodil, nego pa da se npira prenosu slovcn- skega moškcga učiteljisča v (iorico, od