GLAS LETO XXII. ŠT. 46-47 (1061-1062) TRST, GORICA ČETRTEK, 21. DECEMBRA 2017 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk “Iščite človeški obraz in resnico”! inulo soboto, 16. decembra 2017, je sveti oče v Vatikanu v dvorani Cle- mentina sprejel delegacijo časnikar- jev in članov uredništev vseh tistih časo- pisov in medijskih portalov, ki smo včlan- jeni v Združenje italijanskega periodične- ga tiska (USPI) in Zvezo italijanskih kato- liških tednikov (FISC). Kot edini slovenski tednik v Italiji je tudi Novi glas član obeh organizacij in zato smo se tudi sami ude- ležili avdience pri papežu Frančišku, ki nam je na neposreden način izkazal priz- nanje za dosedanje delo, istočasno pa nas je bodril, naj vztrajamo. Srečanje s papežem Frančiškom, ki je naj- prej pozdravil vse prisotne in je kasneje hotel tudi pozdraviti vsakega od nas, še posebej s stiskom roke in nekaj besedami, kar je izjema, ki nima primerjave v dose- danjih praksah na avdiencah s papeži, je bilo preprosto, a zelo povedno. Papež Frančišek nam je namreč dejal, da je naše poslanstvo med najpomem- bnejšimi na svetu: “Poklicani ste, da širši javnosti omogočite dostop do komplek- snih problematik, in sicer na način po- sredništva med spoznanji, ki so na razpo- lago strokovnjakom, in konkretno možno- stjo njihovega splošnega širjenja”. Naš glas, svoboden in odgovoren, je po papeževih besedah temeljni glas za rast katerekoli družbe, ki se hoče imenovati in biti demokratična. / str. 3 M www.noviglas.eu Vesel Božič! Naj vam božična noč s prihodom Božjega Deteta prinese miru in tihe notranje sreče. Blagoslovljene božične praznike in uspešno leto 2018 vam želimo vsi iz uredništva in uprave Novega glasa. Prva številka v novem letu bo izšla v četrtek, 11. januarja. Uredništvo bo zaprto do vključno 3. januarja 2018. Mira Ličen Krmpotič, Jaslice in poklon, akril na platno, diptih, 100x150 cm x 2, zasebna last Praznično vzdušje pri nas Slovenski Božič oben praznik ni tako obremenjen z “dodatno ponudbo” kot Božič. Trgovine se odenejo v božično preobleko ponekod že kmalu po prazniku Vseh svetih. Prodaja začne naraščati, mesta tekmujejo med seboj v nočnih osvetlitvah, parkirišča pred veleblagovnicami pa so polna počasi premikajoče se pločevine, v kateri ljudje v veliki želji po nakupovanju potrpežljivo čakamo, da najdemo prostorček za svojega jeklenega jelenčka. Oprostite, jeklenega konjička sem mislil. Tudi v Sloveniji se zdi, da vsi nestrpno pričakujemo Božič. Pa čeprav je beseda advent tabuizirana. Slovenski mediji so besedo advent prevedli v čarobni, pravljični, magični, veseli in nori december. / str. 3 Tino Mamić N Svet okrog nas21. decembra 20172 Povejmo na glas Vsem mir in srečo V Medjevasi je zasedal deželni svet Slovenske skupnosti SSk se pripravlja na državne in deželne volitve rihaja čas pomembnih po- litičnih odločitev, ki terja toliko večjo pozornost in odgovornost, da bo slovenski na- rodni skupnosti v Italiji zagoto- vljena primerna zastopanost v državnih in deželnih instituci- jah. Slovensko politično zastop- stvo v italijanskem parlamentu, za katerega bodo volitve sklicane po vsej verjetnosti v prvi polovici marca prihodnje leto, pa je bolj kot kdaj koli prej pod vprašajem. Zahtevne bodo tudi deželne vo- litve, ki bodo maja, izvolitev ene- ga ali več Slovencev v deželni svet Furlanije Julijske krajine je sicer nekoliko lažja, gotovosti pa ni nobene. O teh pomembnih temah je v sredo, 13. decembra, v Medjevasi na zasedanju dežel- nega sveta stranke Slovenske skupnosti tekla poglobljena raz- prava. Deželni svet SSk, ki ga je vodil predsednik Peter Močnik, se je P začel z uvodnimiporočili goriškega intržaškega pokrajin- skega tajnika SSk Ju- lijana Čavdka in Marka Pisanija ter deželnega tajnika Igorja Gabrovca. Prva dva sta prisot- nim članom sveta predstavila poli- tično stanje, ki se je izoblikovalo po spomladanskih vo- litvah. Deželni taj- nik Igor Gabrovec pa je podal poglo- bljeno analizo stan- ja na deželni ravni in potek priprav na obe volilni preiz- kušnji. Stranka je dejavna tako na terenu, na kate- rem potekajo tematska srečanja, kot v pogovorih z ostalimi poli- tičnimi subjekti. Predstavniki SSk so se v zadnjih tednih sestali s furlanskimi avtonomisti, s Se- verno ligo in Demokratsko stran- ko, že najavljeno je srečanje s sre- dinci Alleanze Popolare, v pro- gramu pa so še pogovori z novim levim političnim subjektom Li- beri e uguali ter s stranko Forza Italia in Gibanjem petih zvezd. Politično stanje je še dokaj neja- ed mnogimi želja- mi, ki se jih zavemo v božičnem času, je tudi ta, da bi bili vsi v kar naj- večji meri deležni miru. Tiste- ga miru, ki človeka navdaja s spokojnostjo in lepim dušev- nim počutjem, z zadovol- jstvom ob spoznanju, da je uspešno opravil svoje najpo- membnejše naloge in je zato v harmoniji s seboj in drugi- mi. In takšno stanje je ned- vomno nekaj najčudovi- tejšega, kar se nam lahko zgo- di, pač v duhu prepoznanja, da je mir nadvse enkratna in neskončno dragocena dobri- na. Seveda ne mir negibnosti, ampak mir kot izvir vplivnega in žarečega sozvočja, ki lahko preplavlja vsakogar od nas in se širi v našo okolico. V tem smislu sploh ne more biti slučajen globoko pomenljiv božji pozdrav “mir vam bodi”, kot bi nam hotel povedati, za kakšno dobrino gre, nemara največjo med vsemi. Mir nas namreč srečno umirja, nas navdaja z olajšanjem in rešuje vseh nagnjenj, ki nam škodu- jejo. Predvsem pa nam je v neznansko oporo v svetu, v katerem danes vladajo vse večji nemir, vse hitrejše udar- janje časa, vse bolj obremen- jujoča naglica, kar vse se steka v tok, ki se zdi močnejši od nas in nas potiska naprej in naprej, pravzaprav neznano kam. Ta tok nas vodi in nam ukazuje, tako da skorajda ne usmerjamo več sveta mi, am- pak ga on, in nimamo druge izbire, kot da se mu prilagaja- mo. Svet potemtakem postaja vse večje nasprotje miru, kar jemlje človeku prostor modro- sti, s katero bi bilo mogoče smotrno urejati stvari, se opre- deljevati za zares koristne cilje in jih potem tudi uresničevati. Zato bi si seveda prav za mir morali toliko bolj prizadevati, saj je edini lahko od toka sveta močnejši. Močnejši, ker izhaja iz dobrega - in to je resnica re- snice -, blagodejni mir se roje- va iz naše dobrote in zaživi šele, ko imamo v mislih tudi druge in njihovo srečo, ko smo do drugih sočutni in vi- dimo v njih del sebe. Tedaj, sa- mo tedaj nas prežame osrečujoča harmonija, ki gre drugim naproti, šele tedaj lah- ko vzpostavljamo mir tudi z vsemi drugačnimi in narod vzpostavi srečen odnos z bližnjim in sploh vsemi naro- di. Šele tedaj lahko obudimo mir znotraj lastnega naroda, gradimo svetle mostove z dru- gimi civilizacijami in odkrije- mo v ljudeh druge vere isto skupno željo po odpravi člo- vekovih tesnob in stisk, se pra- vi željo in hrepenenje po od- kritju najvišje ljubezni, ki nas more dokončno potolažiti in srečno povezati z vsemi. Res, mir in dobrota sta eno in ni enega brez drugega, mir in harmonija sta eno, mir in bratstvo z vsemi sta eno in jih ni mogoče ločiti med seboj in se ne ve, kje se eno prične in drugo konča - prečudovit pre- plet enega samega sijočega in sončno žarečega obzorja. In zakaj se ne bi proti temu ob- zorju usmerili, zakaj se ne bi odvrnili od temnih obzorij, ki nam hočejo le slabo, zakaj? Lahko, o lahko bi se usmerili proti sončno žarečemu obzor- ju, obzorju miru, zagotovo in res zagotovo bi se lahko usme- rili. V to je treba verjeti, verjeti z vsemi močmi, z vsemi, am- pak zares z vsemi močmi. Z vsemi močmi svojega pre- pričanja, z vsemi močmi svo- jega srca. Janez Povše M ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE želi članom, društvom, pevskim zborom, organizacijam in vsem, ki njeno delo podpirajo in spremljajo, duhovno bogat praznik Gospodovega rojstva in Božji blagoslov v novem letu 2018 Blagoslovljen in vesel Božič Vam želi KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV želi vsem svojim članom, sodelavcem in prijateljem blagoslovljene božične praznike in uspešno novo leto 2018 Vsem svojim članicam, sodelavcem in prijateljem voščita srečen Božič in zdravja polno novo leto 2018 . . . SLOVENSKA PROSVETA ZALOŽBA MLADIKA Združenje ARS, ki Vas bo tudi v prihodnje osrečilo z odličnimi razstavami naših umetnikov, Vam vošči vesele božične praznike, miru in dobrega v novem letu! sno in nedorečeno, zato SSk v tem času preverja, kje so najbolj primerni politični pogoji za do- brobit slovenske narodne skup- nosti v Italiji. Po poročilih je bila na vrsti raz- prava, v katero je poseglo lepo število prisotnih. Nekdanji pred- sednik vzhodnokraškega rajon- skega sveta Marco Milkovich je poudaril, da bo volilna preiz- kušnja zahtevna in da bo SSk morala zelo dobro nagovarjati la- stne volivce. Benjamin Černic je ocenil, da ni možnosti za izvoli- tev slovenskega parlamentarca. Temu sta pritrdila tudi David Gri- novero in Marko Jarc, ki sta bila mnenja, naj SSk ne sodeluje v kampanji za državne volitve, tudi ker ni recipročnosti med Italijo in Slovenijo glede zagotovljenega mesta v parlamentu. Silvan Pri- možič pa je poudaril, da SSk mo- ra vsekakor biti na strani sloven- skega kandidata in da je potreb- no delati v vidiku deželnih voli- tev ter se pogovarjati z vsemi, ki so odprti za dialog. Peter Černic je bil mnenja, da bo na volitvah še preveč Slovencev in SSk mora imeti jasno pred sabo, katere so potrebe manjšine. Po njegovem mnenju smo Slovenci v zadnjih letih sicer dobili več finančnih sredstev, veliko pa smo izgubili na ravni institucionalnega pred- stavništva. Edvin Forčič je pove- dal, da SSk ne sme izključiti možnosti povezave z desno sre- dino, le da ni v njej skrajnih de- sničarjev. Sergij Mahnič je bil kritičen do Demo- kratske stranke, ker ni za- gotovila Slovencem po- slansko mesto, in po- trdil, da mora SSk delati v vidiku deželnih volitev. Števerjanski sekcijski taj- nik Marjan Drufovka je vprašal, ali bi bil tržaški del pripravljen podpreti navezo z desnosredinsko listo. Matija Premolin je ugotovil, da bi v Trstu Slovenci težko sprejeli premik SSk proti desni sredini, in to zaradi pro- tislovenskih stališč neka- terih sedanjih občinskih odbornikov. Milko Di Battista je poudaril, da je slovenska manjšina po- stala šibkejša v krajevni in deželni institucionalni struk- turi, kar je hud udarec. Števerjan- ska županja Franca Padovan je opozorila, da mora SSk več nare- diti v odnosu do lastnih ljudi, in to se mora odražati na ravni član- stva, ki ga je treba okrepiti. Nek- danja dolinska županja Fulvia Premolin je poudarila, da SSk po- trebuje več jasnih smernic za pri- hodnja politična pogajanja. Deželni svet SSk se je končal z re- pliko deželnega tajnika Igorja Gabrovca, ki je ugotovil, da so za SSk problematične koalicije, saj je s posameznimi strankami ali gibanji dogovarjanje bolj eno- stavno. Sedanja deželna uprava je naredila nekaj hudih napak, v prvi vrsti z reformo krajevnih uprav, prav pa je, da omenimo tudi pozitivne dosežke, kot sta npr. ureditev uprave Starega pri- stanišča in močno znižanje za- dolženosti Dežele FJK. Za premik SSk na desno pa bi bil po mnenju Gabrovca potreben izredni dežel- ni kongres, saj bi šlo za zgodo- vinski korak. Deželni tajnik je še napovedal, da bo SSk še naprej nadaljevala pogovore in pogajan- ja, ter pozval vse k še večjemu javnemu nastopanju pri izposta- vljanju političnih stališč SSk za pravice Slovencev v Italiji. Pov- zetke celotnega dela in smernice pa bo SSk strnila na program- skem kongresu. Deželni svet SSk se je končal z iz- volitvijo kandidacijske komisije, ki bo imela nalogo evidentirati možne kandidate za prihodnje volilne preizkušnje. Čaj Aktualno 21. decembra 2017 3 ašemu času in družbi pogosto gospodujejo ne- mir hitrosti, usmerje- nost k senzacionalizmu na ško- do natančnosti in popol- nosti, čustvena zagretost za umetnost namesto tehtne- ga razmisleka. A prav tako je opaziti “veliko potrebo po zanesljivi informaciji s preverjenimi podatki in novicami, ki ne ciljajo sa- mo na osuplost in čustve- nost, ampak želijo pri bral- cih razvijati zdrav, kritičen čut, ki jim bo pomagal za- stavljati si ustrezna vprašanja in priti do ute- meljenih sklepov”. Papež nas je opozoril, da moramo biti v službi resni- ce, iskanja resnice, in nas posvaril pred vsakim ma- nipuliranjem z ljudmi. V svojem nagovoru, ki ga je pre- bral po pozdravu našega pred- stavnika msgr. Giorgia Zuchelli- ja, je izpostavil, da so naše male založniške stvarnosti izjemno pomembne, saj smo bolj vezani na točno določeno ozemeljsko območje in zato bližje vsakdan- jemu življenju skupnosti, bolj smo usidrani v bistvenosti in konkretnosti dejstev in dogod- kov: “Gre za časnikarstvo, ki je tesno povezano z lokalnimi di- namikami, s problematikami, ki izvirajo iz dela različnih katego- rij, z interesi in rahločutnostjo vmesnih stvarnosti, ki ne najde- N jo z lahkoto kanalov, da bi seustrezno izrazile”.Za naše katoliške tednike zveze FISC je sveti oče povedal, da so lahko “koristna sredstva evange- lizacije”, prostor, kjer se lahko ja- sno izrazi škofijsko življenje, ra- zlične cerkvene sestavine pa lah- ko z lahkoto izmenjujejo stališča in sporočajo. “Delati pri škofijskem tedniku, časniku, pomeni na poseben način 'čutiti' s krajevno Cerkvi- jo, živeti blizu ljudem v mestih in vaseh, predvsem pa brati do- godke v luči evangelija in cerkve- nega nauka. Ti elementi so kom- pas za njemu lasten način časni- karstva, pripovedovanja novic in predstavljanja mnenj”, je pou- daril papež. Nadalje je še nagla- sil, da škofijski tedniki in drugi katoliški časopisi, ki so poveza- ni z novimi oblikami digitalne komunikacije, ostajajo zato dragocena in učinkovita sred- stva, ki potrebujejo obnovljeno zavzetost s strani pastirjev in ce- lotne krščanske skupnosti. Papež Frančišek je še opozoril, da je danes moč opaziti veliko potrebo po novicah, ki se spo- ročajo z vedrino, natančnostjo in celovitostjo, z umirjenim je- zikom in na način, ki spodbuja koristen premislek; premišljene in jasne besede, ki zavračajo bo- hotenje zavajajočih, kričavih in dvoumnih govorov. Po njegovem mnenju je pomem- bno, da se potrpežljivo in tak- tično ponujajo kriteriji za obli- kovanje sodb in informacij, tako da bo javno mnenje zmožno ra- zumeti in razločevati ter ne bo ostalo omamljeno in zbegano. Prav tako je pomembno, da je pravica do informiranosti v družbi skrupulozno spoštovana skupaj s pravico do spoštovanja dostojanstva vsake posamezne osebe, ki je del informativnega procesa, tako da ne bo nihče v nevarnosti, da bi se mu škodo- valo. Kot je dodal papež, je zara- di vseh teh razlogov zaželeno, da se ne zmanjšajo prizadevanja za zagotavljanje obstoja in vitalno- sti teh tednikov ter da se ščitita delo in dostojanstvo vseh, ki zanje delajo. V tem delu govora smo razbrali neposredno odo- bravanje pravkar sprejetega za- kona za medije v Italiji, ki naj bi zaščitil tudi naše tednike. Daleč od vsake klerikalne po- gubne in izključujoče ozkosti, majhnosti in zatohlosti torej, ka- toliški tedniki in časniki naj bo- do odprti, prostor vseh, a vendar zavezani evangeliju, ne ozkosti, ampak širini evangelija! Ob koncu svojega preprostega, a močnega nagovora nas je papež Frančišek zbrane spodbudil, naj zavzeto in zaupno nadaljujemo naše delo. Civilno družbo in nje- ne institucije, predvsem politi- ko, pa je sveti oče povabil, naj naredijo vse, kar je mogoče, da bi srednje in malo založništvo lahko opravljalo svojo nenado- mestljivo nalogo, da bi se tako tudi v današnjem času ščitil av- tentičen pluralizem in bi se dalo glas bogastvu različnih lokalnih skupnosti in njihovemu teritori- ju. V papeževem nagovoru smo pri- sotni zaznali poznavanje obrob- ja naše družbe, tiste periferije, v kateri živimo in delamo tudi sa- mi. Nobenega nepotrebnega triumfalizma ni bilo v njegovih besedah in ne malodušja; še ka- ko se zaveda, da se tiskana bese- da umika besedi in podobi na svetovnem spletu, a se tudi zave- da pomembnosti vsakega člove- ka, vsakega posameznika, predv- sem na rob odrinjenih, ostarelih in bolnih, predvsem pa tistih, ki jih splet ne doseže. Naročil nam je, naj vztrajamo, naj bomo zavezani ozemlju in ljudem, kjer živimo, in evange- liju, vsem ljudem na našem ozemlju. S tem da je osebno pozdravil vsa- kogar izmed nas, ki smo se av- dience udeležili, je pokazal, da ceni ne samo nas, ampak tudi vse naše bralke in bralce, da je zares pravi naslednik svetega Pe- tra, ker išče vsakega posamezni- ka, ki je po njegovem enakovre- den sočloveku, vsi pa smo nare- jeni po Božji podobi. Za papeža Frančiška je zares po- memben vsakdo, to smo videli in doživeli na lastni koži, predv- sem pa je v začetku avdience izrecno naročil, naj nihče ne po- kleka pred njim, poklekniti je treba le pred Bogom … Ko smo mu voščili za 81. rojstni dan, ki ga je praznoval dan ka- sneje, v nedeljo, obdan z otroki, se je iskreno razveselil in vse nas blagoslovil pred odhodom iz dvorane, še prej pa naročil, naj blagoslov razširimo tudi na vas, drage bralke in bralci. Na balkonu božični rožmarin cveti, in ni poletje. Doživetje božjega se v poklonu Detetu razcveta. Begavo bitje našega stoletja, ne hôdi po uhojenih poteh Božiča …! V rožmarinov vonj povito Dete v jaslice srca upanje prinaša. Cvetje rožmarina vodi daleč daleč po stezicah otroškega spomina. Majda Artač Sturman Božič 2016, rožmarinov cvet So oblaki rožnati, so krila angela, razprta kot pahljača nad zalivom v zatonu. Mehki puh se v sivo, rdečo, temno modro lista, kmalu krila potemnijo. Kmalu se na sanjskem vozu noč pripelje, z njo veselje: doživeti čudež jaslic, doživeti Jezuščkovo luč, doživeti čarovitost, darovitost rojstva. Majda Artač Sturman Preden pade mrak božične vigilije Čeprav sva od ljube Slovenije daleč, in včasih japonski le čujeva gong, sva s harfo naslonjena k skali obale, to najin v tujini božični je song: Slovenke, Slovenci, pred Njim smo veliki, ker Svojega Sina nocoj nam je dal, Ga dal je po Svoje ljubezni naliki - ljubiti Ga skušamo, naš je postal! Kot prvi božični večer je med nami: z Marijo in Jožefom, z ovčko na tleh, in z Detetom Božjim, pogreznjenim v slami, nad streho so Angeli v zvezdnih saneh. Slovenke, Slovenci, bodimo Mu zvesti! Ni dosti nas... z Njim smo v nebesih doma! Zlatine so skale v najlepši povesti... A Božič za skalo - Resničnost ima. Vladimir Kos Z Marijo in Jožefom, z ovčko na tleh S 1. strani Slovenski Božič n v resnici je dvanajsti me- sec v letu, ki se sicer ime- nuje deseti (december), bolj mesec norije kot pa mesec pričakovanja. Naši predniki so adventu rekli tudi mali post in pred polnočnico jedli ribo. Danes od tega ni ostalo prak- I tično ničesar več, še spominane. Namesto tega pa okolivseh vogalov hreščijo ame- riške božične popevke, mi pa se spotikamo ob plastične in čokoladne Miklavže in Božičke, ko pridemo v trgovi- no po kruh. Dovolite mi zlob- no pripombo: to je božično onesnaževanje. Seveda pa je tam, kjer je Božič v resnici doma, to so domovi naših družin, vse drugače. Kljub cenenim bleščečim lučkam za celotno hišo kristja- nom hiše še vedno krasijo ad- ventni venčki. Velikanski tele- vizijski zasloni v dnevnih so- bah pa velikokrat ugasnejo, da se namesto njih zasveti naj- prej ena, potem dve in tri ter slednjič vse štiri drobne svečice. Prav nenavadno je, da imajo otroci ravno advent in božične praznike najraje. Moji me tudi sredi pomladi ali po- letja znajo vprašati, kdaj bo že prišel ta Božič. Otrokom so se- veda všeč adventni sejmi in nove igrače, ki jih je prinesel Miklavž. A neznansko bolj od tega so jim všeč preproste pla- stične figurice v jaslicah in na- biranje mahu v gozdu. Noben bonbon ne diši tako lepo kot navadni mah. Nobene trgovi- ne z igračami se otroci v življenju ne spominjajo tako kot polnočnice, kljub mrazu, dolžini maše in pomanjkanju sedišč. Moja draga pravi, da bodo otroci, ko bodo odšli od doma, s seboj odnesli prav te čarobno-romantične spomi- ne, ki jih bodo spremljali in jim pomagali pri ohranjanju krščanstva in slovenstva. Zato včasih tudi kar na vse tri svete večere s kadilnico in vodo obi- demo vse prostore v hiši. Res je, za Božič starši otrokom damo več kot ponavadi. Seve- da, saj tudi torte soproga ne speče vsak dan, ampak samo za rojstne dneve. Za praznike. Naši so presrečni, ker lahko spijo vsi skupaj na kavču v dnevni sobi ob lučkah in smrekici. Še na muco, ki ved- no najraje spi v jaslicah, ni- smo preveč jezni. Se raje po- smejemo in rečemo, da so naše mačke globoko verne: že deseta mačka po vrsti gre spat v jaslice. Božič tako za naše ljudi kljub vsej prodajni navlaki ostaja pristni družinski, slovenski in krščanski praznik. Da bi le ostal tak čim dlje! S 1. strani “Iščite človeški obraz in resnico!” troški in mladinski odsek je pri ŠZ Soča letos prerasel vsa pričakovanja. Ob voščilih za božične praznike je predsednik ŠZ Soča Igor Tomsič pohvalil več kot 30 najmlajših in skoraj 35 deklic in dečkov, ki se redno O zbirajo na treningih in vidnonapredujejo v posameznihprvenstvih ter tekmovanjih: mikrovolley, minivolley, under 12, under 14 deklice in under 14 dečki. Posebno zahvalo pa je namenil trenerski ekipi (Rok Černe, Matej Juren, Matija in Štefan Cotič) ter nenadomestljivem šoferju Branku. Sovodnje / Športno združenje Soča Voščilo mladih telovadcev Kristjani in družba21. decembra 20174 Nagrada za življenjsko delo na področju socialnega varstva MDDSZ Imre Jerebic vse življenje namenja pomoči potrebnim inistrstvo za delo, družino, socialne za- deve in enake možnosti (MDDSZ) je 8. de- cembra 2017 podelilo nagrade in priznanja za delo na po- dročju socialnega varstva in izvajanja rejniške dejavnosti. Nagrado za življenjsko delo na področju socialnega varstva je letos prejel dolgoletni general- ni tajnik Slovenske Karitas Im- re Jerebic. Nagrado za posebne dosežke na področju socialnega var- stva je prejela Majda Koren, dolgoletna direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah. Priznanje za svoje delo so prejele tudi tri rejnice, in si- cer Vanja Vidič, Lucija Šušteršič in Bilijana Berginc. Priznanja in nagrade je pode- lila ministrica dr. Anja Kopač Mrak. Prejemnik nagrade za življen- jsko delo Imre Jerebic je bil ce- lo svoje poklicno življenje po- vezan in obkrožen z Ijudmi, ki potrebujejo pomoč. S pogla- bljanjem znanja, delom in iz- kušnjami je vseskozi stremel k uresničevanja edinega cilja - boljšega jutri za vse tiste, ki so imeli v življenju manj pri- ložnosti in sreče poskrbeti za- se. Imre Jerebic, rojen l. 1950 v Odrancih pri Murski Soboti, je po izobrazbi teolog in socialni delavec ter deluje kot stalni diakon. Svoje prve življenjske izkušnje humanitarnega in so- cialnega dela je črpal že ob odraščanju v svoji družini, že od mladih nog se je na ra- zlične načine vključeval v M medsosedsko pomoč v svojemkraju ter tako razvijal čut začloveka, posebno za človeka v stiski. Svojo delovno pot je začel kot socialni delavec pri Sloven- skih železnicah, kjer se je srečeval z delavci iz ostalih ju- goslovanskih republik in se soočal z njihovo prilagoditvijo v novo delovno in bivanjsko sredino, jim nudil pomoč pri stanovanjskih in drugih težavah. Nato se je zaposlil v Zavodu Dolfke Boštjančič Dra- ga, kjer je opravljal delo social- nega delavca in vodje enote Škofljica, namenjene institu- cionalnemu varstvu odraslih z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvo- ju. S pomočjo sodelavcev je razvil program, ki še danes velja za temeljno izhodišče de- la s to populacijo. Od ustanovitve leta 1990 vodi Slovensko Karitas. V tem ob- dobju je aktivno sodeloval in pomagal pri vzpostavitvi šestih materinskih domov, šestih komun, namenjenih odvisnikom od drog, desetih domov za starejše, varne hiše, ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja in dveh skrivnih lokacij za kriz- no namestitev, namenjenih odraslim žrtvam trgovine z Zgodovinski viri o Jezusu Kristusu Prvi in osrednji vir, ki govori o Jezusovem življen- ju, so novozavezne knjige, še posebej Evangeliji. Originali sedemindvajsetih knjig Nove zaveze so izgubljeni, ostalo pa je veliko število starih papi- rusov in pergamentov, ki se nahajajo po velikih knjižnicah sveta, prav tako je veliko prevodov v stare jezike: latinski, sirski, koptski, armenski. Ta- ko je kar 5000 rokopisnih pričevalcev, če sem prištejemo še liturgične lekcionarje in druge knji- ge. Pozorno delo paleografov in tekstnih kritikov pripelje navadno do dveh ali treh temeljnih va- riant novezaveznih tekstov, ki so bili v ra- bi v drugem stoletju v mediteranskem prostoru. Za jasnejše odkrivan- je svetopisemskih spisov imajo velik pomen kumranski rokopisi, ki jih je me- niška skupnost ese- nov spravila v jamah ob Mrtvem morju. Prav tako odkrivajo tedanje judovsko okolje pred porušen- jem templja leta 70. Spisi, ki so jih odkrili leta 1945 v Egiptu, so poznejšega datuma, med knjigami v koptskem je- ziku je tudi apokrifni Tomažev evangelij, ki je na- stal pod gnostičnim vplivom proti koncu 2. sto- letja in prinaša nekatere pristne Jezusove besede. Pri tem imajo svoj pomen tudi arheološka izko- pavanja, ki potrjujejo evangeljsko dogajanje v Je- ruzalemu in še zlasti okrog templja. V gledališču v Cezareji so našli kamen z napisom prefekta Pon- cija Pilata. Bogate izkopanine so tudi v Kafarnau- mu na severu Tiberijskega jezera, kjer so odkrili Petrovo hišo. Obstajajo tudi nekrščanski viri, ki govorijo o Je- zusovem zgodovinskem obstoju. Rimski zgodovi- nar Tacit v svojih Analih-Letopisih leta 116 opisuje požar v Rimu pod Neronom leta 64 in pravi, da je Neron podtaknil ta požar in zanj obdolžil 'oso- vražene ljudi', ki jim preprosti ljudje pravijo 'kre- stjani'. Gaj Svetonij, ki je živel od leta 65 do 135, je na osnovi virov v državnem arhivu napisal delo Dvanajst rimskih cesarjev, v katerem na dveh me- stih govori o kristjanih. Tudi on poroča o Neronu in njegovem preganjanju kristjanov, na drugem mestu piše, kako je cesar Klavdij leta 49 pregnal iz Rima Jude, ker so “pod vplivom nekega upornika Krestusa povzročali nemire”. O tem govorijo tudi Apostolska dela. Plinij Mlajši, ki je živel od leta 61 do 114, v svojem znanem delu Pisma sprašuje ce- sarja Trajana, kaj naj naredi v težkem procesu pro- ti kristjanom. Tako kot Tacit in Svetonij imenuje kristjane poniževalno kot zlo in škoda, obe- nem pa poudarja, da so pošteni in krepo- stni. Pisatelj Celz iz 2. stoletja je skušal z ra- zumskim pobijanjem odvrniti ljudi od krščanstva. Po njego- vem pisanju se je Jezus rodil v ubogi delavski družini židovske vasi. Njegova mati je bila Marija, oče pa Pantera. Zaradi revščine je mo- ral oditi v Egipt, kjer se je naučil magijskega znanja. Po vrnitvi v domovino se je razgla- sil za Boga in Sina Božjega. Njegove trditve je za- vrnil krščanski pisatelj Origen. Jožef Flavij je judovski zgodovinar, ki je med osva- janjem Jeruzalema pribežal k Rimljanom. V svo- jem delu Judovske starožitnosti leta 94 piše o tem, da je Judovski veliki duhovnik Hanan obsodil na smrt Jakoba, ki je bil brat Jezusa, znanega Kristusa. O njem govori zelo pozitivno, da je delal čudežna dela in bil učitelj ljudi. Zaradi tolike naklonjenosti mnogi to mesto zavračajo kot nepristno in sad ka- snejšega posega. O Jezusu govori tudi Talmud, zbornik judovske modrosti in izročila, ki pravi, da je bil na predvečer praznika Pashe razpet Jezus iz Nazareta. Ta zapis tudi govori o tem, da je štiride- set dni pred tem šel okrog klicar in klical, da bo kamenjan, ker se je ukvarjal z magijo in prestrašil Izrael. ZAKAJ PRAV JEZUS? (9) PRIMOŽ KREČIČ Ijudmi. Kot generalni tajnik Slovenske Karitas je bil v prvih vrstah pri razvoju organizacije, kot tudi pri njenem vključevanju v so- cialno področje družbe. V tem obdobju je postal prepozna- ven tudi strokovni in širši jav- nosti. Z mnogimi prostovoljci je v začetku devetdesetih let sodeloval pri oživljanju orga- nizirane dobrodelnosti, pri reševanju stisk državljanov in beguncev v času vojne. Nese- bičnost prostovoljnega dela in jasna vizija sta omogočila raz- voj škofijskih in župnijskih Karitas, kar je zahtevalo njego- vo veliko angažiranost kakor tudi izjemne sposobnosti vo- denja nastajajočega strokovne- ga tima. Ob zaznavanju različnih stisk žensk je leta 1990 z ženo Lidijo in skupino prostovoljcev začel graditi prvi Materinski dom na Gumnišču, deset let pozne- je še drugega v Višnji Gori. Le- ta 1995 je sodeloval pri od- prtju prve komune za moške, Skupnost Srečanje v Novi Go- rici, s programom za pomoč zasvojenim. Na pobudo Vati- kana Kongregacije Corus unum, ki skrbi za socialno po- dročje oziroma za najbolj ran- ljive in socialno šibke Ijudi po svetu, je leta 2005 začel pro- gram Oskrbe žrtev trgovine z Ijudmi, ki se še danes z razpisi MDDSZ in MNZ izvaja ob so- delovanju številnih prostovol- jcev in tolmačev ter z usposo- bljenim strokovnim kadrom. Imre Jerebic se je usposabljal tudi za ko-terapevta v skupi- nah pri dr. Janezu Ruglju. Na področju problematike alko- holizma je deloval v okviru Slovenske Karitas in Zavoda Karitas - Pelikan kot indivi- dualni svetovalec za svojce in zasvojene osebe, ki so bile pri- pravljene narediti skupni ko- rak v smeri abstinence njiho- vih najbližjih. Od leta 2005 je v akciji “40 dni brez alkohola” z uveljavljanjem socialne stro- ke in vsebin pri preprečevanju tveganega in škodljivega pitja alkohola deloval v smeri vzpo- stavitve ravnotežja na tem po- dročju s preventivo v prometu in zdravstvu. Razvil je tudi program izobraževanja, pre- poznavanja in reševanja alko- holizma med duhovniki. Ves čas je aktivno sodeloval v mreži Karitas, z vladnimi in nevladnimi organizacijami, za dobrobit pomoči Ijudem v na- jrazličnejših stiskah. V javno- sti je že od nekdaj poznan kot velik zagovornik in spodbuje- valec ideje mrežnega partner- skega sodelovanja vladnega in nevladnega sektorja. V ra- zličnih vlogah je deloval v ok- viru Socialne zbornice Slove- nije in zastopal interese ne- vladnega sektorja. Je zagovor- nik tega, da je zbornica pro- stor za vse, ki se ukvarjajo s so- cialno problematiko, še posebej se je angažiral pri na- stajanju Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu in realiza- cije le-tega pri izvajalcih in uporabnikih socialno varstve- nih programov. V različnih vlogah je več kot deset let ak- tivno sodeloval s Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - FI- HO. Pri svojem delu si je pri- zadeval za uveljavljanje in raz- vijanje stroke socialnega dela, za konstruktivno sodelovanje med različnimi nevladnimi organizacijami ter za uvelja- vljanje humanitarnih in so- cialnovarstvenih programov humanitarnih organizacij na področju financiranja. Imre Jerebic je prepoznan kot dober in miroljuben sogovor- nik. Ves čas svojega službo- vanja na Slovenski Karitas je sodeloval v različnih akcijah z Rdečim križem Slovenije, s Slovensko filantropijo pri pri- pravi Zakona o prostovoljstvu in pri pripravi Etičnega kodek- sa za prostovoljce, z Zvezo društev upokojencev Sloveni- je, Zvezo prijateljev mladine Slovenije in drugimi invalid- skimi organizacijami na lokal- nih nivojih. Prejemnik nagrade za življen- jsko delo Imre Jerebic je bil ce- lo svoje poklicno življenje po- vezan in obkrožen z Ijudmi, ki potrebujejo pomoč. S pogla- bljanjem znanja, delom in iz- kušnjami je vseskozi stremel k uresničevanju edinega cilja - boljšega jutri za vse tiste, ki so imeli v življenju manj pri- ložnosti in sreče poskrbeti za- se. Predlagatelj za podelitev na- grade za življenjsko delo je So- cialna zbornica Slovenije. Pre- dlog so podprli: Škofijska ka- ritas Ljubljana, Skupnost cen- trov za socialno delo Sloveni- je, Skupnost socialnih zavo- dov Slovenije, Občina Škofljica, Center za usposa- bljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga ter Rdeči križ Slovenije - Zveza združenj. adnje Srečanje pod lipami v letošnjem letu je bilo po- svečeno božični misli. Gost večera, ki sta ga priredila KC Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič iz Gorice, je bil nekdanji škof msgr. Metod Pirih, z njim se je po- govarjal vikar Ka- rel Bolčina. Metod Pirih se je najprej predstavil in nekaj povedal o svojem življen- ju. Rodil se je na Banjški planoti leta 1936 in že isti dan bil krščen in tako postal božji otrok. Živel je v številni družini, zelo tradicional- no verni, hodili so k maši, ob uri kosila molili mo- litev angelovo češčenje in zvečer rožni venec. Ved- no so bili v družini vsi enakovredni, tudi ko je postal duhovnik, se ni čutil, da bi bil kaj več, in tudi njegovi bratje in sestre so se obnašali z njim ena- ko kot prej. To je msgr. Pirih vedno zelo cenil, kajti to se ni dogajalo po vseh družinah, v katerih je kdo izmed članov postal duhovnik. S prisotnimi je msgr. Pirih delil spo- Z mine na začetek svoje duhovniškepoti. Povedal je, kako ga je oče,medtem ko sta delala na polju, vprašal, ali bi rad študiral; on mu je priznal, da bi. Čez nekaj dni je že prišel župnik domov in ga sez- nanil s študijem in napisal prošnjo za semenišče v Pazinu na Hrvaškem, kajti v tistih letih so na slovenskih tleh vsa semenišča za- prli. Razkril je, da je nekaj časa raz- mišljal, ali bi postal duhovnik ali zdravnik, ker sta oba poklica na- menjena služenju ljudem, a se ni nikoli kesal izbire. Pozneje se je vrnil v Slovenijo, in sicer v Ljublja- no, kjer je študiral teologijo. Leta 1963 je bil posvečen v du- hovnika in postal kaplan v Solkanu. Nato je bil deset let tajnik koprskega škofa Janeza Jenka. Škof Jenko je bil zelo zvest Bogu, nauku cerkve, a tudi slovenski zemlji in domovini. Bil je zelo zah- teven do sebe in drugih, hkrati pa zelo razumevajoč in očetovski, skromen in delaven, je povedal msgr. Pirih. V nadaljevanju je msgr. povedal še nekaj anekdot o škofu Jenku, o življenju v bogoslovju in o stikih med škofijami in Vatikanom. Na koncu sta sogovornika govorila še o škofovski službi, ki je zelo težka in odgovorna. / str. 6 MČ Srečanje pod lipami / Gost msgr. Pirih “Sprejmite Boga z ljubeznijo in odprtostjo!” GORICA Foto dd Kristjani in družba 21. decembra 2017 5 Otroška revija Pastirček bo v petek, 22. decembra, prejela jubilejno, 30. Nagrado Dušana Černeta. Nagrada, ki jo podeljuje poseben odbor pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, je bila ustanovljena leta 1976 v spomin na časnikarja in politika Dušana Černeta (1916-1975) kot priznanje Slovencu oz. Slovenki ali slovenski organizaciji za zasluge v boju za ideale, za katere si je on prizadeval: slovenstvo, demokracija, krščanstvo. Revijo Pastirček so osnovali slovenski kateheti na Goriškem in Tržaškem za Veliko noč leta 1946, tako da je lani praznovala 70-letnico rednega izhajanja: prej v Gorici , potem v Trstu, od leta 1976 pa spet v Gorici, kjer zanjo skrbi Zadruga Goriška Mohorjeva družba. Ob reviji, ki je med mladimi bralci zelo pri l jubljena, je uredništvo poskrbelo za izid še cele vrste otroških knjig in pesmaric. Duša revije je že več kot 35 let župnik in dekan Marijan Markežič. Ravno v eni izmed verskih postojank, ki jih g. Markežič oskrbuje, v Pevmi, bo tudi podelitev, in sicer v petek, 22. decembra, v cerkvi sv. Silvestra, kjer se bo ob 19.30 začelo Srečanje ob božični pesmi. V sklopu prireditve, na kateri bo ob ostalih domačih skupinah nastopilo mnogo bralcev Pastirčka v zborih vrtca in osnovne šole, bodo predstavniki Knjižnice Dušana Černeta na kratko utemeljili svojo izbiro in izročili denarno nagrado in diplomo uredniku Pastirčka. Jubilejno Nagrado Dušana Černeta prejme revija Pastirček G. Vinko Paljk, župnik v Porto- rožu, dober poznavalec življenja in dela msgr. Rudolfa Klinca, čigar 40. obletnice smrti smo se na Go- riškem pred kratkim spomnili, nam je poslal nekaj še neobjavlje- nih dnevniških utrinkov, ki jih je zaslužni goriški duhovnik napisal ob svoji novi maši. Z veseljem jih objavljamo. 16. XII. 1937. Četrtek. Duhovne vaje. Začetek devetdnevnice v pripravi za sveti božič. Pod Gradom šumi narasla motna Vipava. V tihi sobici pišem. “Dan posvečenja je najlepši v življenju”, mi je rekel p. superior. In samo en dan me loči od najlepšega dneva. In res: sedaj ga nestrpno pričakujem. On strah je splahtel. Duhovnik bom, Kristusov duhovnik. Sanje otroških let. Kako sem si to tisti čas želel, kako sem molil, kako toplo. In dobri Bog me je uslišal. Čez en dan bo uresničenje otroških sanj, uresničenje želja. Vipolže bodo dale prvega duhovnika. Kolika milost! Kako je Bog dober z mano! Med tolikimi me je izbral, med boljšimi in bolj vrednimi. Kako mu moram biti hvležen. “Gloria in excelsis Deo”! Slava Bogu na višavah! Evo moj klic, mojo besedo, moje geslo na novomašnih podobicah. Božična pesem je, a tudi moja pesem je. Bogu hvala, slava, zahvala! Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh vriska od veselja, čudeč se božji dobroti. Kajti velike reči mi je Mogočni odmeril, polnost svetosti in milosti bo razlil nad me. Mazilil me bo s čudotvornimi dišavami in mojo dušo bo ozaljšal s skrivnostnim pečatom izbrancev božjih. In oče bom stal pred svojim ljudstvom in klical blagoslova in milosti nad otroke Gospodove. Moljen bodi, Gospod nebeških višav, da si se ozrl na skromnost svojega hlapca in ga napravil za kneza in duhovnika. Slava in čast Ti bodi na veke. Amen. 18. XII. Točno ob osmih se je pričel v stolnici obred. V prahu smo ležali in iz dna duše zdihovali: “prosi za nas”! Vsi sveti naj prosijo za nas. V popolni jasnosti duha in pričujočnosti sem užival presvete obrede in slišal svete besede. Ko so mi pokladali roke na glavo škof in duhovniki, se mi je zdelo, da lije iz njih nadme milost božja, divna prerojevalna moč. Ko mi je prevzvišeni s svetim oljem mazilil roke, sem si prosil, naj moje roke le blagoslavljajo in nosijo mir in srečo. Eno edino prošnjo in željo sem imel: “Naj bom svet duhoven, res svet! Naj bom evharističen”. Darovanje. Msgr. Kren mi je kazal molitev: “To je moje telo”. Kar presunilo me je ob misli, da te besede so stvariteljne, vsemogočne … Kaj, grem na Sveto Goro, kjer bom pri Materi v prvo dvignil roke proti nebu v zahvalo in molitev, v prošnjo, da bom duhovnik res svet in goreč, samo duhovnik in nič drugega. A je tako pozno, noč že in burja … Vstopil v Littorino in odbrzel ob 6.30 proti Ajdovščini. Šturje. 19. XII. V moji duši je bilo tako toplo. Duhovnik sem. Bal sem se, da ne bom. Oni pogreb v Podgori, ko sem šel v Sirotišče pred dvanajstimi leti, na dan vseh mrtvih, mi je bil kot temna slutnja, da prej umrem. A sem dočakal. In streslo me je. Hvaležnost v srcu do Boga, do pokojnih staršev. In vlile so se mi solze. Vso mašo so mi tekle tihe solze sreče. Včeraj, pri posvečenju, sem bil hladno miren. A sedaj sem bil ganjen in topil sem se. Bogu hvala in slava! ončno smo ga dočakali! Spet je tu očarljivi december, ki nam prinaša advent z adventnimi venčki, mi- klavževanje, pripravo jaslic, voščilnic, božičnic, predvsem pa se bliža Božič, Jezu- sovo rojstvo. “Zaman bi se Jezus rodil v Be- tlehemu tudi tisočkrat, če se ne rodi v našem srcu”! opozarja Marijan Markežič, urednik revije Pa- stirček v decembrski urednikovi be- ležki. Božično skrivnost opeva pesem Božič Nuše Turk ob ilustraciji jaslic Danile Komjanc. Kakšno neprecen- ljivost nam je Bog daroval za Božič, pa piše in s toplimi ilustracijami upo- dablja Paola Bertolini Grudina v Ru- briki Halo? Tukaj darilo iz nebes! , ki jo bodo otroci dopolnili. Vsa božična je tudi njena druga rubrika Čas za igro, v kateri zajček Timi vabi otroke, naj vse lepo pobarvajo in izpolnijo. Kar nekaj dela bodo imeli mali umet- niki! Božična noč betlehemskih pa- stirjev je naslov pripovedi, ki jo je v slavo Božjemu rojstvu napisala ten- kočutna Pastirčkova sodelavka Mari- za Perat ob ilustraciji A. M. O betle- hemski lučki, ki jo sprejmejo in po- tem raznašajo skavtje, pa je zapis na 18. strani Pastirčkove decembrske številke. Tudi legenda Zakaj voda pozimi zamrzne je na- vezana na Jezusovo rojstvo in na njegov beg v Egipt. Voda je zamrznila, da bi Sveta Družina lahko šla čez reko. Marljiva mala Miška Danile Komjanc je vsa v ustvarjal- nem zanosu: pripravlja božične okraske in prosi male bralce, naj ji pomagajo okrasiti drevesce. Tudi Pa- stirčkovo voščilo je skrito v božičnem drevescu: treba je le pravilno vstaviti ba- lončke. Rubrika Iz knjige življenja pa iz- ziva Pastirčkove prija- telje, naj poiščejo, kaj je narobe v jaslicah. Še matematični kotiček Veronike Srebrnič prinaša božično drevesce: na njem so del- jenja, ki jih je treba rešiti. Na Božič se prid- no pripravljata tudi dobrodušni Medo in prikupni Zajček Vesne Benedetič. Tokrat se jima je pridružila še mehkodlaka Muca. Umetnica Benedetičeva jasno, s strokov- nim, a prijaznim pristopom razlaga, kako pripravimo izvirne okraske iz slanega testa. Pridne ročice, kar hitro na delo! O otrocih, ki postavljajo jaslice, poje pesmica Ljubke Šorli; kot vselej spevno jo je uglasbil Patrick Quaggiato. Čisto zimske so tudi Bele ugan- ke, ki jih postavlja V. Tihomir Arhar. Katero sadje, polno vitaminov, nam podarja de- cember, pa razkrivata Katerina in Graziella Zavadlav. V rubriki Jezikoslovje bodo bralci spoznali, v katero prajezikovno skupino spada slovenščina. Vzgojni strip, ki ga piše Walter Grudina, ilustrira pa Paola Bertolini Grudina, postavlja protagonista, fantička- učenca, na razpotje: ali naj se potrudi in sam napiše matematično nalogo ali naj le- nari in naslednje jutro v razredu prepiše od sošolca, morda napačno rešitev. Avtorja va- bita, naj bralci napišejo svoje občutke ob vztrajnem delu, ki prinaša zadoščenje, in ob opuščanju dela, ki prinaša le občutek ne- lagodja in krivde. Poredni Pacek Walterja Gru- dine se ponaša s tem, da je bil na RAI-u in je tam pred- stavljal svojo knjigo in seve- da okusil “paradiž”. Med Pa- stirčkovo pošto je poleg zelo lepih likovnih in pisnih pri- spevkov tudi zapis Tudi jaz grem v gledališče s pojasnili, kaj pomenijo besede lepak, letak, abonma, gledališki list, vstopnica. Gotovo jo bo- do z veseljem prebrali abo- nenti Goriškega vrtiljaka. Ena stran pa je namenjena trem zakladom, trem novim Pastirčkovim knjigam, pra- vljicam Miroslave Leban z ilustracijami Vesne Benede- tič, igricam, ki jih je napisala Lučka Susič, ilustriral pa To- maž Susič, in seveda Packovim “grehom” izpod peresa Walterja Grudine. Na fotogra- fijah so utrinki s predstavitve teh knjig v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bra- tuž v Gorici, 18. novembra 2017. Starši, ne pozabite, da je knjiga zmeraj zelo koristno in lepo darilo, ki nam ima vedno znova kaj povedati! Iva Koršič K Četrta številka otroške revije Pastirček V daljavi se že svetlikajo betlehemske lučke ... Bogu slava in molitev. In bil sem otrok, raznežen in občutljiv, jagnje in mehak loj. In moja duša je rajala v solzah. 20. XII. Ponedlejek. Spoved. Nato s Šturskim in Ajdovskim smo poromali v Log, k Materi Mariji. In padel sem pred njen oltar in moje ustnice so izgovorile največje besede v življenju in moja duša je zapela najvišjo pesem, pesem, ki sladko doni najvišjemu Bogu, pesem, katero bom pel vse življenje in vso večnost. Tu es sacerdos in aeternum, sacerdos Matris Mariae, sacerdos felix et magnus. (Ti si duhovnik na vekomaj, duhovnik Matere Marije, srečen in veliki duhovnik). In Marija se je nasmehnila, angeli so me obkrožili, oče moj in mati moja sta me objela v duhu, sina duhovnika žrtev in žrtvovalca, pevajočega vzvišeno pesem stvariteljico, pesem čudotvorno. 24. XII. V moji duši je še vedno pesem, pesem šesterokitica, opevajoča Mater loško, solzeča nad starši in g. Pirihom in pokojnima bratoma, proseča blagoslov na mojo I. novo sveto mašo in pa, da bom res svet Novorojenčkov duhovnik. Z malo Elzo sva napravila jaslice. Kako je otrok užival. Ali pričakuje še drevesce. “Ono prinese pa Jezušček”. Namignili so mi, da ga ne bo, da naj jo pripravim na to. “O, Jezušček bo že prinesel. Saj bom pridna. Samo vsi moramo iti zvečer spat. Potem v temi prinese. In ko pojdemo k polnočnici, bo že tu v sobi. Pa tako lepo”. “Ali če pozabi prinesti? Prinese drugam bolj majčkenim punčkam”. “Ne! Pa tudi meni. Drugam in meni”. … Kako je lepa otroška duša. Kako je močna vera pri nedolžnih. “Ako ne boste kot otroci …” Večerja. Še en dan sem tukaj. Jutri ob pol ene popoldne odrinem. Potem domov. Iz te tišine v vrvež, med svoje rojake, v svojo rodno vas, v svojo družino, na grob očetov in materin, med brate in sestre, med moje malčke, med prijatelje. Pojdem, da zapojem v prvo Glorijo, da darujem prvič sveto mašo v rodni vasi. Moj oče in mama. Vaju ni in ne bo zraven, vsaj vidno ne. Prva sveta maša v Vipolžah, nihče ne pomni nobene poprej. G. Keber je rojak vipolški, pa maševal v prvo je drugod, slovesno maševal v prvo je drugod. In moja pesem, loška pesem se bo nadaljevala. Bogu v slavo, angelom v veselje, ljudem v zveličanje. Jutri grem domov v Vipolže, med svojce, k sprejemu, svojemu največjemu dnevu naproti. Pozdravljen božični dan l. 1937; pozdravljen, Štefanov dan; pozdravljen, največji moj dan, višek mojega življenja, pozdravljen! Šturje, 24. dec. 1937. Ob 80. obletnici mašniškega posvečenja Iz dnevniških zapiskov msgr. R. Klinca Goriška21. decembra 20176 Izjava SCGV Emil Komel / Še naprej sodelovanje, a za združitev še ni čas Upravni odbor SCGV Emil Komel, izvoljen na občnem zboru junija 2016, se je od svoje umestitve dalje aktivno ukvarjal z vprašanjem spojitve z Glasbeno matico. Občni zbor je poveril novemu odboru nalogo, naj preveri izvedljivost načrta le pod določenimi pogoji. Od meseca julija 2016 dalje so si sledila srečanja med upravitelji, pripravljeni so bili načrti, ki sta jih šoli predstavili meseca avgusta 2017. Upravni odbor SCGV E. Komel se je zavzel za oblikovanje novega glasbenega subjekta ali fundacije, v katerih bi vsaka šola ohranila svojo identiteto. V roku, ki ga je Dežela določila, pa se žal stališči nista še uskladili, da bi omogočili dokončno rešitev. To pa ne pomeni, da ne bomo še naprej sodelovali in se dogovarjali v luči možnih sprememb v korist celotni glasbeni skupnosti. Glede izrednega prispevka Centru Komel pa ponovno izpostavljamo, da Dežela ni nikoli postavila pogojev pri dodeljevanju prispevka, gre za državna sredstva iz zakona 38/2001 društvom v težavi. Pričakujemo tudi in smo prepričani, da bo deželni odbornik za kulturo, kateremu je bila večkrat izpostavljena situacija šole Komel, našel primerno in uravnovešeno rešitev, ki bo omogočila SCGV Emil Komel nadaljnje delovanje. Blaž Kerševan, predsednik in Upravni odbor Božične maše na Goriškem Sveti večer (24. decembra) : ob 18. uri v Štandrežu, ob 19. uri na Subidi, ob 20.30 v Pevmi, ob 22. uri pri sv. Ivanu v Gorici in v Gabrjah, ob 24. v Števerjanu in Štandrežu Božič (25. decembra) : ob 8.45 v Rupi, ob 9. uri v Štmavru, ob 10. uri pri sv. Ivanu v Gorici, v Štandrežu in Sovodnjah, ob 11.15 na Jazbinah, ob 11.30 na Vrhu. Sv. Štefan (26. decembra) : ob 9. uri v Štmavru, ob 10. uri pri sv. Ivanu v Gorici, v Štandrežu in Gabrjah, ob 11.15 v Števerjanu. V župnijah pastoralne enote Soča-Vipava bo tudi stari obred blagoslova soli. Betlehemska luč - luč miru Letos bodo Solkanci izročili Betlehemsko luč sosedom iz Pevme, Štmavra in z Oslavja ter vsem, ki si želijo lučko miru, v soboto, 23. decembra, ob 17. uri v Štmavru na kmečki domačiji Grad Štmaver št. 1 (pri Barnabi). S Solkanci se bodo srečali na nekdanjem kmečkem mejnem prehodu. Kulturni program bodo oblikovali OPZ in MPZ Štmaver ter skavti s poslanico miru. Sledijo družabnost in voščila. Sveta Gora / 16. razstava jaslic Frančiškanski samostan Sveta Gora in Zavod Domus Gratiae v sodelovanju z združenjem KS Pevma-Štmaver-Oslavje vabita vse do 7. januarja 2018 na ogled 16. razstave jaslic. Odprtje je bilo 17. decembra v baziliki. Urnik: ob nedeljah in praznikih med 9. in 19. uro; ob delavnikih in sobotah med 10. in 18. uro; od 18.12. do 22.12. in od 2.1. do 5.1. med 14. in 18. uro. Bratsko srečanje pri jaslicah Tradicionalno bratsko srečanje pri jaslicah, ki ga organizira Frančiškov svetni red iz Gorice in Nove Gorice, bo v nedeljo, 7. januarja 2018, v kapucinski cerkvi v Gorici ob 16. uri. Na to, enajsto, bratsko srečanje bo prišel kot gost Paolo Valente, časnikar, zgodovinar in pisatelj ter ravnatelj Karitas iz Bocna. Srečanje se bo končalo z mašo, ki jo bo daroval nadškof Carlo Redaelli. Tudi letos bodo organizatorji poklonili prostovoljne prispevke betlehemski pediatrični bolnišnici Caritas Baby Hospital. Iz beležke goriškega nadškofa Redaellija Nadškof Karel bo 22. decembra zjutraj na duhovni obnovi z osebjem ordinariata. Dne 24. decembra bo ob 19. uri na “bratski večerji” v domu Pastor Angelicus, polnočnico bo daroval pri sv. Ignaciju. Kratke Prodajna razstava Umetniki za karitas v galeriji Ars “Privoščimo si sliko, ki hrani našo dušo!” o, kar je lepo in do- bro, je pomembno, da se širi in deli, je 12. decembra, na odprtju razstave Umetniki za kari- tas v galeriji Ars na Travni- ku povedal v imenu istoi- menskega društva naš urednik Jurij Paljk. Karitas je na Slovenskem organi- zacija, ki skrbi za potrebne tudi s pomočjo umetnikov, saj umetnost nagovarja lju- di. S prodajno razstavo ta nepogrešljiva dobrodelna organizacija, ki že dolgo tke tesne prijateljske vezi, pa še povezuje slovenski prostor. V prisotnosti nekaterih umetnikov (navzoči so bili Azad in Silva Karim, Bog- dan Soban, Andrej Kosič) in tu- di sodelavcev Karitas je o le- tošnji, 23. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas, ki je potekala sredi avgusta na Sinjem vrhu, o njenih ude- ležencih in njihovih delih spre- govorila duša in motor projek- ta Jožica Ličen. Spomnila se je, kako se je zamisel za tako kolo- nijo porodila na domu Azada in Silve Karim, “čisto prepro- sto, pri kavi”. Odtlej je preteklo kar nekaj let: v katalogih kolo- nije je zapisanih že 1.680 imen avtorjev, nastalo je preko 2.800 likovnih del, nad 2.100 jih že T visi v stanovanjih ali najra- zličnejših poslovnih prostorih. Obiskovalce razstave, tiste, ki se zagledajo v sliko, je pozvala, naj si jo privoščijo! “V Sloveniji ta izraz poznamo za dobro vi- no, hrano, žal pa ne za sliko”... Geslo letošnje kolonije je bilo “Ljubezen je”. Z njim so želeli ljudi opozoriti, naj se zavedajo tudi nematerialnih stvari. Lani so oznanjali “Pogum, vse ljud- stvo v deželi”!, kajti velika je bi- la stiska ljudi, ki so izgubljali upanje, je dejala voditeljica projekta. Letos govorijo, da lju- bezen je...; na prvih straneh ka- taloga najdemo pomenljive stavke iz 13. poglavja Pavlovega pisma Korinčanom. Umetniki darujejo, drugi uživajo ob li- kovnih delih, še drugi poma- gajo ljudem v stiski, drugi si pustijo pomagati, “tudi to ni enostavno, prositi je nekaj naj- težjega... Mi vse to spo- ročamo”. Ljubezen torej je! V Sloveniji je 22 tisoč družin, ki jim Karitas pomaga s hrano, še več je takih, ki jim pomaga na druge načine: to so brezdomci, zasvojeni, dekleta v materin- skem domu, otroci, ki jim starši ne zmorejo nuditi najnuj- nejšega, kaj šele izobrazbo. Ve- liko je gmotne stiske, pa tudi duhovne: “Izguba upanja, iz- guba ljubezni v družini; razbi- tih družin je vse preveč”... Petdnevne kolonije so se letos udeležili Marko Andlovic, An- drejka Čufer, Anuschka Dupa- lo-Loss, Leander Fužir, Brane Jazbar, Janez Ovsec, Ahmet Ozel, Jošt Snoj, Igor Zimic, Edo Zupan. Zraven so bili strokovni sodelavci Lucijan Bra- tuš, Mira Ličen Krmpo- tić, Janez Štros, Azad Karim, Bogdan Soban, Milena Gregorčič, Tone Seifert, Silva Karim in Jože Bartolj, bogate osebnosti z različnimi koreninami, formacija- mi in izkušnjami, “ste- bri” in prijatelji. “So stvari, ki imajo več kot samo okvir”... Pri kolo- niji je sodelovalo tudi več kot 70 darovalcev, ki pridejo mimo, daru- jejo, se družijo, govori- jo o umetnosti in do- brodelnosti. “Tudi nji- hova dela nosimo v svet”. Da- nes se zelo veliko govori o de- narju, “toda človek ne živi sa- mo od kruha. Lepa beseda, lepa slika, lepa glasba pa še kaj je tisto, kar hrani naše duše”. Ga. Jožica Ličen, ki je na slo- vensko zamejsko skupnost (“Beseda ‘zamejstvo’ je grda”!) zelo navezana, je še enkrat poudarila, da zelo rada prihaja v Gorico in Trst, “kajti tu so naši ljudje, ki niso nič manj Slovenci kot tisti v Ljubljani; prepričana sem, da so celo bolj”. Danijel D. Veni, veni, Emmanuel Prisrčen adventni koncert SCGV KOMEL dventni čas je poseben, lep. To je čas, ko se pri- pravljamo na velik dogo- dek, ko pričakujemo izpolnitev obljube, da nam Bog vedno znova prihaja naproti. V tem duhu je 16. decembra v goriški stolnici potekal izjemno prije- ten koncertni večer z naslovom Veni, veni, Emmanuel v orga- nizaciji SCGV E. Komel in Arsa- teliera. Srečanje so pod taktirko Damijane Čevdek Jug uvedli mali pevci Otroškega pevskega zbora skupin Domisol in Nauka o glasbi. V nadaljevanju so se - sami in ob spremljavi profesor- jev - lepo izkazali mlajši, pa tudi bolj zreli kitaristi, violinisti, flavtisti, čelisti, harmonikarji in pianisti. In še enkrat so mladi dijaki glasbene šole Komel do- kazali, da rastejo, in to v kako- vosti! Kot požirki sveže vode so učinkovale krajše misli, ki so jih gojenci ali mentorji brali med A eno skladbo in drugo: o luči, kipremaga temo, o sveči upanja,ki edina zmore prižgati že uga- sle sveče miru, vere in ljubezni, o tem, da v adventu potrebuje- mo malo več tišine in trenutek za bližnje. Koncert je sklenila Petra Feri, ki je ob spremljavi ki- tarista Jureta Ipavca odpela srednjeveško himno Veni, veni, Emmanuel. Tik pred tem je rav- nateljica Alessandra Schettino voščila navzočim s prisrčnimi besedami sv. Matere Terezije: Božič je vsakokrat, je dejala, ko se nasmeješ bližnjemu in mu ponudiš roko; ko ostajaš v tišini, da poslušaš drugega; ko ne sprejmeš pojmovanja, ki po- stavlja revnejše na rob družbe; ko upaš z obupanimi v gmotni in duhovni revščini; ko po- nižno priznavaš svojo omeje- nost in pomanjkljivost; ko do- voliš Bogu, da se ponovno rodi, da ga daruješ drugim. DVS Bodeča Neža v ocetarni Sirk V očarljivem božičnem vzdušju SUBIDA sugestivnem vzdušju lesene ocetarne Sirk na Subidi, sredi plešivskega gozda, je bil 15. decembra prvi iz niza treh koncertov, ki si jih je Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža zamislila ob letošnjem Božiču. V režijski zamisli Sanje Vogrič, ki tudi poje v zboru, so dekleta pod mojstrskim vodstvom Mateje Černic zapela nekaj med seboj zelo različnih božičnih pesmi iz slovanske, latinske, germanske in anglosaksonske tradicije. Učinkovit je bil preplet starih in sodobnejših, klasičnih in lahkotnejših pesmi. Prav tako so se skladbe učinkovito prepletale in spajale s poetičnimi utrinki, ki jih je recitiral povezovalec večera Nejc Kravos. Zbrana, žal maloštevilna, publika, ki ji je bil poklonjen vrhunski V umetniški večer, se je tako obodlični interpretaciji bolj alimanj znanih motivov v idiličnem razpoloženju, ob siju sveč, lahko zamislila v veliko skrivnost svete, tihe in temne noči, ki v človeku vzbuja celo vrsto čustev, sploh pa odpira pot v podoživljanje skrivnosti. Petje so spremljali trije glasbeniki, ki se jim glasba pretaka po žilah: harfistka Tatiana Donis, basist David Šuligoj in tolkalist Patrick Quaggiato. Po koncertu je bilo možno kupiti zgoščenko Gaudete et Cantate, ki jo je skupina Bodeča Neža posnela lani. Naslednji koncert bo 7. januarja 2018 v Ljubljani, tretji pa 14. januarja v Mostu na Soči; dekleta bodo sicer pela tudi na tradicionalnem božičnem koncertu na praznik sv. Štefana v goriški stolni cerkvi. S 4. strani “Sprejmite Boga z ljubeznijo ...” sgr. Pirih, ki ga je pa- pež Janez Pavel II. imenoval za ko- prskega škofa leta 1985, je prisotnim posredoval še božično misel. “Dragi bratje in sestre, Bog tudi letos pri- haja k nam, v našo krhkost in nemoč, v naše trpljenje in sti- ske, da nam prinese odrešen- je in srečo. Jezusovo rojstvo je dogodek, o katerem vedno znova razmišljamo. Zgodilo se je nekaj izrednega. Bog je prestopil prag večnosti in sto- pil med nas kot človek. Novi- ca je tako nenavadna, da ne- kateri ne morejo verjeti in pretehtati to oznanilo. Vsem ljudem, ki z odprtostjo in iskrenostjo iščejo Boga, želi- mo povedati, da se je božja ljubezen razodela. Kristusova beseda nam podarja luč re- M snice, kaže nam pot pra-vičnosti in ljubezni ter vodik miru. Vsakemu človeku, ki živi iz vere, se ponuja pri- ložnost, da Kristusa najde v božji besedi, pri sv. obhajilu, v drugih zakramentih in mo- litvi. Kristusa lahko najdemo v otroku, mladostniku, člove- ku v stiski, človeku, ki mu je družina razpadla. Kristusa najdemo v človeku, ki je zgu- bil upanje v prihodnost zara- di brezposelnosti in revščine. Kristusa najdemo v ostarelem s tesnobo in bojaznijo, da bo ostal sam. Na vse te načine in mnoge druge Kristus prihaja k nam, saj je Bog postal člo- vek in hodi z nami. Če ga sprejmemo z ljubeznijo in odprtostjo, bo Božič tudi le- tos za nas praznik veselja in miru”. foto ddfoto dd foto dd Goriška 21. decembra 2017 7 Praznik miru in prijateljstva v Štandrežu Praznično ozračje ob božičnih pesmih Štandrežu je večletna tradicija, da v drugi polovici decembra pri- rejajo v domači cerkvi Praz- nik miru in prijateljstva. Le- tos je bil v nedeljo, 17. de- cembra, v organizaciji društva sKultura 2001 ter ob sodelovanju osnovne šole Fran Erjavec, župnije in do- mačih društev. Na tej pred- božični prireditvi so sodelo- vali otroci otroškega vrtca Pi- ka Nogavička iz Štandreža, ki so prisrčno podali nekaj praz- ničnih pesmi. Osnovnošolci iz Vrtojbe so svoj nastop doživeto oblikovali s pesmi- mi ob spremljavi harmonike. Pevci štandreškega mešanega zbora so pod vodstvom Zulej- ke Devetak z občutkom odpe- li dve božični melodiji. Osrednji del prireditve so navdušeno prispevali osnov- nošolci osnovne šole Fran Er- javec, ki so s številnim zbo- rom napolnili prostoren prezbiterij štandreške cerkve. V Lepo je zazvenela njihovabožična in novoletna pesemin navdušila številne starše, sorodnike in prijatelje, ki so napolnili štandreško cerkev. Učenci petega razreda so med pesmimi povedali, kako so nekoč doživljali božične praznike, kakšne navade so spremljale praznovanja, kako so poskrbeli za boljšo hrano in pecivo. Pripovedovanja otrok so dopolnjevali lepi fo- tografski posnetki. S pesmijo Sveta noč se je končal doživet in bogat spored, ki nas je le- po uvedel v božični čas. Ob koncu so otroci zaželeli vsem vesel Božič in srečno novo le- to 2018. Prisotne je nagovoril predsednik društva sKultura Marjan Breščak, se zahvalil vzgojiteljem, učiteljem in zborovodjem, ki so pripravili tako pester spored. Pridružil se je učencem in voščil bla- goslovljene božične praznike in srečo v novem letu vsem vaščanom, staršem in sorod- nikom otrok, ki obiskujejo štandreški vrtec in osnovno šolo. Povabil je prisotne, naj daru- jejo vsaj dva evra za Karitas, in sporočil, da bodo učenci štandreške šole Fran Erjavec obiskali v četrtek, 21. decem- bra, najstarejše vaščane, jim voščili lepe praznike in jim tudi zapeli kakšno božično melodijo. Programu je sledi- lo prijetno druženje na trgu pred cerkvijo, kjer so bili vsi deležni toplega čaja ali kuha- nega vina in božičnih slaščic. Na trgu je bilo tudi več stoj- nic, na katerih so bile na vol- jo voščilnice, ki so jih pripra- vili otroci otroškega vrtca in osnovne šole, knjige Goriške Mohorjeve družbe in razne domače slaščice. Že zjutraj pa smo po sveti maši občudovali lepe in raznolike venčke, ki so jih pripravile pridne štan- dreške žene. DP otem ko je na svojem obhodu po naši zmeraj bolj onesnaženi, ubogi Zemlji nebeški dobrotnik sv. Mi- klavž obredel tudi vaške dvorane na Goriškem, kjer so ga otroci povsod prisrčno sprejeli s pri- zorčkom ali petjem, je nazadnje obiskal še otroke, ki se udeležuje- jo sv. maše v cerkvi sv. Ivana v Go- rici, v kateri ima sedež Slovensko pastoralno središče. Tu se šolarji tudi pripravljajo na prvo spoved, sv. obhajilo in birmo. Srečanje s sv. Miklavžem je bilo, kot je že ustaljena navada, po sv. maši ob 10. uri, in sicer v nedeljo, 10. de- cembra 2017. Kot lani so mu tudi letos dobrodošlico z igrico izrazili najmlajši, ki sestavljajo otroško gledališko skupino O’Klapica, mlado vejico mladinske gleda- liške skupine O’Klapa, ki ustvarja v sklopu Skupnosti družin Sončnica in ima za mentorico energično Katerino Ferletič, ki je zmeraj pripravljena priskočiti na pomoč, ko se na obzorju prikaže kakšna nova uprizoritev. Kot že lansko leto so otroke za gledališki prikaz pripravila požrtvovalna in ustvarjalno živahna dekleta, ki imajo rada gledališče, Sanja Vo- grič, katere smisel za režijo smo že dodobra spoznali, Katja Terčič in Karin Vižintin, ki je poskrbela tudi za primerno scensko podo- bo. Ob izbiru igrice so se dekleta poslužila kar nove Pastirčkove knjige Mali gledališki vrtiljak, ki je izšla v letošnjem letu in vsebuje P pet igric; za razne priložnosti jihje napisala Lučka Susič. V njej sodekleta našla primeren tekst za miklavževanje, Angelček v težavah. Za svoje male igralske va- rovance so malce priredile zased- bo, a vsebina je ostala ista. An- gelček varuh deklice Mare se mo- ra pred nadangelom v nebesih zagovarjati, ker je brez vednosti dekličinih staršev prilepil na nje- no pisemce zvezdico, znak, da starši odobravajo hčerkino željo. Mara je Miklavža prosila, naj ji prinese kolo. Starši pa tega niso hoteli, ker so se bali, da bo padla na strmem klancu, ki vodi k nji- hovi hiši. A angelček varuh Ma- rine none je nonici vdihnil misel, da je sv. Miklavžu napisala, naj kolo prinese kar k njej, ki živi na ravnem, kjer se bo Mara lahko varno vozila. Tako se je vse dobro končalo kljub zlobnim hu- dičkom, ki so vmešali svoje krem- plje v vso zadevo. Ljubko igrico s pomenljivo vsebi- no so otroci odigrali tekoče, do- bro so obvladali besedilo in pazili na jasno izgovarjavo, tako da so vsebino vsi razumeli, najmlajši in najstarejši gledalci, ki so napolni- li Močnikov dom in s prisrčnim ploskanjem nagradili male izva- jalce. Ti so se zelo potrudili in ta- ko lepo sprejeli sv. Miklavža. Ta je najprej pohvalil vse pridne nasto- pajoče, Lucijo Bandelj, Noemi Ia- cono, Keo Vogrič, Marto Čavdek, Majo Corsi, Ano Čavdek, Mateja Onestija, ki so odigrali vloge an- gelčkov, Nikolaja Iacona, Amade- ja Bandlja in Mateja Corsija, ki so se živahno vživeli v nagajive in škodoželjne hudičke, ter Isabello Macuz v vlogi deklice Mare in Sanjo Vogrič kot Marino nono, ter vse, ki so pripomogli k ure- sničitvi uprizoritve. Otroke je opomnil, naj bodo pridni in mar- ljivi in naj ne preživljajo preveč časa pred televizijo ali s telefončki v rokah. Dejal jim je med drugim, naj pomislijo na tiste otroke, ki niso tako srečni kot oni, na male begunce, ki prihajajo k nam in nimajo niti strehe nad glavo. Staršem pa je zaupal, da bo sv. Mi- klavž zmeraj prihajal k otrokom, dokler jih bodo sami imeli radi. Bradati nebeški dobrotnik je ob- daril otroke, tako da jih je k sebi poklical po starostnih skupinah. Oni so mu zapeli kakšno pesmico (pri tem se je čudovito izkazala mala Natalija), kaj zmolili ali kaj lepega povedali. Sv. Miklavž je da- rila izročil še katehistinjam, obe- ma Anama, Eriki in Mirjam, pa še Nikotu, ki zmeraj poskrbi za teh- nične rešitve. Iva Koršič Gorica / Miklavževanje v Domu Franc Močnik S skupnim prizadevanjem so se rešile angelčkove težave KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO vabi na ogled TRADICIONALNE RAZSTAVE KLEKLJARSKIH IZDELKOV ob običajnem vaškem praznovanju za sv. Štefan, v torek, 26. decembra, v jutranjih urah na sedežu društva v Romjanu Foto DP Betlehemska lučka V soboto, 16. 12. 2017, smo se združili vsi goriški skavti, da bi sprejeli betlehemsko lučko miru. Srečali smo se v Spominskem parku (Parco della Rimembranza) ob drevesu skavtizma. Skupaj z italijanskimi skavti smo bolje spoznali betlehemsko lučko in njeno letošnje sporočilo: treba je sprejeti plamen in ne ostati samo sveča. Krdela smo imela različne dejavnosti in spoznali smo nove prijatelje. Ko smo prišli na sedež Gorizia 1, smo se razdelili v krdela in si povedali, kar smo spoznali o novih prijateljih. Potem smo se razdelili v tri skupine in igrali lepo igro, pri kateri smo morali od ostalih skupin dobiti nazaj imena svoje skupine. Po igri smo popili čaj in pojedli piškote. Po malici smo šli k maši. Srečanje smo končali s skupnim zborom. Adrian, Ana, Jakob, Martin, Vanessa Opice Bandarlog Volčiči in volkuljice krdela Sambhur smo imeli v nedeljo, 17. 12., v Mladinskem domu lov proti opicam Bandarlog. Zjutraj so nas stari volkovi zbudili in šli smo telovadit. Potem smo šli zajtrkovat. Po zajtrku smo si umili zobe, na poti do kopalnice je Amadej opazil skozi okno opice, ki so ukradle totem našega krdela. Kričali smo po stopnicah in šli povedat starim volkovom, kaj se je zgodilo. Šli smo se pripravit na boj. Potem smo šli ven in opice so nas prestrašile. Akela se je zmenila za pravila igre, s katero bi si mi na pravičen način spet pridobili totem. Medtem so nam opice skrile imena, ki so visela na totemu. Ko smo jih iskali, smo morali biti pozorni, da nas opice niso ulovile. Ko smo dobili svoje ime, smo ga nesli starim volkovom in tam smo naredili več sestavljank, na katerih so bile napisane Mojstrske besede, pravila Džungle. Nato smo morali nesti po eno Mojstrsko besedo pred poglavarja opic, ki je držal naš totem. Na koncu smo jih premagali in jih zapodili. Totem in imena smo dobili nazaj, imena smo spet zavezali na totem. Potem smo se igrali igro morilec in nato izdelali zvezdo repatico, da smo lahko z njo okrasili naša božična drevesca. Domov smo se odpravili veseli, saj smo premagali opice Bandarlog in doživeli veliko lepih skupnih trenutkov. Amadej, Erik, Ivan, Tadej, Vesna Volčiči in volkuljice pišejo Goriška21. decembra 20178 Obvestila AŠZ OlympiaGorica vabi 21. decembra ob 17. uri v telovadnico na drev. 20. sept. 85 na telovadno božičnico. Nastopili bodo skupina Gymplay, ritmičarke, orodni telovadci in show dance Olympia. Prosvetno društvo Vrh Sv. Mihaela vabi na božičnico otroškega pevskega zbora Vrh Sv. Mihaela Božična milost na besedilo Nike Cotič, v režiji Karen Ulian, ki bo v sredo, 27. decembra, ob 18. uri v cerkvi na Vrhu Sv. Mihaela. Nastopil bo tudi MlPZ Vrh Sv. Mihaela pod vodstvom Mateje Černic. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, da bo v četrtek, 28. decembra, odpeljal prvi avtobus ob 17. uri iz Gorice s trga Medaglie d'oro / z Goriščka z običajnimi postanki pri vagi blizu Pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal tudi ob 17. uri iz Doberdoba s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni in na Pilošču, od koder bosta oba avtobusa nadaljevala pot v Castions di Strada. Organizatorji priporočajo točnost. Med božično-novoletnimi prazniki bo knjižnica D. Feigla zaprta od 27. decembra 2017 do 5. januarja 2018. Javni razpis - 14. priznanje Kazimir Humar. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2017 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete – 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnici: “Predlog za priznanje”. Slovensko planinsko društvo bo priredilo v sodelovanju s SK Brdina od 13. januarja do 18. febru arja niz tečajev alpskega smučanja. Potekali bodo v kraju Forni di Sopra ob sobotah in nedeljah. Namenjeni so predvsem mladim, ob primer - nem številu prijav pa bodo tudi te - čaji za odrasle. Prijave: do 22. decembra na sedežu ZSŠDI v Go - rici, Verdijev Korzo 51/int tel. 0481 33029, v dneh 28. 12., 4. 1. in 11. 1. od 18. do 20. ure na sedežu SPDG, Verdijev Korzo 51/int. Infor - macije tel. 3474599668 (Sara). “Male oglase” najdete na našem novem portalu www. noviglas. eu. Čestitke Prosvetno društvo Štandrež čestita svojemu članu Božidarju Tabaju za prestižno priznanje, ki ga bo prejel od Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Priznanje, srebrno plaketo, mu bodo podelili v Ljubljani 24. januarja 2018. Voščila Šolske sestre Zavoda Svete Družine se vsem dobrotnikom prisrčno zahva - ljujemo in obenem voščimo blago - slovljene praznike. Vesel Božič in zdravja ter zadovoljstva v novem letu želi vsem članom in prija - teljem Društvo slovenskih upoko - jencev za Goriško. Ob božičnih in novoletnih praznikihželi rojakom na Goriškem, Tržaškem in v Kanadi vse najboljše Lucijan Lučo Mozetič iz Mirna. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 22. 12. 2017 do 28. 12. 2017) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 22. decembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 23. decembra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 24. decembra: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 25. decembra (v studiu Sanja Vogrič): Večer s knjigo. Torek, 26. decembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 27. decembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Žive jaslice - Izbor melodij. Četrtek, 28. decembra (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. Nasˇim bralcem vosˇcˇijo Kultura 21. decembra 2017 9 a pravnico, profesorico Verico Trstenjak, velja, da je verjetno poznana v tu- jini prav toliko kot v Sloveniji. V svoji bogati karieri je počela že veliko stvari. Poklicno pot je začela v slovenski Skupščini, predhodnici današnjega Držav- nega zbora, pozneje na Mini- strstvu za izobraževanje (vodja pravne službe in državna sekre- tarka), zraven tega pa je počela še veliko drugega, zlasti znan- stvene narave, na domačih in tujih univerzah. Bila je general- na sekretarka Bajukove vlade, kjer so mnogi, tudi ministri, hi- tro opazili, da se z njo ne da de- lati po domače, da ne gre nič mimo predvidenega reda in da sploh ne gre za osebo plašnega značaja. Seveda, saj je doma iz Prlekije, za Prlečke pa velja, vsaj tiste, ki jih poznam, da so zelo podobne Brikam. Vrh njene kariere je prišel z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, ko je zasedla mesto sod- nice prve stopnje na Sodišču EU v Luxembourgu, še pred iz- tekom tega mandata pa še me- sto generalne pravobranilke (avocat general) pri isti institu- ciji, kar je doslej najbolj eksklu- zivna funkcija, ki jo je zasedel kakšen Slovenec. Žal pa ni opa- ziti, da bi koga v Sloveniji njene bogate izkušnje in vedenje zelo zanimale. Tako je po vrnitvi iz Luxembourga postala profeso- rica na državni univerzi na Du- naju, kjer na tamkajšnji pravni fakulteti med drugim predava tudi evropsko potrošniško pra- vo in pravo človekovih pravic v EU. Predava tudi na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici, kjer je tudi članica upravnega odbora Univerze v Novi Gorici. Velikokrat pa se nanjo obračajo novinarji, zlasti ko gre za tako imenovane “evropske” teme, saj zna o vsakem problemu zav- zeti zelo jasno stališče, ki ne pušča veliko dvomov, obenem pa vsakomur naravnost pove, kar mu gre. Kot sogovornica je izjemno zanimiva oseba; vse, kar zna povedati, je dejansko težko stlačiti v en sam intervju. Čeprav je velika svetovljanka, se sama predstavi zelo prepro- sto: pravnica Verica iz Sloveni- je, sicer bolj aktivna v EU, tre- nutno na Dunaju, z glavo Evro- pejka, po srcu pa Slovenka. Sam bi si drznil dodati, da je kot ose- ba tudi precej neskromna, in to v pozitivnem smislu, saj se ta neskromnost kaže predvsem v zahtevnosti do sebe. Takim lju- dem se pa menda ni treba skri- vati za lažno skromnostjo. Začniva pri vašem poklicu. Zakaj ste se odločili za pravo, kaj je pri tem tako pritegnilo vaše simpatije? Za pravo sem se odločila predv- sem zaradi zasledovanja cilja pravičnosti. V moji domači vzgoji je bilo veliko poudarka na vrednotah in ena od vred- not je bila tudi pravičnost. Pra- vičnost, ki naj ti bo vedno vo- dilo, ki naj te vedno spremlja, ker je to tisto, kar ti omogoča, da lahko živiš na neki način tu- di sproščeno, z drugimi in s sa- bo. Moj oče je imel nekaj vred- not, ki jih je skoraj dnevno poudarjal. Imel je status borca NOB, a ni želel imeti borčevske pokojnine, ker je dejal, da se je boril za domovino, ne za pokoj- Z nino. Enostavno se mu ni zdelopravično, da bi za to jemal po-kojnino. Drugo tako vodilo je bilo znanje. To so vedno pona- vljali pri nas doma: znanje je edina stvar, ki ti je ne more nihče vzeti. Poudarjanje znanja kot edi- nega dobrega, ki ga ne more nihče vzeti, kar so vedno omenjali pri vas doma, pa diši malce po judovstvu. Jud- je so vedno govorili iz iz- kušenj, da je potrebno vlaga- ti samo v to, kar lahko vsak hip zgrabiš in greš. Moj oče se je zelo zavedal po- mena znanja. Bile so družine, v katerih so se veliko posvečali pridobivanju premoženja za otroke. Pri nas pa pridobit- ništvu niso dajali posebnega pomena. Študirali ste na pravni fakul- teti, na fakulteti torej, kjer je bilo veliko pridnih, marljivih deklet, o katerih je šel glas, da so dejansko samo to. Ali lahko sebe opredelite kot “piflarco”? Za klasično piflarco v bistvu ne, čeprav je vprašanje, kaj je to sploh piflar. Jaz sem tip člove- ka, ki je izredno dobro organi- ziran. To se je začelo že prej, po- tem pa cel študij in še zdaj. Jaz vstajam vsak dan ob pol sed- mih zjutraj, tudi ob nedeljah, imam svoj ritual, kaj preberem, naredim, tako da je to za ljudi, ki živijo z mano, lahko tudi obremenjujoče. Vedno imam dan zorganiziran vnaprej, da imam čas dobro izkoriščen. Ta- ko je bilo tudi v času študija, za- to sem izpite zaključevala zelo hitro. A v resnici ni pomem- bno, kaj študirate. Pri vsakem študiju je treba knjigo enkrat prebrati, če si zelo pameten, če si malo manj, jo je treba dva- krat, nekateri pa jo morajo pre- brati tudi petkrat. Ampak vsaj enkrat jo treba prebrati, ne gle- de na vrsto študija. V gimnaziji so vas menda poskušali navdušiti za študij medicine, drži? Ja, v gimnaziji so me skušali prepričati, da bi šla na medici- no, ker je takrat v občini Or- mož primanjkovalo zdravni- kov. Na celem tistem območju je manjkalo zdravnikov in jih je bilo zato precej iz Hrvaške. Zato so tudi mene kot odlično dijakinjo poskušali prepričati, vendar sta mene pravo in pra- vičnost nekako bolj pritegnila. A ne glede na to, kar ste si iz- brali za študij, ne bi rekel, da ste stremeli k lažjim življen- jskim potem. Rekel bi celo, da so vas vedno privlačile nove smeri, ki jih ni še nihče preplezal, če se izrazim v je- ziku alpinistov. To je res. Nisem se ustrašila za- staviti si visokih ciljev in jih po- skušati doseči. Je pa res, da včasih kakega cilja, ki si ga za- daš, ne dosežeš. Ko so vprašali Einsteina, kolikokrat se je že zmotil, zakaj ne odneha, je od- govoril, da nikoli: vedno znova pa je ugotovljal, da kakšna pot ni prava. In tudi jaz sem si za- stavljala različne cilje, večino- ma sem jih dosegla, večino ti- stega, o čemer sem sanjala. Am- pak nisem pa dobila, na pri- mer, vseh štipendij, za katere sem se prijavila … A to je nor- malno, to je del rasti, zorenja. Umetnost življenja in uspeha je tudi v tem, da po padcu greš dalje. Tukaj imam v mislih tudi vašo kandidaturo za evrop- sko sodnico leta 2003, ko je veliko uglednih in znanih slovenskih pravnikov prese- netljivo zadržalo korak in na koncu sta za to ugledno fun- kcijo kandidirala sama s pro- fesorjem Ilešičem. Bilo je tako, ampak takrat te funkcije med slovenskimi pravniki še niso bi- le tako znane, EU je bil nekaj novega. Če sem čisto iskre- na, tudi sama ni- sem imela zelo ve- likega interesa za to mesto, ker sem bila takrat pri nekem projektu v Ham- burgu in sem od tam šla neposred- no v Luxembourg. Bila pa je to ena od pomembnih možnosti, ker sem se takrat že kar ne- kaj let ukvarjala z evropskim pra- vom. Pozneje, za naslednje razpise se je interes v Slo- veniji zelo povečal, vendar so visoki pogoji za te po- ložaje marsikoga odvrnili. To je, žal, nekako v skladu z našo mentaliteto, da se bojimo porazov. A če nisi izbran na neko funkcijo, to ni noben poraz. Kvečjemu je lah- ko dejstvo, da ni izbran, frustri- rajoče za najboljšega kandidata. A to se po navadi dogaja v do- mačih zgodbah. Je bila vaša kandidatura po- gumno dejanje, če jo pogle- date iz perspektive poldruge- ga desetletja? Mislim, da je bilo pogumno de- janje, ker je bila funkcija nepoz- nana, potrebno se je bilo prese- liti in jaz sem takrat imela tudi leto dni starega otroka. Veliko ljudi me je spraševalo, kako sem si upala, drznila iti v Lu- xembourg. Ampak z druge stra- ni, in to sem takrat poudarjala, to ni bilo posebno pogumno dejanje, če bi ga primerjala s pogumom navadnih delavcev, ki so odhajali na delo v Nemčijo, v povsem nepredvi- dljivo okolje, za nezanesljivo plačo … Novinarji vas velikokrat, ne- kateri kar redno, sprašujejo za mnenje o tem in onem in vi odgovarjate, zdi se tako, brez dlake na jeziku. Se ne vprašate včasih, pri sebi, če je pametno povedati vse tako odkrito in naravnost? To drži. Vem, da si s svojim jav- nim nastopanjem, tudi kri- tičnim do vsakokratne oblasti, zapiram marsikatera vrata v Sloveniji, vendar jaz čutim to kot moralno dolžnost, pa tudi kot dolžnost intelektualca, obe- nem pa je to dolžnost do moje domovine. Jaz sem dobila v Sloveniji znanje od osnovne in srednje šole pa do fakultetne izobrazbe in sem domovini hvaležna, da me je izšolala. Za- to se moram oglašati, če mi- slim, da kaj ne deluje prav, da je treba kaj izboljšati. Čeprav vse v Sloveniji, šol- stvo, zdravstvo itd. ni tako slabo, kot si mi domišlja- mo. Moram omeniti profesorja Žgajnarja, ki je nekoč, ko je bil prorektor na univerzi v Ljubljani, rekel, da ima danes inteligenca, torej izobraženci, enako vlogo pri vodenju narodov, kot so jo včasih imela plemstva. Lahko takoj rečem, da nimam občutka, da Slovenijo vodi in- teligenca. Slovenijo vodijo neke tako imenovane elite, če se lah- ko ta beseda sploh uporablja, ki so elite, ker so trenutno na neki funkciji in so tja prišle po ne- kem naključju, po političnih ali sorodstvenih zvezah. Dejansko bi potrebovali neko intelektual- no elito, ki bi državo res vodila. Kakšen je vaš pogled na pro- ces združevanja Evrope, ki mu, vsaj trenutno, pravimo Evropska unija? Gledano v širšem zgodovinskem kon- tekstu, ne da bi dajali preve- liko težo zapletom v zad- njem desetletju … Mislim, da se bo ta proces med državami še krepil in se bo EU širil. To vidim zelo pozitivno. Osebno podpiram še močnejše povezovanje med državami. Torej ste evropska federali- stka? Tako je, v bistvu sem, jaz sem zelo pro-evropsko orientirana. Vendar je potrebno na drugi strani skrbeti za narodno iden- titeto in identiteto držav, tudi kar se tiče jezikov in drugih raz- novrstnosti. EU sam se okoli te- ga zelo trudi, če samo pogleda- mo pico napolitano, ki je v EU zaščitena. … konec koncev je tudi spor o teranu dejansko spor o identiteti … Tako je. Zdi se mi, da je v pove- zavi z EU toliko prednosti, na področju zaščite potrošnikov, prostega pretoka blaga, da živi- mo brez kontrole na mejah, in da imamo druge pridobitve; včasih so o tem narodi lahko le sanjali. Sicer je težko reči, kaj je tisto najpomembnejše pri EU, a mislim, da so poleg Schenge- na in skupnega trga v samem vrhu še vrednote pravne države in socialne države. V zadnjem letu sem imela predavanja v Av- straliji, Kanadi in ZDA ter Sin- gapurju in kakor koli gledam te raznovrstne dežele, še dolgo ne bodo blizu EU v smislu social- ne pravičnosti. EU je poleg sta- bilnosti in varnosti, ki jo imajo tudi prej omenjene države, do- segel tudi zavidljivo raven so- cialne države, ki je drugje ni- majo in je ne bodo še dolgo časa dosegli, ne glede na gospo- darsko razvitost. Ampak poglejte, vedno zno- va ljudje dvomijo o EU, vsi vidijo v njej en sam birokrat- ski kolos. To je pravo gojišče za populiste vseh vrst. Češka, Madžarska, Poljska … To je tudi zato, ker o EU v me- dijih pišejo samo slabo, ali pa deset slabih novic in eno do- bro, čeprav bi si zaslužila obrat- no. Ko so npr. odpravili dražje gostovanje v tujih mobilnih omrežjih (roaming), so o tem sicer nekaj pisali, a zdaj se nihče več ne spomni, kako je bilo prej, ko je bilo potrebno gostovanje plačeva- ti. In to je uspeh EU! Da ne govori- mo o varnosti in kakovosti hrane, s katero se prej v marsikateri državi niso ukvarjali. Tudi mnogi inte- lektualci težko naj- dejo lepo besedo za EU. Ja, ampak to so vedno neke splošne kritike, nič specifičnega. To ne deluje, to ni prav … pa naj plačujejo ca- rino za vse, kar ku- pijo v Avstriji in Ita- liji, če mislijo, da jim bo lažje. Saj ne, da bi jaz vi- dela EU kot nekaj optimalnega, nika- kor ne. V primeru migrantske krize je EU popolnoma od- povedala, pa mi- slim, da tudi tre- nutna Komisija ni- ma vizije in je malo izgubljena. A ni kriva samo Ko- misija, veliko so krive tudi države članice: za vsak predlog Komisije se jih najde pet, ki se z njim ne strinjajo. Ali, kot je nekoč rekel predsednik Jun- cker: ne moreš biti v EU samo takrat, ko sije sonce, ko dežuje, pa ne … Navadno ljudje, ko gledamo sodnike, vidimo neko oddal- jenost od navadnega življa, morda vzvišenost. V Luxem- bourgu je to še malo bolj tea- tralično: na začetku razprav se sodni sluga zadre “la Cour”! (“Sodišče”!), vsi vsta- nejo, potem pa skozi neka ločena vrata vstopi senat sodnic in sodnikov, kot da so prišli z drugega planeta. Mal- ce ta nemški pristop … To je vprašanje tudi distance, ki mora vedno biti, zato tudi sod- niki sedijo višje. Tako je tudi v Avstriji. Če sedi sodnik pol me- tra stran, čez mizo, je to vse bolj domačno. Tega ne povezujem s strahospoštovanjem, bolj z nekim spoštovanjem in pou- darjanjem neodvisnosti, tudi avtoritete v smislu spoštovanja prava in pravičnosti. Ko ste bili sodnica in pozneje generalna pravobranilka, ste imeli službo, ki je bila zelo naporna, stresna, delavniki so dolgi, neskončni. Veliko sodnikov podleže teži svoje službe, velikokrat jih ta tudi telesno načne. Kako ste se vi spopadali s tem problemom, kako ste pazili nase, in končno, tudi na svojo družino? Ta služba je bila zelo naporna, sicer odlično delovno okolje, izredno kolegialni odnosi, a vseeno zelo naporno delo. Jaz sem to premagovala, zopet pra- vim, z dobro organizacijo, ni- koli nisem čakala s pisanjem do zadnjega roka. Vedno sem osnutke sodb ali sklepnih pre- dlogov napisala nekaj dni prej, potem pa sem samo še pre- mišljevala o finesah. Sicer pa sem se posvečala kulturi, pa tu- di po naravi sem optimist in so- razmerno močna oseba, da se ne dam kar tako (smeh). Koliko energije vam je po- bralo delo v francoščini, ki je uradni delovni jezik sodišča? Pri sodiščih ni uporabe jezi- ka “na približno”, treba se je izražati zelo precizno in ra- zumeti jezikovne nianse, vi pa ste študijska leta prebili predvsem med nemškimi knjigami. Delo v francoščini je bilo zame zelo težko, ker je bil to zame četrti jezik. Vse delo in priprave so vzele več časa. Je pa res, da sem pozneje, ko sem bila pra- vobranilka, pisala sklepne pre- dloge v nemščini, kar mi je bilo veliko lažje, in sem imela zaradi tega to službo še raje. Seveda in- terni delovni jezik ostaja fran- coščina. Kaj vam je bilo pri vašem de- lu na sodišču EU najbolj všeč in kaj vam je povzročalo fru- stracije? Najbolj všeč mi je bilo, da so bi- li na sodišču izjemno zanimivi pravni primeri, ki se tičejo vsak- danjega življenja, in da s svojim delom vplivaš na življenje 500 milijonov ljudi. To je bilo tudi izjemno obremenjujoče, saj sem bila veliko v primerih pra- vic potrošnikov ali delovnega prava. Na primer pravice kup- cev, ki nekaj kupijo on-line, ali pravice delavca, ki je celo leto na bolniški – ali ima pravico do dopusta? To je težko odločati, a po drugi strani imaš priložnost, in to je bila najmočnejša moti- vacija, da nekaj lahko v družbi spremeniš, da pomagaš naredi- ti korak naprej. V Luxembour- gu me je morilo samo deževno in sivo vreme. Katera od dosedanjih služb vam je ostala najbolj pri srcu? O, vsekakor ta v Luxembourgu, ko sem bila generalna pravo- branilka. Čeprav sem po srcu znanstvenik, rada sem na uni- verzi, rada delam s študenti, pišem … to me napolnjuje. Akademski ljudje ste v veliki meri nekakšne dvoživke: poučujete mlade, zraven pa delate še kaj drugega. Tudi zapustite univerzo in se po- novno vrnete, kot ste to sto- rili vi. To zahteva veliko od človeka, drži? Seveda, tudi od profesorjev ve- liko zahtevajo. Ko sem zopet začela delati v Avstriji, sem po- trebovala na začetku nekaj časa za prilagoditev zopet na delo na univerzi v nemščini. Ampak akademsko delo pušča vendarle več svobode, ki je delo sodnika sploh ni dopuščalo. Moram pa povedati, da je prava in popolna neodvisnost pove- zana tudi s finančno neodvi- snostjo. Na sodišču EU so sod- niki dobro plačani, zato verjet- no tam ne bomo srečali škan- dalov. Ali so ti ljudje, sodnice in sodniki, s katerimi ste delali na sodišču, imeli kakšno izrazito skupno točko, razen tega, da so bili vsi pravniki. Zanimivo je bilo že to, da so bili sodniki iz 28 držav, z različnih fakultet, iz pravnih kultur, civi- lizacijskih okolij, religij; skrat- ka, izjemna pestrost! Lahko pa rečem, da so bili vsi ti ljudje izredne osebnosti. / str. 10 Joško Fornazarič Pogovor / Dr. Verica Trstenjak Znanje je edina stvar, ki ti je ne more nihče vzeti Dr. Verica Trstenjak v togi generalne pravobranilke pri Sodišču EU (foto: Curia) Kultura21. decembra 201710 Z 9. strani Znanje je edina stvar ... Če se spomnim sodnika Lenaertsa iz Belgije, on je name naredil zelo močan vtis, ko sem nekoč govoril z njim. Razume menda 11 jezikov … Prebral pa je sod- bo v zadevi Detiček kar v slovenščini. On je velika osebnost. Sicer ne obvlada slovenščine tako dobro, ampak se je naučil našega jezika v zadostni me- ri, da je lahko prebral to sod- bo v jeziku postopka, ker je s tem hotel pokazati odnos, spoštovanje do Slovenije, ko je prišla na evropsko sodišče prva slovenska zadeva. Tudi sicer ima Lenaerts rad Slove- nijo. Lahko bi sodbo mirno bral v francoščini kot drugi sodniki, a si je vzel nekaj ur časa, da je sodbo kar nekaj- krat prebral. Vi ste po duši civilistka. Za- kaj ne npr. kazensko pravo, to je vendar bolj razburlji- vo? Vašemu karakterju bi prej to pripisal. Veste, zakaj me kazensko pra- vo ni pritegnilo? Ko sem bila na sodišču, kot pravosodna pripravnica, so bili v kazen- skih zadevah sami neki tatovi iz trgovin. In ni mi bilo do te- ga, da bi se kot sodnica uk- varjala s temi ljudmi, ki so se mi dejansko smilili. Ko sem pozneje delala magisterij iz mednarodnega zasebnega prava, sem prišla v stik z Av- strijo, ki se je takrat, leta 1992, že pripravljala na vstop v EU. Takrat sem se začela uk- varjati z evropskim pravom na dveh poletnih šolah... Sojenje OJ Simpsonu bi bil torej pravi izziv za vas? No, kaj takega bi verjetno bi- lo (smeh). V čem je evropsko pravo oziroma pravo EU tako po- sebno v primerjavi z nacio- nalnimi pravi ali medna- rodnim pravom? Dejansko je evropsko pravo podobno nacionalnemu pra- vu, le da na nekem drugem nivoju, na nivoju celotne Evropske povezave. Nekate- rih področij v pravu EU ni, re- cimo družinskega prava, ker so razlike med severom in ju- gom Evrope, če se ustavimo samo ob vprašanju istospol- nih porok, prevelike, da bi se tega sploh lotili harmonizira- ti. Verjetno bo družinsko pra- vo zadnje področje, ki se bo uskladilo na nivoju celotne povezave. Je pa pravo EU nekakšen hibrid med celinsko in an- glosaško pravno mislijo in tradicijo. Vsekakor, tudi zaradi učinka sodb, čeprav so te pisane po francoskem vzoru. Sistem predhodnih vprašanj, kjer so- dišče deluje kot ustavno so- dišče, je unikum, izredno po- memben unikum. Sodišče je dejansko neki vzporeden za- konodajalec, še zdaleč ni pa- siven opazovalec. Tudi predpisi EU so malce drugače napisani kot na- cionalni. Nam, kontinen- talnim ali, če želite, avstro- ogrskim pravnikom to po- gosto povzroča težave, ker v evropskih uredbah ni vse taksativno in podrobno napisano, pač pa je potreb- no poiskati neki globlji po- men, katere cilje so obliko- valci ob sprejemu zasledo- vali itd. In tukaj pride do izraza pravi miselni napor pravnika, če ga je sposo- ben. Ne pa da pravnik zgolj poišče pravi člen in pravo alinejo in je zadeva rešena. Tukaj je treba poudariti dve stvari. Prvič, da je to res in da daje tak pristop anglosaške- mu pravniku več samostoj- nosti, a tudi več odgovorno- sti. Po drugi strani pa vas mo- ram popraviti, da ni res, da mora pravnik samo poiskati črko v zakonu; to je ravno na- paka slovenskih sodnikov in jih zato kritiziram, ampak mora zakon razlagati širše. Tudi kaj je bil namen zakono- dajalca, kaj pove sistematična razlaga, zgodovinska razlaga, in to povezati še z nečim, kar mora biti vodilo vsakega sod- nika, to je pravičnost. Ali je neka izvršba na hiši zaradi 300 evrov dolga dovoljena, kot smo imeli primer pred kratkim (primer Vaskrsić, op. avtorja), je vprašanje, ki ga noben sodnik sploh ne bi smel postavljati. Vprašati bi se moral, ali je tak ukrep so- razmeren, in poiskati neko drugo, manj obremenjujočo pot ali pa predlagati spre- membo zakona oz. ustavno presojo. Slovenski pravnik pa zgolj sledi črki zakona, kar je povsem narobe. Ne moreva mimo brexita, čeprav sva se ga posredno že dotaknila, ko sva govo- rila o slabi podobi EU. Ka- ko vi razlagate dejstvo, da so se ljudje v Združenem kraljestvu sploh odločili za izstop iz EU? Do tega je prišlo zato, ker so mlade generacije politično nezainteresirane. Brexit je bil izglasovan zato, ker niso gla- sovali tisti, ki so bili proti. Po- dobno kot pri nas na volitvah za predsednika države. To, da nekoga izvolijo na tako viso- ko funkcijo z 18 % glasov vseh volivcev, je s stališča de- mokracije obžalovanja vred- no. To pa seveda ne pomeni, da se z izvolitvijo ne strinjam. Mislim, da je zmagal ustrezen kandidat, demokrat. To je problem mladih generacij, tudi javnosti, medijev, kako ljudi obveščajo o pomenu vo- litev. Eden od razlogov zagovor- nikov brexita je bil ravno v tem, da hočejo obnoviti britansko suverenost, da jim ne bo razsojalo “neko sodišče v Luxembourgu”. Če bodo hoteli trgovati z Evropo, se temu ne bodo nikakor mogli izogniti. Britanci sploh niso dojeli, v čem je bistvo brexita, kam vstopajo in kaj bo to zanje pomenilo. Tudi sama pre- mierka Mayeva je dajala pov- sem neutemeljene izjave … Če EU propade, če je kaj ta- kega v dobesednem smislu sploh mogoče, se bo EU pravo obdržalo? Če že EU kot institucija pro- pade, potem bodo določene države še vedno ostale skupaj in mislim, da bodo še naprej uporabljale te predpise, vsaj deloma ali vsaj določena po- dročja. Celo področje kazen- skega prava, npr. skupni pri- porni nalog, se je pokazalo, v času povečane grožnje tero- rizma, kot zelo koristno. Vas v Sloveniji ni nikoli za- nimala sodniška funkcija ali kakšne druge funkcije v sodstvu, vsaj jaz nisem za- sledil česa takšnega. V bistvu me je, zato sem sploh šla na sodišče, na pra- vosodni izpit. Ko pa sem bila sodniška pripravnica, sem vi- dela, da to, s čimer se ukvar- jajo sodniki, kraje po trgovi- nah ali sosedski spori, ni za- me. Ko sem študirala na ma- gisteriju, sem ugotovila, da mi je akademsko delo bližje. Dejansko sem šele takrat do- bila tisto svojo pravo pot. Je morda Ustavno sodišče pravi izziv za vas? Strokov- ne kvalifikacije in drugi formalni pogoji pri vas ni- so vprašanje … To sem enkrat že povedala: to je v bistvu še edina funkcija v Sloveniji, ki bi me zanima- la. Tega ne izključujem. Kaj pa katera od izvršilnih funkcij? V vladi ali kaj po- dobnega? Ne, to me ne zanima. Saj tudi ni dobro, da bi bilo v vladi preveč profesorjev. Nemci imajo pregovor “Drei Professoren Stadt verloren” (trije profesorji in je z državo konec). Veste kaj, če je profe- sor dober manager, potem je dober tudi za ministra. Če pa še sam sebe ne zna zorganizi- rati … Pri vaši poklicni poti kdo so bili vaši profesionalni zgled, ali vsaj koga najbolj cenite znotraj svoje stroke? Zagotovo jih je več. Znotraj moje stroke predvsem tisti, ki niso zgolj črkobralci zakonov, ampak jih vodijo tudi druge metode razlage prava ter zla- sti tudi sledijo pravičnosti. Primer takega zglednega pravnika je sedanji predsed- nik evropskega sodišča Lena- erts. Ampak če se spomnim še iz svojega otroštva, ko me je oče večkrat spodbujal brati življenjepise, mislim, da je moj največji zgled fizičarka in kemičarka Marija (Marie) Curie. Ne le po znanstveni poti, tudi kot značaj, kako se dosega cilj, glede vztrajnosti … Knjigo o njej imam še zdaj na svoji delovni mizi. Kateri od nekdanjih kole- gov iz Luxembourga se vam je najbolj vtisnil v spomin? Težko bi izdvojila katerega, ampak če že moram, potem je to že prej omenjeni sodnik Koen Lenaerts, nekdanji pro- fesor prava iz belgijskega Leuvna. Kako to, da se po izteku mandatov v Luxembourgu niste vrnili v Slovenijo, na fakulteto v Maribor ali Lju- bljano? Takrat pač ni bilo prostora. Obe fakulteti sta mi odgovo- rili, da nimata mesta zame. Samo zame to niti ni bilo ta- ko pomembno, ker sem ime- la ponudbe tudi iz tujine. Sa- ma iz sebe nočem delati žrtve zaradi tega. Mi je pa žal za mnoge mlade, ki hočejo priti nazaj v Slovenijo, z vsem svo- jim znanjem in izkušnjami, pa se nimajo kam vrniti. Za te bi morali poskrbeti! Kaj vam je najbolj všeč od umetnosti: glasba, literatu- ra …? Likovna umetnost! Ko se zdaj pogovarjava, ves čas gledam te čudovite čipke Eve Petrič na oknih kavarne. Tudi gla- sba: lahko začnemo pri ope- rah, najbolj mi je všeč Bizeto- va Carmen, zlasti na Dunaju grem večkrat v opero. Ampak veste, jaz sem človek, ki gre redno v opero, a tudi na kon- cert Prifarskih muzikantov ali pa poslušam Čuke. Jaz se ne delam, da poslušam le ne- kaj, kar naj bi bilo moderno, ampak, kar je meni všeč. Večkrat, ko gledam slovenske državne proslave, se vprašam: kaj ima to z našo domovino? Zakaj ne dajo na program ne- kaj povezovalnega, nekaj, kar nas povezuje z našimi koreni- nami? Kar se pa knjig tiče, sem se vedno posvečala stro- kovni literaturi, tako da sem leposlovje morda, žal, malce zanemarila. Ampak, če se vrnem na začetek, likovna umetnost, vizualna estetika, je na prvem mestu. Če bi se ozrli nazaj, v ob- dobje slovenske pretekle in polpretekle zgodovine, ko- ga prepoznate kot zelo po- membno in pozitivno osebnost za naš prostor? Hm, naj bo en moški in ena ženska – tudi pomembne ženske so oblikovale našo zgodovino. Zato Rudolf Mei- ster in Marija Terezija. Kaj pa v svetovnem smislu, katere so tiste zgodovinske osebnosti, za katere bi lah- ko rekli, da najbolj izpol- njujejo vaš ideal družbene- ga, voditeljskega, morda tudi znanstvenega bitja v smislu Aristotelove zamisli dela za skupno dobro? Glede na to, kako je vprašan- je postavljeno, je temu blizu mati Terezija. In prej omen- jena Marie Curie. Od še živečih pa papež Frančišek. Katere lastnosti teh ljudi so tiste, ki jih po vašem mnenju najbolj priman- jkuje danes v Sloveniji? Zagotovo povezovalnosti ozi- roma stremljenja za skupnim dobrim, spoštovanja vrednot. Predvsem pa je v Sloveniji preveč kritike brez argumen- tov. Ne zveni to malce kot Miro Cerar? No, tega zagotovo manjka. Samo morate to tudi živeti. Če kot predsednik vlade go- vorite o povezovalnosti, hkrati pa v celem svojem mandatu na pomembne fun- kcije ne predlagate nikogar kot samo ljudi iz svoje stran- ke ali vladne koalicije, potem zagotovo niste povezovalen premier. Še večji problem je neupoštevanje kakovosti pre- dlaganih kandidatov ter mo- ralnih standardov članov vla- de (plagiati, neupravičena iz- plačila itd.). Ni pomembno le, kaj kdo govori, ampak, kaj dela. S kom bi vi naredili inter- vju? Ravno s papežem Frančiškom. Na vrsti je reševanje sveta, kar pomeni, da sva prišla do konca intervjuja. Kaj vas najbolj skrbi glede pri- hodnosti človeštva? Z eno besedo je to težko za- objeti, ker je tega preveč. Okolje je eden od takih pro- blemov, tudi migracije. Skrbi me tudi to, da en del člo- veštva tako neizmerno bogati in da pri tem nima nobene meje, ne glede načina ne gle- de obsega bogastva. Nekdo ima že toliko in toliko mili- jard premoženja, pa vseeno išče poti za bolj ceneno proiz- vodnjo. V Indiji, recimo, kjer mizerno plačuje delavce. Ne- ki proizvajalec telefonov skri- va silne milijarde v davčnih oazah, kar pomeni, da bi bili lahko njegovi aparati bistve- no cenejši, kot so. Po drugi strani pa vsi prispevamo k te- mu, ker kupujemo te drage telefone. Hodimo na tekme, kjer so igralci bistveno bolje plačani kot npr. Angela Mer- kel, ki drži v rokah ključne odločitve. Pa tudi najboljši razvijalci zdravil ali inženirji so slabše plačani od naj- boljših nogometašev. S tem mešamo med sabo bolj ali manj pomembne vrednote. Treba je vendar ločiti, kaj je za prihodnost človeštva bolj in kaj manj pomembno. Veličastnost božje navzočnosti Tišina oča je žuborela in njeno šumenje je enakomerno napolnjevalo okolico. Ta vodni šum se spreminja s količino vode, ki priteče izpod Prisojnika. Večkrat sem se ustavljal prav ob tem šumenju in vedno znova sem doživljal novo osvežitev, zelo podobno tisti, ki jo doživimo, ko razgreti in prepoteni stopimo pod mrzlo prho... Moje misli ob deroči vodi so bile tistega julijskega popoldneva drugje. Kdo ve, od kod se mi je prikradla misel, kako nekaj veličastnega je božja navzočnost v človeku. Dozdeva se mi, da je to naša (moja) edina velika sreča, kot je sreča obstati pred oltarjem, kjer prebiva utelešena Večnost. Ob šumenju reke, pozibavanju grmičevja in mojem tokratnem sanjarjenju sta postala prostor in čas farsa človekove misli, prepletene s takšno ali drugačno ideologijo, puhlica, odtenek mistične poezije pa rahla svetlobica, ki vztrajno pronica iz razpršenih valov. Odtenek te svetlobice me je S tokrat postavil na trdna tla,to je na tla duha. Vse, kar jemotilo moj mir, je bil trop mušic, ki se je igraje vrtel v enakomernem ritmu plesa nad bližnjim kamnon, nad tolmunom. Občasno je ta mir zmotila velika postrv, ki se je divje zaganjala v valove in v elegantnih lokih skakala iz vode, da je pogoltnila katero od teh mušic. Roj se ni menil za napadalko, in ne da bi čutil kakršno koli nevarnost, je plesal dalje svoj ritualni ples. Spomin mi je poromal na naše upodobitve mrtvaških plesov, ki so za človeka v srednjem veku bile naslikana priprava za spraševanje vesti predvsem za neukega in nepismenega človeka. Malo je tedanji kristjan vedel o preteklosti in prihodnosti, čeprav sta se čas in okolje tudi tedaj razvijala, kot se razvijata danes. Utelešena Večnost, ki se je prikradla v moj spomin, je bila tokrat zame milost, ki ni omejena ne v prostoru kot tudi ne v času. Duh pa so mi zaznamovali vera, upanje in ljubezen, ki se jim velikokrat podzavestno pridruži še misel na preživetje. Vsakdo nosi Boga v sebi, a le malo se jih zaveda, da ga imajo! Zato ga velikokrat iščemo, tavamo in se tako ali drugače spotikamo. On pa biva v nas in je z nami, ne da bi se tega velikokrat zavedali, kaj šele, da bi se na to spomnili. Ljudje spreobračamo sočloveka največkrat z besedo, malokdaj pa z molkom! Težko je molk razumeti kot zgled, ki se živo zareže v psiho, nekako tako, kot zareže kirurg svoj kirurški nož v človekovo telo. Ko molk postane poslanstvo bližine, tedaj ta molk postane ljubezen sama. Naša nalomljena ljubezen pa se velikokrat odraža tako, da ne znamo ljubiti bližnjega kot sami sebe, ker v nas prevladuje sprevrženost božjega. Od takrat nam postaja molk naš zgled. Ambrož Kodelja V prejšnji številki našega tednika je pr iš lo do neljubega t iskarskega škrata, saj je izpadel podpis prof. Marije Marecina pod zapisom o obletnici pisatelja Frana Erjavca. Avtor ic i se iskreno opravičujemo! Popravek Dr. Trstenjakova z legendarnim predsednikom Sodišča EU Koenom Lenaertstom (osebni arhiv) BODI ČLOVEK!, LETNIK 7, ŠT. 3 PRILOGA TEDNIKA NOVI GLAS LETNIK XXII., ŠT. 46-47 (1061-1062) / TRST, GORICA ČETRTEK, 21. DECEMBRA 2017 Stražar pravi: “Prišlo bo jutro, četudi je noč!” (Iz 21,12) BODI ČLOVEK! aj praznujemo decembra, ko gledamo osvetljene mestne ulice? Zakaj so decembrski prazniki tako priljubljeni? Morda, ker je to stvar tradicije... Vendar, kar diši po tradiciji, nas spominja na muzej in zastarelost, mi pa z najnovejšim pametnim telefonom zremo v prihodnost. Kupujemo utripajočo kitajsko plastiko, da bi si “pričarali” praznično srečo v hiši. Pozabimo pa na naravo, ki v zimskih dneh nosi posebno sporočilo. Pozimi so dnevi kratki, dalj časa preživljamo v hiši, radi smo v družbi dobrih ljudi in ob mizi, polni dobrot. Zunanja znamenja nas povezujejo z našim notranjim razpoloženjem, obenem pa nas tolažijo in opogumljajo. Narava se umirja in počiva. Zimski mraz skušamo pregnati s toplino odnosov, bližino družine, sorodnikov in prijateljev. Če smo daleč od doma, se nam nehote prikrade spomin na vonj po praznikih iz otroških let, ko smo morda kot otroci opazovali starše ali stare starše pri gospodinjskih opravilih ali ko smo šli na obisk h kakšni starejši teti... K temu zimsko-prazničnemu ozračju prispevajo poseben okvir tudi krščanske navade, tradicija, ki so sicer versko obarvane, ampak povsem preprosto izhajajo iz našega vsakdana. In naš vsakdan se iz njih napaja in dobiva novo vsebino. K verski tradiciji dodajmo še narodno, tisto, ki jo poznamo samo mi. Slovenci poznamo številne praznične navade in šege, ki nam pomagajo praznovati božične praznike: prihod svetega Miklavža, adventni venec, zornice, kajenje hiše, izdelovanje jaslic in obdarovanje najbližjih. Sem sodijo tudi voščila z dobrimi željami, ki v digitalni dobi so neizogibno poslana po pametnih telefonih. Zagotovo pa se najdejo še tiste malce nostalgične duše, ki si vzamejo čas in voščila v papirnati obliki pošljejo z znamko po navadni pošti. Potem so tukaj še tradicionalne kulinarične dobrote, brez katerih bi bili prazniki – in naši trebuščki – resnično prazni in pusti. Naša mesta so že konec meseca novembra okrašena z lučkami, trgovski centri nas privabljajo z akcijami in vsesplošna mrzlica nam želi vsiliti “ideologijo sreče”. Da, vsi si želimo biti srečni in veseli, toda ta občutja so le nekakšen stranski produkt našega ravnanja. Mislim, da od samega gledanja lučk, mestnih okraskov, stojnic s kuhanim vinom in mrzlih zimskih večerov smo bolj malo srečni. Če nas narava vendar vabi k miru in počitku, če so naši predniki generacije in generacije upoštevali določene cikle in zakonitosti, zakaj nas torej okolica sili v glasno in skoraj noro praznovanje? Praznovanje česa: dejstva, da je december, ali mraza ali lučk, ki so postavljene v čast komu? Adventno pričakovanje nas usmerja v pripravo na Jezusovo rojstvo, resnični zgodovinski trenutek, ki je za vedno spremenil zgodovino človeštva. K temu smo dodali nekaj “tradicije”, to so običaji in krajevne navade, z namenom, da bi lažje praznovali to vsebino. Brez tradicije ne moremo zreti in načrtovati prihodnosti, kakor drevo brez korenin ne more poganjati bujne in mlade zelene krošnje. Preteklost nam ponuja številne odgovore in rešitve na sodobne izzive, s katerimi se soočamo, le ustaviti se moramo in pravilno ovrednotiti preteklost. Narava s svojo bogato simboliko in ustaljenim ritmom nam pomaga, da lahko najbolje doživimo praznike; vera pa jim daje vsebino, zaradi česar sploh imamo kaj praznovati. In čeprav v teh dneh polnimo prtljažnike svojih avtov ter domove s kitajsko plastiko vseh vrst in barvnih odtenkov, ne smemo pozabiti na dva ključna vidika: da je bistvo praznovanja toplina odnosov in da je božična skrivnost nekaj tako naravnega, kot je to vera. Aljoša Vodopivec K Kaj sploh praznujemo? Nekaj tako naravnega, kot je to … veti večer ima v mojem srcu še vedno posebno mesto. Verjetno se tako zgodi vedno, ko se tak vtisne v otroško srce. Vedno sem ga čakal s posebnim vznemirjenjem, ker sem naravnost ljubil tisto naše počasno pripravljanje jaslic, ki se je večkrat iz popoldneva zavleklo v mrak. A saj se ni nikamor mudilo. Imeli smo ves večer zase. Po hiši je dišalo po mahu in svežem brinju, pa po potici in čaju in ostalih maminih dobrotah. Seveda smo morali preživeti kakšen prepir, vedno kaj ni šlo, kot smo si zamislili. Potem pa se je začelo tisto najlepše. Od vseh strani smo prišli domov in se zbrali za mizo. Najprej skupna večerja, potem molitev in blagoslov našega malega stanovanja s sramežljivim petjem božičnih pesmi, nato pa tisto najljubše: naše skupno sedenje za mizo. Po navadi za kakšno družabno igro, včasih pa sta bila dovolj le topel domač čaj in klepet o vsem mogočem. To je bila vedno posebna noč, ker sem bil takrat lahko največ časa pokonci. Pravi izziv mi je bil ostati buden, da bi lahko šel k polnočnici. Polnoč! Ko mi je pri osmih ali devetih letih to prvič uspelo, sem bil neverjetno ponosen nase. Da sem kot velik fant zdržal in nisem zaspal, to je bilo nekaj! Da sem potem sredi noči po mrzlih ulicah nesel domov nekaj lepega in toplega. To je bil res sveti večer. Prva grenka izkušnja duhovništva je bil zato prav “novi” sveti večer, tisti duhovniški, kar pomeni dopoldansko pisanje pridige, še kakšna zamudniška spoved, hitro kosilo in vročično iskanje materiala za jaslice, drevesce sem opustil iz programa. Nato pa že prva, polnočnica za otroke. Po njej še kratek koncertek. Potem smo z župnikom nekam vmes stisnili kratko večerjo in blagoslov župnišča na hitrico. Sledila je druga polnočnica, tista za mlade, po njej pa že priprava božičnice, za katero sem bil odgovoren, čakanje, klicanje, iskanje, improvizacijske rešitve zapletov v zadnjih minutah, potem končno božičnica pred mašo, polnočna maša, tista prava, opolnoči, po njej pa ura počivanja, da sem toliko prišel k sebi, da sem se lahko ulegel in zaspal. Pa s tem še ni bil konec “praznovanja”. Zjutraj še dve maši. Po njih sem še zdržal kosilo, po njem pa je bilo Božiča zame že konec. Zvečer sem odpisoval na božična voščila prijateljev, ki so mi voščili po telefonu, in molil brevir. Hvalnice ob desetih zvečer. Nisem pretiraval. Tako po navadi izgleda duhovnikov Božič. Brez časa in brez tišine, dveh najpomembnejših stvari svetega večera. Morda za koga še huje. Mislim, da mi je nekdo govoril o kombinaciji 4 polnočnic in 3 dnevnih božičnih maš. Rezultat je, verjamem, še hujši od tistega, ki sem ga doživel na svoji koži. Čemu? Vedno sem razmišljal, ali ves ta rompompom potrebujejo župljani ali pa si to divjanje organizira kar duhovnik sam, da na ta način, da si sveti večer povsem zapolni s takšnimi ali drugačnimi dejavnostmi, nekako pozabi na samoto, ki je ta večer resnično najtežja. V vsakem primeru je to v izvedbi, kot jo prakticiramo, najbolj nesvet večer v letu. Ne zato, ker bi nostalgično hrepenel po otroških spominih, ampak ker sveti večer z mirom in zbranostjo potrebuje vsak človek. Posebno duhovnik. Druga stvar, ki mi ne da miru glede našega svetovečernega živžava, pa je raztresenost, ki jo z njim ustvarjamo v družinah. Ko sem po tistem hudem Božiču malo pretresal vse skupaj, sem ugotovil, da je prav pestro župnijsko dogajanje v tem večeru na družine tistih, ki so mi pomagali, vplivalo prav podobno kot name. Povprečna družina je najprej pripeljala male otroke k otroški polnočnici. Po koncertu so šli vendarle domov, a če so hoteli biti skupaj z mladimi, so morali pohiteti. Če so se hoteli vsi umiti in urediti, kaj pojesti in – če je bila sreča – kaj zmoliti, so morali to narediti presneto hitro. Potem so dom zapustili mladi, starši so spravili otroke spat, in ko so se mladi vrnili domov, so k maši odšli starši. In od svetega večera ni imel nihče nič. Ker družina ni imela časa biti skupaj. To, kar je v tej noči najbolj pomembno. Ker se Božič najprej zgodi v družini, šele potem zunaj nje. Zato bi morala ravno Cerkev poskrbeti, da je ta večer družina doma. Da je ne motita noben koncert in nobena maša, da ima družina vsaj ta večer čas biti skupaj, moliti, v miru jesti in se skupaj igrati in pogovarjati. Družine so preveč svet prostor, da bi smeli pustiti vanjo kar vse. Že res, da je bogoslužje v cerkvi pomembno, a ne na ta večer. Svetosti tega večera ne bo naredila kopica maš. Polnočnica bo duhovno in sporočilno bogata šele, ko bo ostala polnočnica. Ko bo sledila svetim trenutkom domov. Človek mora sveto noč začutiti. Se mora sredi nje ustaviti. Sredi noči, ko je tema najbolj gosta in človek najbolj izgubljen, ko je tišina največja in najbolj pretresljiva, takrat je stopil Bog na svet – v družini. Zato vedno manj duhovnikov po naših župnijah ne bi smelo pomeniti vedno več polnočnic, ampak vedno več družinskega bogoslužja. Petja, molitve, večerje. Družinskosti. Polnočnice pa naj ostanejo polnočnice. Naj bodo samo opolnoči. Sveti večer pa pustimo družini, ki je prav v tej noči postala svetišče. Marko Rijavec S Razmislek o štirih polnočnicah Božični nesmisel ali 4+3=0 In čeprav v teh dneh polnimo prtljažnike svojih avtov ter domove s kitajsko plastiko vseh vrst in barvnih odtenkov, ne smemo pozabiti na dva ključna vidika božičnih praznikov. Brez tradicije, ne moremo zreti in načrtovati prihodnosti, kakor drevo brez korenin ne more poganjati bujne in mlade zelene krošnje. Bodi človek!21. decembra 201712 ntinacizem in antifašizem so lahko zgolj retorika in hipokrizija. Prav tako grmenje proti islamofobiji in homofobiji. Hinavščina so lahko tudi alarmi o nevarnosti desnice zaradi njenega poraznega vpliva na javno mnenje o umetno sproženih migracijah, ki naj bi bilo v vseh primerih islamofobno, šovinistično in nacionalistično. Kako spremeniti javno mnenje? Z demonizacijo desnice? S prikrivanjem nasilja in posilstev, ki ga v Evropi izvajajo priseljenci? Z ohranjanjem konfliktnih območij? Bomo večali humanitarnost in človekoljubje s tem, da bomo proizvajali vedno več beguncev, revežev in zasvojenih? Hipokrizija je govorjenje o nacionalnem interesu, ko gre v resnici za interese majhne skupine ljudi na račun večine. Smo res vsi enaki in enakopravni: tisti, ki so ropali NLB, in tisti, ki smo jo že večkrat dokapitalizirali? Kdo nam pridiga o enakosti in solidarnosti? Je verodostojen in s svojim življenjem to potrjuje? In če so to levičarji? Je to v skladu z deklarativnimi ideali levice? Kako to, da ljudstvo desetletja naseda zavajanju tistih, ki ga vlečejo za nos? Kako to, da vedno znova pademo na iste finte? Saj poznamo rek, v katerem se skriva mnogo resnice: “Vladarji so zanič, zamenjajmo ljudstvo”! Koliko moralizma! Moralizirajo politiki, moralizirajo mediji … Hipokrizija je moralizem tistih, ki poučujejo moralo druge, sami pa izvajajo veliko hujša nemoralna dejanja. V tej luči bi bilo zanimivo analizirati napade na sedanjega ameriškega predsednika. Npr. kakšno moralno pravico ima Trumpa kritizirati turški predsednik Erdogan? Prevara je govorjenje o integraciji Evrope, ko gre v resnici za uniformiranje in zatiranje enkratnosti posameznega človeka in posameznih narodov. Hipokrizija je govoriti o svobodi in demokraciji, v resnici pa s pomočjo zakonodaje in birokracije na prefinjen način izvajati centralizacijo in diktaturo. Norost je feminizem, ki uničuje ženske in mu ženske v resnici tiho nasprotujejo. Pokvarjeno je sprejemanje homoseksualcev kot ljudi enačiti s sprejemanje istospolne ideologije in obvezne vzgoje otrok v teoriji spola. Je permisivna vzgoja za otroka koristna? Bodo generacije otrok, ki jih danes vzgajamo, sploh zaposljive, bodo ti otroci, ko odrastejo, sploh sposobni ustvariti družino? Kako se na koncu izide taktika “sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj”? Kaj smo se naučili iz zgodovine? Npr. kdo je podpiral Turke, da so prišli pred Dunaj? Kaj pa bumerang? Če že zgodovine ne maramo, premislimo vsaj tisti vic o Janezu, ki je prosil dobro vilo, da tudi njemu crkne krava, da sosed ne bo mogel priti k njemu po mleko. So za propagando dovoljene “fake news”? Je zavajajoča manipulacija in destabilizacija dolgoročno koristna za tistega, ki si od tega obeta koristi? Mar ni totalitarna norost, če človek na civiliziran način ne sme povedati, kaj misli? Kje najti vzvod, da spremenimo status quo, da našo civilizacijo dvignemo na višjo raven? To je nujno, če želimo preživeti, če želimo živeti v skladu z resnico o sebi in drugih. Zavedati se moramo, kdo smo in kaj si zares želimo. Kako naj izbiramo na naslednjih volitvah, da se ne bomo vrteli v negativnih vzorcih? Potrebno je preverjati informacije. Zahvaljujem se novinarjem in politikom, ki pogumno analizirate lažne novice in nam skušate osvetlili manipulacije. Bogu hvala vsaj za minimalni medijski pluralizem, ki mi omogoča, da informacije lahko preverjam. Bogu hvala za politične stranke, ki izvajajo kritiko in nadzor nad vladajočimi strankami. Hvala vsem, ki razkrinkavajo maske politikov, tožilcev in sodnikov, ki v zapor spravljajo nedolžne in s tem omogočajo kriminal. Zanima me, kaj je resnica, kaj je pošteno, kaj je prav. Vsekakor ne bi smeli dovoliti, da zmaga politična stranka s pomočjo zastraševanja, lažnih novic in cenene antifašistične ali kakršne koli druge “anti” retorike. Ko kdo začne manipulirati, bi morale na vseh semaforjih zagoreti rdeče luči. Vsak novinar in vsak politik bi se moral zavedati, da ga bo laž zelo drago stala. To, kar dolgoročno zares koristi posamezniku, strankam in narodu, je samokritičnost in spraševanje vesti. To početje pa ni mogoče brez Predpogoja in priznavanja Temelja. Vsem želim razburljivo in zanimivo potovanje v letu 2018! Bogdan Vidmar A “Vladarji so zanič, zamenjajmo ljudstvo”! Največji sovražnik smo mi sami sebi Hinavščina so lahko tudi alarmi o nevarnosti desnice zaradi njenega poraznega vpliva na javno mnenje o umetno sproženih migracijah, ki naj bi bilo v vseh primerih islamofobno, šovinistično in nacionalistično. ežko je reči, kam bo šel razvoj Evropske zveze, v katero je vključen tudi naš srednjee- vropski prostor. Vsekakor ne bo raz- voja z vrednostno osnovo, kot jo živi- mo v današnjem času. To se ne kaže le v onesnaženju okolja, ampak tudi v nemoči evropskih institucij pri vzpostavljanju skupne poti, poman- jkanju življenja, napetostih, ki se od- pirajo na vseh straneh. Začel se je ustavljati razvoj skupnega življenja v Evropi, ki je temeljil v glavnem na gospodarstvu, denarju in zunanjih koristih. Države so pridno črpale iz skupnih skladov, odpravile so carine, poenostavile pretok blaga in delovne sile, za premislek o skupnih vredno- tah in pogledu naprej pa ni volje in interesa. Izstop Anglije je dal dovolj jasno znamenje, da, ko ni več dovolj velikih gospodarskih koristi, ni več razlogov, da smo skupaj, zato se pač izstopi. Taka in podobna dogajanja, ki bodo še sledila, postavljajo pod vprašaj smer prihodnosti, kam se bo usmerila Evropska zveza v naslednjih letih in desetletjih. Sedanji čas ne kaže velikega upanja. Prihajajoče ge- neracije ne prinašajo mnogih idej za življenje, ravno nasprotno, v njiho- vih očeh je veliko črnogledosti, meh- kužnosti, malo volje do življenja in resničnega razvoja. Potrošništvo še vedno priteguje množice in žanje svoje sadove, njegovi stranski učinki ustvarjajo nekakšno splošno nekro- zo. Soočamo se z individualizmom, umikanjem v privatno sfero, v zavesti ljudi je veliko napihnjene praznine, osamljenosti in bega v nestvarni svet. Zato prihajajo pod vprašaj sami te- melji življenja: otroci, družina, na- rod, vera, smisel. Gospodarstvo in znanost se še razvijata, taka državna sociala pa je na dolgi rok veliko vprašanje. Edini praktični odgovor na zaton te civilizacije v Evropi so priseljenci, zlasti muslimani. Naselju- jejo se po mestih in na podeželju, pone- kod so stisnjeni v ge- te, zato se mladi ne vključijo v družbo in težko pridejo do zaposlitev. Sicer pa evropski socialni sistem tudi tem omogoča vsaj neke osnovne možno- sti za preživetje. Framazonska levica tiho podpira ta način reševanja evropske natalitete, drugi molčijo. Zapostavljene so življenjske teme: družina, odločanje za otroke, odnos med moškim in žensko. Kot slepci smo, ki ne vidimo, kje so ključni pro- blemi našega sobivanja, staranja, otrok in volje do življenja. Toda povsod v Evropi ne mislijo le skozi očala potrošništva in moralne razpuščenosti. Na mnogih krajih se porajajo gibanja za življenje in mo- ralni preporod, k temu jih spodbuja- jo zlasti izkušnje iz Amerike in dru- gih krajev sveta. Mladi odpirajo oči pred zlaganim in izpraznjenim življenjem, ki ga ponujajo mediji in aktualna politika. Vendar njihovi kli- ci ostajajo šibki in zelo motijo nemir- ni mir prevladujočega mišljenja. Drugačno smer so ubrali v deželah vzhodne Evrope, kjer so sprejeli odločitve, ki so bližje življenju, družini, upanju in odprtosti v pri- hodnost. Verjetno ni najboljša rešitev, da nekatere države zapirajo meje pred begunci in priseljenci, to- da tudi mešanje, ki se dogaja v sred- nji in Zahodni Evropi, prinaša že zdaj mnoge težave, ki bodo še naraščale. Države Srednje in Vzhodne Evrope, ki so še pred kratkim trpele zaradi ru- skega komunizma in teptanja člo- veškega dostojanstva, so začele posta- vljati solidno gospodarstvo in razvoj na mnogih področjih. Predvsem so zamenjale temeljno miselnost mo- ralno razpuščenega razsvetljenstva in se odločile za določene skupne vred- note, razvijanje življenja, medseboj- ne solidarnosti, odgovornosti in mi- ru. Pri tem ne manjka liberalističnih in anarhističnih upornikov, toda življenje gre naprej in se želi naslo- niti na trdne vrednote ter odprtost v prihodnost. Zahodna Evropa z zaha- jajočo liberalno kulturo ne pozna več upanja in se utaplja v potrošništvu in drogah ter vedno večjem nasilju, Vzhodna Evropa odkriva svoje krščanske korenine in vidi v njih moč, ki jo bo dala istovetnost in jo vodila v prihodnost. Zahodni liberal- ni svet gleda na te odločitve s prezi- rom in jim očita zastarelost, toda ta del Evrope je obrnjen naprej in se za- veda pomena svojega zgodovinskega poslanstva. Posebno vlogo ima Rusi- ja, ki je preživela komunistično po- lomijo in po takih prevratih vidi svo- jo samobitnost v krščanskih vredno- tah. V Fatimi je pred sto leti Marija napovedala, da se bo Rusija spreo- brnila. Drugi vatikanski koncil je katoliško Cerkev odprl svetu in sodobnemu času. Poudaril je pomen osebne odločitve za vero, ovrednotil pomen vesti, vernike je povabil k premišlje- vanju Svetega pisma in predstavil Cerkev kot občestvo. Vedno bolj se zdi, da je bil to koncil prehoda, ki je z evangeljskim duhom ovrednotil ti- ste vidike krščanskega življenja, ki so bili zanemarjeni zaradi odmika od protestantov v tridentinskem obdob- ju. Razmere so se spremenile in do- gajanje kliče po novem koncilu, ki bo bolj jasno začrtal podobo Cerkve in krščanskega življenja v času. Ločitev, ki je nastala s francosko re- volucijo in je porezala duhovne ko- renine v družbi ter oddaljila ljudi od Boga, ne more trajati v nedogled. Individualizem, razne oblike droge, zasvoje- nosti, odklopov, razbitih družin, onesnaženega okolja so kot ruševina, na kateri ni mogoče graditi prihodnosti. Nekateri predstavniki cer- kvenega vodstva še vedno vztrajajo v nekakšni oddalje- nosti od ljudi in problemov sveta, ostajajo zvezani z vod- stvenimi strukturami družbe in mislijo, da bodo tako lažje izpolnili svoje poslanstvo. Zaradi zaprtosti cerkvenih skupnosti, ki ne odsevajo odrešenja in poguma vere, se mladi težko znajdejo v Cerkvi, prav tako tudi družine. V času industriali- zacije je zaradi premajhne občutlji- vosti vodstva Cerkve liberalna in brezbožna levica prevzela skrb za uboge. V današnjem času je levica na oblasti in je ne zanimajo ubogi ali pa zgolj predstavljajo volilno bazo z državno socialo, ki jo izkorišča ta po- litična in ideološka smer. Kljub temu ubogi vseh vrst še glasne- je kričijo iz različnih krajev in raz- mer. Papež Frančišek, ki prihaja iz Južne Amerike, razume njihove bo- lečine in vlogo odrešenja, ki bi jo morala prinesti Cerkev. Toda njegove misli in pristopi še vedno ostajajo da- leč od zavesti evropskih kristjanov in skupnosti. Neredki duhovniki in škofje se sprašujejo, kaj sploh hoče ta papež, in želijo, da bi jih pustil pri miru. Težko je začeti znova, pustiti družbeno varnost in privilegije, iti med ljudi in jim z življenjem poka- zati evangelij ter Kristusa. V veliko spodbudo temu nagovoru so razo- detja, ki prihajajo od Lurda, Fatime do Medžugorja in kličejo k spreo- brnjenju milijone ljudi. Drugi obrat je v približevanju duhov- ni in teološki misli pravoslavne Cer- kve. Te skupnosti so sicer obtežene z mnogimi problemi, vendar so ohra- nile stoletno trdnost izročila, ki smo jo katoličani izgubili s prilagajanjem različni praksi, rimskemu pravu in Aristotelovi filozofiji. Pastoralna praksa katoliške Cerkve ponovno od- kriva mistične razsežnosti krščanske liturgije in življenja, zaveda se, da se je oddaljila od narave in tradicije, da mora posvetiti večjo skrb družini in življenjskemu prostoru. Težko je napovedati, kam bo odrinila slovenska družba v prihodnosti. Ker smo Slovenci v svojem jedru Mari- jansko ljudstvo, verjamem, da bomo šli naprej in doživeli duhovni prepo- rod. Kam se bo obrnil razvoj čez pet- najst let, ko se bodo umaknili ljudje, ki so zakrivili 40-letno blodenje po puščavi? Kako bomo plačali napake, ki smo jih zakrivili v času tega pre- hoda? Kdaj bo stopil pred ljudstvo novi Jozue in zakričal: Jaz in moja družina bomo ostali zvesti Gospodu? Zvestoba Gospodu pomeni odprtost za življenje, sprejemanje družine in njenega temeljnega poslanstva v družbi, redno molitev in kulturo ne- delje, medsebojno pomoč in skrb za okolje. Tako bodo stopile v ospredje pozitivne sile v narodu, trezen odnos do gospodarstva in kritičnost do tako imenovanih 'naprednih idej'. Kar je veljalo za napredno, postaja zastarelo in se v mnogih primerih razkriva kot škodljivo, proti življenjsko. Napredek je tam, kjer je življenje, pozornost do vsakega človeka, vzgojeni otroci, po- vezane generacije, skupna skrb do okolja. Primož Krečič T Se majejo temelji življenja? Dileme sedanjega in prihodnjega časa Bodi človek! 21. decembra 2017 13 zadnjem času se je zgodilo marsikaj zanimivega tudi na političnem področju, ena od najzanimivejših reči pa so bili katalonski dogodki. Ob njih bi veljalo pogledati na družbeni nauk Cerkve (DNC) in na to, kaj zagovarja. Gre namreč za vprašanje odnosa med narodi in državami ali med narodi in državo, če jih je v njej več. To vprašanje seveda ne zadeva le Španijo in Katalonijo, glede na tiste pogovore, ki so se spet sprožili ob zadnjih obsodbah poveljnikov vojne v nekdanji Jugoslaviji. Kaj je prej? To vprašanje ni banalno, kot bi se spraševali, ali je bila prej kokoš ali jajce, ampak je ključnega pomena. DNC namreč meni, da je narod tista resničnost, ki je pred državo. Narod ima neko svojo izvirnost, ta pa ne izhaja iz dejstva, ali to država priznava ali ne, ampak naj bi se to že predpostavljalo. Narod je skupnost družin in družbenih struktur, ki jih je zgodovina izoblikovala v neko enotno obliko. Sem spadajo še izročila, vrednote in podobne stvari, ki dajejo smisel skupnemu in družbenemu življenju, med temi ima posebno mesto vera. Narod je tako živ organizem. Družbena osnova ni posameznik Posameznik brez skupnosti ni nič. Zato ne morejo biti osnova družbe posamezniki, ki so med seboj neodvisni in nepovezani, kakor tudi ne more osnova družbe biti državna oblast, če je ta mišljena kot še en posameznik, ki pa je močnejši od državljanov in se postavlja nadnje ter jih povezuje na tak način. Družba ne more in ne sme biti le vsota posameznikov, ki jih skupaj umetno drži neki drug posameznik, ki je močnejši od vseh. Močnejši pa ni zaradi neke svoje posebne individualne moči, temveč zgolj zaradi oblasti, ki jo ima, pa seveda zaradi vseh vzvodov in orodij, s katerimi razpolaga, da to oblast nad ostalimi tudi vzdržuje. Moderna politika in narod Moderna politika temelji ravno na tem individualizmu, ki smo ga omenili, pa je pravzaprav zadušila narode. Moderna država je od zgoraj s silo izvedla tisto poenostavitev, ki gre proti zgodovinski pestrosti, prišlo je pravzaprav do neke “reductio ad unum”, ki pa se je seveda zgodila s silo. Odstranjene so bile tako vse ovire, ki bi stale med državo samo in državljani, vključno z narodi. Nujno je bilo tako potrebno dobiti neke skupne faktorje in jih potem vsiliti, temu pa žrtvovati narodno pestrost. Tako se je moderna država v svoji zgodovini, ki ima zdaj že kar dolgo brado, vselej borila proti narodom. Ta država se je rodila iz francoske revolucije, ki jo je potem Napoleonov zakonik še spravil v prakso, ko je narode zreduciral le na departmaje, pa še ti so izgubili marsikje vso svojo izvirnost, začenši pri imenih. Če zadeva ni šla zlepa, je šla pa zgrda, kakor nam ne pričuje le omenjena Francija (velja omeniti zlasti Vendejo), ampak tudi recimo Nemčija in Italija. Če se ozremo malo bližje, potem moramo omeniti sovjetsko državo, glede na to, da smo pred kratkim obhajali stoletnico “oktobrske revolucije”. Od represalij nad praktično celimi narodi, pa do tega, da se je vse uniformiralo pod eno streho. No, približno istočasno se je zadeva glede uniformiranosti, četudi ta ni bila tako nasilna, dogajala tudi po mnogih novih državah, ki so nastale po 1. svetovni vojni, in sicer še prej, preden bi nastopili razni fašistični, nacionalsocialistični ali komunistični režimi. Še dobro, da so tako opevali samoopredelitev ali samoodločbo narodov o tem, ko je šel na kosce avstro-ogrski imperij, saj vemo, kako potem te zadeve nikdar ni bilo. Sovjetski model je potem seveda služil še drugim državam, ki so prevzele komunistični režim, vendar po vseh teh deželah narodi seveda niso kar izumrli, ampak so zgolj poniknili, potem pa se po letu 1991 dvignili kot feniks iz pepela. Kako je vse skupaj degeneriralo v nekdanji skupni državi Jugoslaviji, nam je pa vsem pred očmi, pa bi lahko pisali in pisali o tem. Od srednjega veka, pa dokler so imperiji obstajali, so bili postavljeni za to, da bi narode branili, ne pa dušili, s tem pa so branili tudi pestrost in raznolikost znotraj organizma. Lahko bi uporabili avstro- ogrski primer, a bi spet potrebovali precej prostora in časa za to. Tudi politična osnova je najprej skupnost Kot smo dejali, osnova družbe ni in ne more biti posameznik, temveč skupnost. To velja tudi oz. še zlasti na političnem področju. Osnova torej ni ne posamezen človek kot tudi ne neki drugi veliki posameznik, ki je država. Osnova so osebe znotraj svojih naravnih vezi in odnosov, kakor sta družina in narod. Zmota personalizma, ki ima seveda tudi svoje številne dobre plati in zasluge, je v tem, da kot osnovo družbe in družbenosti postavlja osebo. Da ne bo pomote, to že drži, da je osnova osnove oseba, vendar pa je treba paziti na neko temeljno dejstvo, da je neka oseba že takoj, od začetka znotraj nekih naravnih in izvirnih družbenih odnosov, ki so zanjo nekaj določnega - kažejo ji pot, da bi živela ta oseba dobro življenje. Ko v povezavi s tem, govorimo o načelu skupnega dobrega, ki je eno od temeljnih načel DNC, potem je skupno dobro pravzaprav za nami, ne pred nami. Evropska unija in narodi EU bi lahko bila nekaj zelo dobrega, če bi upoštevala svojo lastno zgodovino in svoje korenine, pa bi potem ovrednotila te mnoge skupnosti, ki jih je zgodovina porazporedila po kontinentu, vendar tega ni storila. Sledila je raje moderni državi. Lahko seveda, da neke evropske super-države ni, da ne obstaja. To lahko tudi drži, vendar lahko do tega še pride, saj je EU postavila vso podlago, da bi lahko do tega prišlo. Kaj se zgodi, če država duši naro- de? Če država duši narode, je jasno, da duši tudi samo sebe, saj se narave pač ne da premagati - prej ali slej se plača davek, ker se je šlo proti njej. To seveda ne velja le na političnem področju, kot je najbrž jasno. Zadeve se torej lahko obrnejo proti. Če so osnove samo ekonomske in gospodarske, potem lahko pride do popolnega razsula. Privedlo bi lahko do katastrofe, če ne bi imeli še neke druge zadeve, ki terja svoj davek, imenuje pa se globalizacija. Ta ekonomijo že razporeja po svoje po svetovni šahovnici, če hočemo ali ne. Nevarnost narodnih držav Kar smo povedali, bi moralo biti jasno opozorilo narodnim državam, ki nastajajo ali so nastale iz nekih večjih prejšnjih entitet - da se namreč tudi te ne bi oblikovale kot moderna država, da bi torej bile nekaj absolutnega in centraliziranega. Ali v Sloveniji ne izkušamo ravno tega? Zvestoba nekim narodnim koreninam ali koristoljubje in egoizem posameznikov, ki obvladujejo druge posameznike? Andrej Vončina V Družbeni nauk Cerkve Država in narod si poznamo znan, velikokrat hudomušno uporabljen slovenski pregovor, da se “klin s klinom zbija”. No, prav ta mi je prišel na misel, ko sem v medijih zasledil novico, da državni zbor začenja postopek za spreminjanje ustave glede financiranja osnovnega šolstva. Tukaj pregovor dejansko drži: Ustava je močan in globoko zasajen klin, ki ga dejansko ne spraviš ven brez korenitega “mesarjenja”, kopanja in podiranja. Torej ga ven najlažje izkopljemo prav z ustavno večino, ki jo poslanci v trenutnem mandatu, kot so pokazali, imajo. Zamisliti bi se bilo treba o tem, da prav velikokrat v Sloveniji parlament ni premogel dvotretjinske večine za kako odločitev – in vendar jo tokrat je. Premogel je dvotretjinsko večino za to, da je začel postopek, ki na dolgi rok na tak ali drugačen način greni življenje staršem za zdaj nekaj več kot tisočih otrok (0,2 % vseh otrok, ki v Sloveniji obiskujejo osnovno šolo), ki obiskujejo zasebne osnovne šole. Ustavno večino je torej parlament premogel za neznatno število državljanov, in sicer zato, da jim na kratki in dolgi rok škoduje. O tem je bilo v zadnjih dveh tednih že veliko povedanega. Bolj ko bereš in poslušaš izjave, bolj ogorčeno ugotavljaš, da smo dejansko doživeli svojevrsten ustavni (in kot tak tudi državni) udar. Ob tem je bilo zame najbolj boleče dejstvo, da so to izpeljali poslanci, ki so strokovno (vsaj v tej tematiki) nepodkovani, pa vendar so sproti ignorirali opozorila in pripombe za to usposobljenih strokovnjakov. In jih še ignorirajo. Ob tem seveda ne gre pozabiti, da je sam predsednik vlade tudi ustavni pravnik. Tako se ne morem znebiti občutka, da gre pri vsem skupaj za tiho, a izjemno učinkovito nasprotovanje vsemu, kar vsaj malo ne diši po stari indoktrinaciji. Predvidena sprememba, predvsem pa sama logika delovanja, ki je v ozadju (če ti ustava ni všeč, jo pač spremeniš), opozarjata, da stara potreba po pranju možganov nikakor ni izginila iz načrtov nekaterih, ki (uradno) vodijo Slovenijo. Nasprotovanje pluralnosti v šolskem sistemu, ki se pokaže ravno ob umiku državnega financiranja, pomeni uvajanje enoumja, o katerem sam veliko berem, sem pa premlad, da bi ga izrecno tudi poznal. Zakaj pišem vse to? Ker sem sam imel možnost, da sem smel vsaj gimnazijsko šolanje opraviti prav v zasebni, katoliški šoli. Osnovnega šolanja sem bil torej deležen, kot skoraj absolutna večina otrok, v javni šoli; kasneje pa sem imel to izredno možnost, da so me bili moji starši pripravljeni vpisati v katoliško srednjo šolo. Še v večnosti jim bom za to hvaležen – ker sem prepričan, da je ta izbira tudi močno vplivala name in na mojo večnost. V zelo dobrem smislu. Žal mi je, da ne more biti vsakdo deležen takega šolanja. Ne, ker bi bile javne šole slabe, ampak ker “zasebno” šolstvo (nisem najbolj navdušen nad uporabo pridevnika “zaseben”, ker v glavi povprečnega Slovenca ne zveni najbolj pozitivno, pa tudi ne odgovarja realnosti – mar “zasebne” šole niso javne?) predstavlja dobrodošlo možnost staršem, da se odločijo drugače. Da se odločijo (in to jim zagotavlja cel spisek pravic, vključno s Slovensko ustavo) v skladu s tem, kar oni menijo, da je najboljše za njihove otroke. In točno to je tisto, kar mene osebno najbolj moti pri vsej debati o (ne) financiranju zasebnega šolstva: sprašujem se, kje so starši? Kot je odlično povedal dr. Roman Globokar v oddaji Tarča na TV SLO 1 (30. november 2017), zasebne šole zrastejo iz želje staršev. Čeprav je bila sama ustavna presoja seveda sprožena s strani staršev, pa zdaj, ko se na plečih istih staršev nepošteno lomijo politična kopja, ni bilo z njihove strani slišati ničesar. Čeprav vem, da je bila neke vrste protestna izjava pripravljena in so jo starši edine slovenske katoliške osnovne šole imeli možnost podpisati. Pa je zaradi različnih razlogov niso. Ne pomaga, da protestirajo samo Škofovska konferenca, ravnatelji, pravniki … vse to je nadvse potrebno, vendar na neki način ni “živo”. Ostaja v senci politike in prava, s čimer ni še nič narobe. Kar me skrbi, je to, da povprečen slovenski kristjan (ali vsaj krščansko razmišljajoči državljan) očitno ni dovolj ali pravilno oblikovan, da bi povzdignil svoj glas, ko gre za bolj ali manj očitne napade na naše vrednote, če že ne kar na našo vero. Čeprav težko ali sploh ne razumem, kaj vodi našo vodilno politiko v take odločitve in obnašanje, mi je še bolj nerazumljivo to, da se slovenski kristjani nikdar ne oglasimo. Čakamo škofe, čakamo duhovnike, čakamo “nekoga drugega”, samo da ne bi bilo potrebno dvigniti svoje glave. Če smo bili kristjani med drugo svetovno vojno in po njej potisnjeni “v zakristije”, smo danes velikokrat tam kar prostovoljno. In se ne premaknemo ven, tako izgleda, niti takrat, ko gre za našo denarnico, če že za kaj drugega ne. In seveda pri vsem skupaj sploh ne gre za denarnico – to bi bila manjša težava. Kar je skrb vzbujajoče, je to, da se krščanstvo (če smo iskreni: katolištvo) na vseh področjih poskuša umakniti iz javnosti. Če pogledamo malo pobliže, se dogaja na mnogih področjih. Od v teh dneh aktualnega svetega Miklavža, svetosti nedelje (in ne-dela), pa vse do trenutno perečih vprašanj v šolstvu. Res si želim, da bi katoličani počasi oblikovali zavest o tem, da nas vendarle ni tako malo, pa tudi če bi nas bilo, je naša dolžnost dvigniti glas, ko gre za resnico in pravičnost. Gabriel Kavčič V O ustavi in zasebnih šolah Kristjani sklonjenih glav Bodi človek!21. decembra 201714 gejevskem lobiju v Cerkvi, vojski in poli- tiki se govori in piše. Verjetno še vedno enostran- sko in premalo. Premalo predvsem z vidika njihovega vpliva na naše skupno življenje. Razlikovati je po- trebno med t. i. istospolno usmerjenostjo, gejevstvom, ki pomeni prakticiranje isto- spolne seksualnosti, homo- seksualnim aktivizmom, ki se zavzema za širjenje “ho- moideologije” in vključeno- stjo v tajne homoseksualne lobije, ki vpliva na politične, gospodarske, finančne in kulturne odločitve. Te odločitve pa so lahko v zelo velikem nasprotju z naukom Cerkve, s pravičnostjo in poštenostjo. Mediji še vedno predstavljajo homoseksualce kot zatirano in diskriminirano manjšino, pri tem pa pozabljajo, da ta manjšina vsiljuje svojo ideo- logijo celotni družbi in so s tem kršene pravice večine. Bomo dovolili, da naše otro- ke šole vzgajajo v ideologiji spola (gender)? Ima šola to pravico? Dejstvo je, da taka vzgoja poteka že v mnogih državah. Mar ni to zloraba otrok in za otroke škodljivo? Kdo bo odgovarjal za negativ- O ne posledice take vzgoje? Za-nimivo je, da zagovorniki ta-ke vzgoje načeloma naspro- tujejo uniformiranosti, tu pa jo, v nasprotju s svojimi načeli, vsiljujejo. Se bomo podredili “ho- modiktaturi”? Kaj sploh pome- ni beseda “ho- mofobija”? Mar niso največji ho- mofobi tisti, ki nočejo, ne more- jo ali si ne upajo živeti v hetero- seksualni zakon- ski skupnosti, kjer ne gre le za delitev hrane, zraka in prosto- ra, temveč tudi za delitev svojih misli, čustev, žel- ja in načrtov, ki se navadno pri različnih spolih bistveno razliku- jejo? Zato življenje v hete- roseksualnem zakonu zahteva dialog, pogajanja in pozitiv- no razumevanje drugačnosti. S tega vidika je zelo nehuma- no tiste, ki se zavzemajo za heteroseksualnost, označeva- ti za homofobe. A ne gre le za v vplivne mreže povezane geje v političnih strankah, državnih instituci- jah in podjetjih. Geji so se in- filtrirali tudi v katoliško Cer- kev. Po nekaterih mnenjih in analizah naj bi bilo v nekate- rih krajevnih cerkvah okoli 50 % škofov in duhovnikov gejev, nekateri pa menijo, da jih je še več. Na to naj bi ka- zala tudi njihova umrljivost So geji v katoliški Cerkvi izvedli seksualno revolucijo? Bomo Jezusa prebarvali v aktivista LGBTQ …? za aidsom, ki je daleč nad družbenim povprečjem. Večina gejevskih duhovnikov o svoji usmerjenosti in spol- nih aktivnostih ne govori. Nekateri pa so se izpostavili in se javno zavzeli za ideolo- gijo LGBT: James Martin, Thomas Rosica, Gregory Baum, Kryzstof Charamsa, Thomas Gumbleton … Ti duhovniki pravijo, da se zavzemajo za dialog med Cer- kvijo in LGBT, v resnici pa na Cerkev zlivajo svojo jezo, so- vraštvo in gnev. Trdijo, da je gejevstvo prirojeno in je Božji dar. Zavzemajo se za aktivno homoseksualnost in uvelja- vljanje teorije spola znotraj Cerkve; za istospolne poroke; za poljubljane istospolnih pa- rov med sv. mašo; nasprotu- jejo zdravljenju homosek- sualnosti - kaj pa, če se človek za to svobodno odloči? Zav- zemajo se za posvečevanje gejev v duhovnike. Trdijo, da se od istospolno usmerjenih ne sme zahtevati čistosti, ker člani LGBT tega nočejo spre- jeti. Spolno aktivni geji, po njihovem prepričanju, lahko hodijo k obhajilu; nauk Cer- kve bi se moral spremeniti in prilagoditi potrebam članov LGBT. Kdor temu nasprotuje, je “misijonar sovraštva”, “ho- mofob” in um- sko omejeno bitje. To pome- ni, da bi Jezus grešnici rekel: “Ne obsojam te. Pojdi in greši še naprej”. Vsekakor trditve gejevskih du- hovnikov niso v skladu z nau- kom Cerkve. Njihov nauk bi lahko poimeno- vali “homohe- rezija”. Cerkev jasno uči, da so seksualni odno- si izven zakona nemoralni; ne le homoseksual- ni, ampak tudi heteroseksual- ni. Nemoralni so celo določeni načini seksualnih odnosov v zakonu. V čem je tu “diskri- minacija” gejev in v čem bi bila normalizacija odnosa do njih? Cerkev tudi pravi, da v duhovniško službo ne smejo biti posvečene osebe, ki so globoko zaznamovane s isto- spolno usmerjenostjo, prak- ticirajo homoseksualnost in podpirajo gejevsko kulturo. Ali semenišča to upoštevajo? Od kod kar naenkrat toliko gejevskih duhovnikov v Cer- kvi? So geji v katoliški Cerkvi izvedli tiho revolucijo in se tega še ne zavedamo? Vsekakor je prav, da ugotovi- mo, kje smo. Je naša Cerkev že v rokah gejev? Jo vodijo nevarni možje, ki so del širšega “homolobija”, katere- ga načrti so zastrašujoči? Lahko zavrnitev “homoideo- logije” in “homoherezije” enačimo s preganjanjem ge- jev, brezbrižnostjo, nesočut- jem, sovraštvom in nespošto- vanjem do njih? Tudi oni so ljudje. Zaznamovani so z mnogimi bolečimi ranami in psihičnimi motnjami. Stati- stike kažejo, da so nadpov- prečno izpostavljeni brezpo- selnosti, aidsu in samomoru. Zakaj do tega prihaja? Zato, ker nimajo istih pravic? Se bodo cerkve res napolnile, ko bo Cerkev spremenila svoj nauk glede homoseksualno- sti, ko bomo otroke tudi pri verouku vzgajali v teoriji spo- la? Kaj pa, če so eden izmed ra- zlogov za praznjenje cerkva tudi duhovniki geji, ki ne zmorejo biti znotraj občestva “očetje” in ne morejo na pra- vi način vstopati v odnose z moškimi in ženskami? Kaj pa, če so naša semenišča sko- raj prazna tudi zaradi prisot- nosti “homolobija” v njih? Bogdan Vidmar Kultura 21. decembra 2017 15 amišljeni koncert je nova pesniška zbirka argentin- skega Slovenca Damiana Ahlina, ki se je rodil leta 1973 v slovenski družini v Buenos Aire- su. Po nepričakovani in prezgod- nji smrti nadvse zaslužne pred- sednice tamkajšnje Slovenske kulturne akcije dr. Katice Cukjati decembra 2016 je bil letos izvol- jen za novega predsednika te naj- pomembnejše kulturne ustanove Slovencev v svetu. Damian Ahlin pripada tistemu rodu Slovencev, ki so se ro- dili zunaj Slovenije, vendar ohranjajo še vedno stik z jezikom, zgodovino in kul- turnimi izročili svojih slo- venskih prednikov. Že od otroških let je v stiku s slo- venstvom. Ob sobotah je obiskoval v argentinskem glavnem mestu slovensko osnovno šolo Franceta Ba- lantiča v San Justu, pozneje pa še slovenski srednješol- ski tečaj ravnatelja Marka Bajuka. Ahlin je avtor dveh jezikov in dveh literatur. Z literar- nimi besedili v španščini sodeluje že od leta 2003 v argen- tinskih pesniških krogih. Piše pa tudi v slovenščini. Že leta 1991 je v nekdanjem dnevniku Slovenec objavil slovenske pesniške tekste. Zaslužen je tudi kot posrednik in prevajalec slovenske literature v Z španščino. Med drugim je preva-jal v okviru filozofske fakultetebuenosaireške univerze besedila Erike Vouk in Andreja Blatnika, sodeloval pa je tudi pri prevajanju pesmi Simona Gregorčiča v španščino, ki so izšle leta 2008 v knjižni obliki. Januarja 2014 je skupaj z Gregorjem Papežem in Agustinom Mojico izdal dvoje- zično špansko – slovensko pe- sniško zbirko Cafe' literario – Li- terarna kava, istega leta pa je izšla tudi njegova prva samostojna slo- vensko – španska pesniška zbirka Besede dveh celin – Palabras de dos continentes. Zamišljeni koncert – Concierto meditado z dodanim dopolnil- nim naslovom Cantare et medi- tare je Ahlinova druga pesniška zbirka. Spet je dvojezična, špan- ska in slovenska. Nastajala je več let ob božičnih koncertih v ar- gentinskem glavnem mestu, pri katerih je sodeloval tudi avtor te z božičnimi in drugimi religioz- nimi motivi pretkane knjige. Svoje tekste povezuje Ahlin s ci- tati iz Svetega pisma, ki jih navaja v latinščini, in z različnimi reli- gioznimi melodijami, kot jih po- slušamo predvsem ob božičnih praznikih. Posamezne skladbe so ob tem označene z naslovi pod pesniškimi be- sedili, ki so na- tisnjeni v španščini in v slovenščini. Ahlinovo zbir- ko bi zato lahko tudi imenovali “pesniški kon- cert”, ker avtor svoje razmišlju- joče duhovne verze naslanja na božično gla- sbo. Po avtorjevem mnenju do- sežejo besede s pomočjo glasbe močnejši učinek in vodijo k poglobljenemu raz- mišljanju. Povezava med dvema umetniškima načinoma, poezijo in glasbo, ob religiozni svetopi- semski tematiki je vsekakor zani- miva. Ahlin uvaja v slovenski li- terarni svet prijetno oblikovano religiozno liriko, ki je bila v osred- nji Sloveniji po letu 1945 v novih družbenih razmerah močno okrnjena in kljub dolgi zgodovin- ski tradiciji načrtno zanemarjena. Pesnik začenja svoj “razmišlju- joči” koncert duhovnih medita- cij, ki naj vodijo k poglobljenemu srečanju z Bogom in bližnjimi z adventnimi mislimi, ki jih uok- viri tudi z navedki iz Stare zaveze in Prve Mojzesove knjige o stvar- jenju sveta in začetkih človeške družbe. V besedila se je žal vrinilo več napak oziroma nedoslednosti predvsem pri uporabi oziroma pi- savi ločil, še posebej vejice. Za to bi bil potreben lektor, še zlasti pri avtorjih, ki tudi v drugi in tretji slovenski generaciji na tujem hvalevredno uporabljajo sloven- sko besedo, čeprav ne živijo v slo- venskem okolju. Pesnik razmišlja o “luči v daljavi”, ki govori o upanju in veselju. Bralca in poslušalca priporočene spremne pesmi Sveta noč – Silent Night nagovarja, naj prične z upanjem in veseljem pri sebi, v svojem srcu, da bo našel pot, ki vodi k miru. Potem zapiše, da je “duša kot pti- ca”. Če je svobodna, se hitro pri- bliža k Stvarniku. Ker je srečna, razveseli tudi druge. Če je žalo- stna, ostaja sama, osamljena v svojem gnezdu. Ahlin priporoča, da ob tem tekstu poslušamo tudi etošnji Ta veseli dan kul- ture, 3. december, je bil v Prešernovem gleda- lišču Kranj še posebno slove- sen. Najprej so si gledalci lah- ko ogledali slovensko krstno uprizoritev drame Teror so- dobnega nemškega dramatika Ferdinanda von Schiracha. Odziv nanjo je bil odličen in predstava bo gotovo postala prava uspešnica. Po mnenju gledalcev je bilo vse imenitno: besedilo v prevodu Jaše Drnovška, igralska izvedba v L režiji Eduarda Milerja, ki je obsebi imel dramaturginjo Žani-no Mrčevsko, scenografija Branka Hojnika in kostumi Je- lene Proković. V drami Teror, ki žal prinaša nadvse aktualno tematiko, nastopajo Borut Ve- selko kot predsednik sodišča, Miha Rodman kot obtoženi vojaški pilot, Aljoša Ternovšek kot branilec, Darja Reichman kot državna tožilka, Peter Mu- sevski kot podpolkovnik Lau- terbach, Vesna Slapar kot go- spa Meiser, Ciril Roblek (k. g.) kot stražnik in Judita Polak (k. g.) kot zapisni- karica. Po premieri so v Prešer- novem gle- dališču Kranj prvič po- delili nagrado Julija za najboljšo igralsko stva- ritev v pretekli sezoni. Nagrado so poimeno- vali po Juliji, muzi našega največjega pe- snika, Franceta Prešer- na, po katerem je poi- menovano gledališče v Kranju. Zelo zasluženo je prvo nagra- do Julija prejela Darja Rei- chman. Glasove za nagrado so zbirali skozi celo gledališko sezono 2016/2017. Prešernovo gleda- lišče jo podeljuje v sodelovan- ju s časnikom Gorenjski glas. Tako so pri izboru prejemnice pesem He knows what I need. To lahko na primer doživimo v izved- bi Elvisa Presleyja iz leta 1961. Ahlinova pesniška besedila so preprosta kot songi in pojejo o ve- likih pričakovanjih. Ta vsakemu odprtemu srcu podarja Jezusovo Oznanilo, ki prinaša upanje, da bomo vsi “bratje, prijatelji”. Pe- snik kot moto k zapisanemu doda v latinščini še besede evangelista Luke o Jezusu in njegovi blagove- sti: “Hic erit magnus et Filius Al- tissimi vocabitur …”, kar pomeni v slovenščini: “Ta bo velik in sin Najvišjega …” Nato zapiše, da bo prišel kakor ogenj in kot belilo, ki odstrani madeže. Vpraša se, ali se bo prikazal z zvezdami ali z veli- kim sijajem. Tudi drugi del trodelne dvoje- zične – oziroma zaradi latinskih vložkov v nekem smislu trijezične - Ahlinove pesniške zbirke je po- svečen misteriju Jezusovega roj- stva. Slovensko – argentinski av- tor zaprede božično skrivnost v verze, polne upanja in svetlobe. Pri tem sledi svetopisemski bla- govesti in verze paralelno uokviri z različnimi znanimi mednarod- nimi ali slovenskimi prazničnimi melodijami, kot na primer Raduj človek moj, Maria Wiegenlied, Cantique de Noel, Noche anun- ciada ali Benedictus qui venit. Pesnik si želi, da bi božična skriv- nost oziroma Kristusovo duhov- no oznanilo spremenilo naše duše in jih napolnilo z mirom in ljubeznijo. Hlev, v katerem se je rodil Zveličar, bi danes lahko bil, kot meni avtor, kaka “skromna hišica” oziroma “baraka ob robu katerega koli mesta”. Toda ob vsem tem je pomembno, da je v revnih okoliščinah rojeni božji Sin “kažipot” tudi za današnje življenje iz “srca”. V uvodni besedi k svoji drugi zbirki meni avtor, da so božični koncerti, ob katerih so nastajala njegova pesniška besedila skozi dolgo obdobje desetih let, nekaj posebnega. Vendar pri tem ni po- membno, ali si veren in imaš ver- sko podlago ali ne, važno je, da dobiš čas zase in se pomiriš in za- misliš. Zapiše, da “dediščina ver- ske glasbe izraža vzvišeno umet- nost. Če tej dodamo besedo in misel, pridobimo prijetno duhov- no, čustveno in osebno rast”. Hvaležen je, da je lahko vsak de- cember in vsako leto v buenosai- reški moronski stolnici delil čas in ustvarjalnost s pravimi prijatel- ji pod vodstvom Luke Debevca Mayerja. Knjiga je izšla na začetku letošnje- ga leta v španskih in slovenskih pesniških variantah pri založbi Editorial Dunken v Buenos Aire- su in je posvečena spominu po- kojne predsednice Slovenske kul- turne akcije dr. Katice Cukjati. Iz- dajo je sofinanciral Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki pod- pira tudi dejavnost Slovenske kul- turne akcije in vsakoletno izda- janje njene kulturne revije Med- dobje, ki obsega že nad petdeset letnikov. Lev Detela Dvojezična slovensko – španska pesniška zbirka v Argentini rojenega Slovenca Damiana Ahlina Božični pesniški koncert te nagrade poleg obiskoval- cev Prešernovega gledališča aktivno sodelovali tudi bral- ci Kranjčanke, priloge omenjenega časopisa. Strokovna žirija, ki so jo se- stavljali Alenka Bole Vrabec, Igor Kavčič in Mare Žvan, je soglasno sklenila, da nagra- do prejme Darja Reichmann na osnovi oddanih glasov- nic gledalcev Prešernovega gledališča in bralcev Goren- jskega glasu ter kritiškega mnenja žirije. Nagrado Julija je prejela za vlogo Karle v Helverjevi noči, v kateri je “pretresljivo očarala z izjem- no skalo čustvovanj, izredno kulturo telesa in jezika, prese- netljivo igralsko uglašenostjo s soigralcem in ustvarila večpla- sten, pretanjen in nadvse pre- pričljiv lik ženske, ki se ji življenje izteče v strašljivi in neusmiljeni zvočni kulisi pri- hajajočega fašizma”. Alenka Bole Vrabec, predsednica žiri- je, je v obrazložitvi povedala, da je “Karla v izvedbi Darje Rei- chman vloga, ki ostaja v gle- dalčevem spominu, kar je bilo več kot očitno pri štetju glasov- nic, hkrati pa je tudi dokaz, da občinstvo Prešernovega gleda- lišča sprejema in ceni družbe- nokritičen in oster pogled na svet, v katerem živimo in v ka- terem človečnost izginja”. Za doseženo priznanje čestita- mo igralki Darji Reichmann tudi gledalci iz naših krajev, ki smo njene igralske veščine že občudovali tudi na naših odrih. IK Prešernovo gledališče Kranj Prvo nagrado Julija je prejela Darja Reichmann onec novembra je v ok- viru 18. festivala Nagra- da Darko Bratina. Po- klon viziji, ki ga Kinoatelje or- ganizira skupaj s slovenskimi in italijanskimi filmskimi orga- nizacijami v čezmejnem pro- storu, prišel na gostovanje režiser Mario Brenta. Ob 40-let- nici delovanja je Kinoatelje želel izbrati nagrajenca, ki je tudi osebno poznal ustanovi- telja, Darka Bratino. Mario Brenta ni samo režiser z izjemnim opusom, ampak je Bratino tudi poznal. Kot piše v motivaciji, je Brenta “cineast dragocene bistvenosti in rigo- roznosti. Lepota njegovih del se izraža v rahločutnem zazna- vanju stanja stvari, brez ko- mentarja, sodbe ali druge mot- nje. Opazuje svet, da bi ga do- K jel, a nam obenem sporoča, daje tako v filmu kot v življenjuresničnost globlja od našega pogleda”. Zato je bila odločitev za nagrado naravna. Mono- grafski filmski festival je obi- skal kinematografe od Ljublja- ne, Izole, Špetra Slovenov, No- ve Gorice, Vidma, Gorice in Trsta. Vsaka postojanka je po- nudila vpogled v njegova dela - v samosvoje izpovedi, re- snične, iskrene, čiste, kot je življenje. Mario Brenta z ženo, soustvar- jalko filmov, scenaristko, mon- tažerko in muzo, Karine de Vil- lers, živi v Rimu in Bruslju. Ena veja njegove družine izvira iz Gorice. Nona se je leta 1876 ro- dila v Solkanu, nono je bil iz Padove. Ko sta se poročila, sta se preselila v Červinjan. V prvi svetovni voj- ni so se prese- lili v Padovo, v Milan. Ma- riova sestra se je poročila s Tržačanom in živi v Trstu. Njegova ma- ma se je po smrti očeta preselila v Trst in z njo je dobil rezidenco v mestu. Živeli so na ulici di Donota za rimskim gledališčem. Vo- jaščino je opravljal v Gradišču. Oče je bil na soški fronti med alpinci, komandir smučarske čete, ranjen na Krnu. Od teh krajev se preprosto ne more ločiti. Se umakne, a nekaj ga vleče nazaj. Tako ga je tokrat povlekla Nagrada Darko Brati- na. Na Darka Bratino ga vežejo mnogi spomini: “Spoznala sva se pri Kinoateljeju, ko sem predstavljal neki svoj film. Ta- koj sva se začutila”. Rodila sta se v istem letu in mesecu. Oba sta sprva izbrala študij inženir- stva, Brenta nuklearni inženi- ring v Milanu. Oba sta študij opustila in se posvetila filmu. Imela sta svoje vidike na isto re- alnost, tudi filmsko, oba pa sta: “Delala z resnostjo, ki pa je bila obarvana z ironijo in lahkotno- stjo”. Vrnitev v Gorico je bila zanj lepa izkušnja. Občutki ob prejetju nagrade pa močni: “To ni navadna nagrada. Je priz- nanje za opus, ki sem ga ustvaril. Prisotna so do- ločena čustva, vezana na prijateljstvo z Bratino. Zanimiv je bil potek na- grajevanja, kot generalna retrospektiva, ki mi je da- la priložnost samoreflek- sije”. Njegov kredo sovpada s tistim Ermanna Olmija. Skupaj sta ustanovila Ipotesi Cinema, šolo, ki je 'ustvarila' veliko uspešnih italijanskih režiserjev. Poanta izhaja iz ideje, ki ni tehnika, ampak nudi usmeritve mladim pri ustvarjanju filma. Je priložnost za zorenje tako v smislu avtorstva kot osebnostno. Mario Brenta je si- cer univerzitetni profesor v Pa- dovi in šolanje razume kot: “Podajanje kritičnega mnenja, govoriti in deliti znanje, obe- nem pa študente zapeljati v di- skusijo in razmislek. V dialogu z drugimi odkrivaš nove pogle- de na stvari. Vse je podvrženo spreminjanju. Ne moremo na stvari gledati kot na dokončne. Tudi tradicije imajo vrednost preživetega, ki pa služijo za na- stajanje novega, so izhodiščna izkustva in resnice”. Vsak njegov film je posebno odkritje, ki se te tako ali dru- gače dotakne; od prvenca Črvobera do Maicola, Gorjana Barnaboja in Robinsona v la- guni odstira rahle plasti osam- ljenosti, samote, samosti. Go- vori o malem človeku, o naših čustvih, o ničemer pretreslji- vem, pa vendarle globoko, močno, intenzivno, kot je lah- ko življenje samo. Angažiran je tudi družbeno, zlasti z dokumentarci (Delta Park, Osole- mio - italijanski avtoportret), in pozornost usmeri v umetnost samo (Ulica Pieta', Cor- po a corpo, Effeto Olmi). Zagotovo pogled Maria Brente ima v sebi veliko 'Darka Bra- tine', zlasti njego- vega širokega poj- movanja člo- veštva, vero v dia- log med narodi in v solidar- nost do šibkejših. Tako je bila okarakterizirana tudi letošnja Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji. Metka Sulič Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji Filmski nagrajenec Mario Brenta Foto Iva Kordić Kultura21. decembra 201716 Čekuta je našel navdih v Tršarjevih lesorezih Od Balantiča do Pastirčka ne 24. novembra 1943 je v napadu na domobran- sko postojanko v Graho- vem pri Cerknem v ognjenih zu- bljih med dvaintridesetimi žrtva- mi zgorel tudi France Balantič. Tragična smrt mladega pesnika - 29. novembra bi bil dopolnil 22 let - je močno odjeknila sredi voj- ne vihre in bratomornega spopa- da slovenskega naroda. Poleg časopisnih vesti in člankov so se v Ljubljani spomnili pokojnika z recitacijo njegovih poezij na bral- nem večeru v Drami 24. januarja 1944, kasneje, 9. junija, pa s po- sebno svečanostjo v Narodnem gledališču. Pred tem so konec ma- ja pod naslovom V ognju groze plapolam izdali njegov pesniški opus, ki ga je uredil Tine Debeljak in z lesorezom opremil Marijan Tršar. Še pred iztekom leta je ista dvojica poskrbela za bibliofilsko izdajo sonetnega Venca, ki ga je D Balantič spesnil med poznim po-letjem in koncem leta 1940. Kotugotavlja France Pibernik, najglo- blji poznavalec pesnikovega življenja in umetniškega sveta, predstavlja izdaja Venca z Debel- jakovo uvodno študijo in Tršarje- vimi lesorezi novo stopnjo v po- pularizaciji Balantičevega pe- sniškega imena, še posebej ker so knjigo izdali v okviru Zimske po- moči in jo je zato spremljala občutna reklama. V primerjavi z zbirko V ognju groze plapolam predstavlja natis Venca v japonski maniri po tehnični plati in opremljenosti presežek v sloven- skem založništvu. Pesnikova smrt je odmevala tudi v Gorici. Ob prvi obletnici je Go- riški list 22. novembra 1944 obja- vil zapis Balantičevega znanca, podpisanega z inicialkami F. B., marca naslednjega leta pa so z nje- govimi poezijami nastopili na li- terarnem večeru sodobne sloven- ske pesniške besede v dvorani ki- na Vittoria na Travniku. Balan- tičevo “prisotnost” na Go- riškem posredno izpričuje tudi še nezapažena likovna recepci- ja Tršarjevih ilustracij Venca, in to, povsem nepričakovano, v otroškem listu Pastirček. Ta je na pobudo duhovnika Kazi- mirja Humarja, ki je poučeval verouk na osnovnih šolah, prvič izšel na Veliko noč l. 1946, meseca aprila. Belo plat- nico prve številke (zgoraj de- sno) krasi preprosta črna silue- ta pastirja, ki sedi na nekakšni grbini in igra na piščal pred ov- co in backom. Ozadje dosledno bidimenzionalno koncipirane ilustracije krasijo vzvalovane, vodoravno vzporejene rdeče črte, ki namigujejo na nebo za- hajajočega sonca. Z isto rdečo barvo je za hrbtom pastirčka izri- san tudi križ. Naslovnica prvega Pastirčka se jasno navdihuje po naslovnici Venca, na kateri je Tršar upodobil lastno videnje Ba- lantiča, ki jo sam primerja “neki čudni poti, ki vodi iz groze v ek- stazo in se prav s tem sklene v krog. Skrajna blaženost in groza si pri njem podasta roke”. Tako stoji na travnati površini človeška lo- banja poleg pastirja-pesnika, “bo- gatega kakor tihi glas piščali”. V kolofonu Pastirčka je kot avtor likovne opreme citiran Kastor, za psevdonimom pa smemo prepoz- nati arh. Vilka Čekuto, ki med drugim velja, ob Humarju, za sou- stanovitelja Pastirčka. Sodeč po kolofonu, je Čekuta pri Pastirčku sodeloval le prvi dve leti, od aprila 1946 do junija 1947. Platnico prve številke je uporabil še štirikrat, tu- di z drugimi barvnimi kombina- cijami, zadnjič pa so jo natisnili na prvi in hkrati dvojni številki tretjega letnika oktobra-novem- bra 1947. Čekuta je izpeljal tudi drugo, manj posrečeno varianto naslovnice Venca, z večjim razpe- lom in številnimi stiliziranimi pti- cami v letu, ki so jo natisnili šestkrat. Da je Čekuta avtor Pastirčkove platnice, lahko podkrepimo tudi z zbirko Bežni oblaki, ki jo je leta 1948 v Gorici, v samozaložbi, iz- dal duhovnik Štefan Tonkli. Kot avtor risb je izrecno omenjen Vil- ko Čekuta. V knjigi je Tonkli zbral 48 poezij, nastalih med letoma 1928 in 1948, jih razvrstil v štiri tematske sklope in vsak sklop na- slovil z verzom. Stih drugega sklo- pa - “Krog zemski se sesipa v prah” - izzveni kot memento mori in Čekuta ga je upodobil z lobanjo in suho vejo, nad katerima se dvi- gajo vzvalovane, diagonalno po- tegnjene črte in stilizirani oblaki. Čekutova risba v primerjavi s Tršarjevimi lesorezi izpade res ne- koliko okorno, a nikakor ne bi mogla nastati brez predloge ilu- stracij Balantičevih pesniških iz- daj iz leta 1944. Kdo pa je sploh bil Vilko Čekuta? Rodil se je v Trstu 17. septembra 1915, po veliki vojni pa se je mo- rala družina izseliti na Štajersko, tako da je v Mariboru dokončal šolanje, v letih 1934-38 pa sklenil študij arhitekture v Ljubljani, kjer je nanj odločilno vplival Jožef Plečnik. Zaposlil se je na teh- ničnem oddelku ljubljanskega mestnega magistrata in se leta 1943 poročil z Mileno Cankar. Po vojni je zapustil Ljubljano in naj- prej poučeval v malem semenišču v Gorici ter na strokovni šoli v Trstu (1945-47). V Trstu je tudi po- novno maturiral in leta 1948 doštudiral inženirstvo. Bil je tudi vodja zasebne kamnoseške delav- nice v Nabrežini (1947-55). Kot vnet ljubitelj gledališča je sodelo- val pri dramatskem oddelku Radia Trst A (1952-55). Na Primorskem je realiziral nekaj objektov, med katerimi izstopajo nagrobniki na pokopališčih v Gorici, Mavhinjah in pri Sv. Ani v Trstu, božji grob na Kostanjevici pri Gorici, kapelici v Podgori in v Mavhinjah, cerkev na Pesku. Po izselitvi v Kanado le- ta 1955 se je najprej zaposlil pri zasebnem podjetju, od leta 1962 do upokojitve 1980 pa je bil arhi- tekt projektant gradbenega mini- strstva v Torontu. Vilko Čekuta je v visoki starosti umrl 3. maja 2014 v Domu Lipa v Torontu. Iz nekro- loga, objavljenega na spletu, med drugim izvemo, da se je med na- borom v Jugoslovanski kraljevi vojski izuril za oficirja, tako da je med drugo svetovno vojno vsto- pil med domobrance s činom stotnika. Tudi po tej plati je zato razumljivo, da je pri sebi hranil vsaj bibliofilski izvod Balantičeve- ga Venca. Saša Quinzi Trst / Božična poslanica nadškofa Giampaola Crepaldija “Hvala, ker si vse to storil zame!” etošnja božična poslani- ca tržaškega nadškofa msgr. Giampaola Crepal- dija spodbuja vse, naj se po- globimo v Kristusovo rojstvo in naj se tako kot pastirji po- damo k molitvi pred “betle- hemsko votlino”. Gospod nadškof izpostavlja visoko sporočilnost jaslic in izrecno poudarja, da je tržaški občin- ski svet soglasno odločil, naj se jaslice postavijo na javna mesta, tudi v vse šole. Nadško- fovo božično voščilo se končuje z besedami svetega očeta Frančiška. Dragi bratje in sestre, 1. “Pohiteli so in našli tam Ma- rijo, Jožefa in dete, v jasli po- L loženo” (Lk 2,16). S temi pre-prostimi besedami nam Lukovevangelij opiše najbolj po- memben dogodek: srečanje z Bogom. Pripetilo se je najprej pastirjem; zatem se je pripetilo skupini ribičev; v nadaljevanju se je Bog prikazal Zaheju, Mag- daleni in mnogim drugim. Ko praznujemo Kristusovo roj- stvo, tako kot pastirji tudi mi moramo biti pripravljenji na srečanje s samim Bogom. Vse se je začelo, ko je pastirje pre- tresla nepričakovana novica o dogodku, ki se je pravkar zgo- dil: “Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova svetloba jih je obsijala, da so se zelo prestrašili. Angel pa jim je re- kel: “Ne bojte se! Glejte, oz- nanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod”. (Lk 2, 9-11). Poleg tega da se ta novica ra- zlikuje od drugih, novica pre- pleta globoke želje njihovih src. “Ko so angeli šli od njih v nebesa, so pastirji rekli drug drugemu: 'Pojdimo torej v Be- tlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je spo- ročil Gospod'”! (Lk 2,15.) Pa- stirji razumejo, da niso bili po- klicani, da bi naučili verskega nauka ali kakega pravnega ko- deksa, ki ga je treba spoštovati; bili so poklicani zato, da bi se snideli. “Po tem znamenju ga boste spoznali: našli boste de- te, povito v plenice in po- loženo v jasli”. (Lk 2, 12). To je Božji odgovor na pričako- vanja našega srca: Bog je po- stal človek v maternici deklice, imenovane Marija, v “trebu- hu, ki je bil zatočišče naše sla- bosti”, je napisal Dante (Nebe- sa, XXIII, 104-105). To je jedro krščanstva; to je bilo tudi prvič za pastirje. Prav tako je za vsa- kega od nas: vsakdo lahko spozna Boga samega v vsak- danjem življenju, saj je Bog sam prišel živet v to življenje. 2. Dragi bratje in sestre, tudi mi, tako kot so to storili pastir- ji, se moramo odpeljati do be- tlehemske votline, da obiščemo Marijo in Jožefa ter otroka, ki leži v jaslih. Kako naj to storimo? Prepričan sem, da so mnogi od vas postavili doma jaslice. To je tudi pre- prost in neposreden način pričevanja krščanske vere pred tistimi, ki se v imenu poman- jkljivega in aro- gantnega sekula- rizma pretvarjajo in zahtevajo, naj se jaslice odpravi- jo. V zvezi s tem je naš občinski svet s soglasnim glasovanjem 34 članov odločil, da se jaslice po- stavijo na javnih mestih, kot so šole. Taka odločitev prinaša čast tržaškemu občinskemu sve- tu in samemu mestu Trst. Jasli- ce so kot odprta knjiga, polna učnih ur, potreb- nih za dobro življenje. Uči nas svetosti nastajajočega člo- veškega življenja, materinstva žensk in družine, ki temelji na poroki. Uči nas, da so ponižni ljudje, pastirji, privilegirani, ker so prvi, ki so bili poklicani, da bi spoznali Jezusa. Uči nas miru (“Mir na zemlji vsem lju- dem, ki so blage volje”) in od- prtosti do drugih narodov (Modri, ki so prišli z vzhoda). Uči nas spoštovanja do narave in živali, ki jih je ustvaril Bog, da bi živo predstavljali Kristu- sovo rojstvo, v jaslicah navad- no nikoli ne manjkajo zvezde, podeželja, gore, reke in seveda ne manjkajo vol, osel in ovce. Predvsem nas uči, kako je lepo se srečati z Jezusom. Papež Frančišek nas spodbuja, da sle- dimo tej smeri “... ustavimo se in poglejmo jaslice... Pojdimo v pravi Božič s pastirji, pripel- jimo Jezusu take, kakršni smo, z našimi marginalizacijami, z našimi odprtimi ranami in z našimi grehi. Tako bomo v Jezusu uživali pravo božično vzdušje. Z Ma- rijo in Jožefom stojimo pred jaslicami, z Jezusom, ki se rodi kot kruh za naše življenje. Raz- mišljajmo o Jezusovi ponižni in neskonči ljubezni, recimo mu samo hvala: hvala, ker si vse to storil zame”. Vesel Božič vsem! “Čar božične noči” “Leta bežijo, čas vse spremeni, pa vendar, kadar pridejo ti prazniki, nam nihče ne more ponuditi tistega, kar daje tem praznikom resnični smisel”. Letos bo 26. decembra ob 20.50 na deželnem programu RAI 3 bis na sporedu božična oddaja Čar božične noči. Dedek Franci in mala vnukinja Alina bosta gledalce oddaje popeljala v čarobni božični svet. Za trenutek naj se čas ustavi. Božična noč je noč skrivnosti, ki želi stopiti v nas same, v čudovite spomine, ki očarujejo sedanjost. Oddajo bo obogatila glasbena kulisa božičnih in koledniških melodij iz slovenskih in srednjeevropskih repertoarjev. Prisluhnili bomo Slovenskemu citrarskemu kvartetu, angelskemu petju Tine Debevec in še drugim izvajalcem. Scenarij in režijo podpisuje Marko Manin. Božična TV oddaja RAI - December 2017 Tržaška 21. decembra 2017 17 ospa Ljudmila Novak je svojo politično pot začela z vstopom v krščansko ljudsko stranko Nova Slovenija leta 2000. Nato je bila izvoljena za županjo, na prvih evropskih volitvah v Sloveniji pa v Evropski parlament. Po poklicu je slovenistka, od vseh političnih funkcij pa ji je bila najljubša funkcija ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot predsednica stranke Nova Slovenija in poslanka Držav- nega zbora RS je v Društvu slovenskih izobražencev spregovorila o politični situaciji v Sloveniji. Trenutna vladna koalicija kaže vse znake razpadanja, saj se javno krega- jo in kritizirajo, glede ideoloških potez pa so enot- ni. V Sloveniji je aktualna tema o financiranju jav- nega programa v šestih osnovnih šolah – dve sta cerkveni, dve Waldorfski, dve Montessori -, ki je postal ideološko vprašanje. Ustavno sodišče je odločilo, da se mora program financirati stoodstotno, vlada pa tega ne želi izpolniti. Celo ustavo so hoteli spremeniti, namesto da bi spremenili zakon, čeprav gre za 308.000 evrov letno. Novakova je dejala, da ima- mo srečo, ker gospodarstvo raste. Največ slovenskih podjetij izvaža v Italijo, Nemčijo in Avstrijo. Drugače pa so velike težave na področju zdravstva zaradi dolgih čakalnih vrst. Življenjska doba se podaljšuje, s tem pa se povečujejo tudi zdravstvene potrebe. Naredili so ta- ke zakone, ki gredo v preteklost, namesto v prihod- nost. Kaj pa dela opozicija? V Sloveniji je raznovrstna, ni enotna in nima vodje. Nova Slovenija je druga opozi- cijska desna stranka in želi delovati konstruktivno. Pre- dlagali so več kot dvajset zakonov, od katerih jih je bilo sprejetih sedem. Med temi sta dva pomembna, in sicer zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev (po 70 letih smo postali civilizi- ran narod) ter zakon o osebni asistenci za in- valide. Novakova je iz- postavila zelo uspešna podjet- ja, ki so se usmerila na Zahod: “Imamo potencial in dobre možnosti, žal pa je še veliko socialističnega razmišljan- ja glede boja med zasebnim in državnim”. Z novo mi- nistrico hočejo omejiti koncesije, da ne bi kdo oboga- tel. Največ korupcije pa je ravno v javnih podjetjih. Novakova pravi, da najboljša socialna politika je naj- boljše delujoče gospodarstvo z novimi delovnimi me- sti. Večkrat beremo, da bi bila Slovenija lahko druga Švica, če ne bi toliko denarja odšlo prav v Švico ali v druge oaze. Kdor dela, naj zasluži. Vlada pa hoče to omejiti. Veliko ljudi z nizkimi po- kojninami je pod pragom revščine. Upokojene samske žen- ske so v najslabšem položaju. Po- trebna bi bila spodbuda gospodar- stva, da ima možnost razvoja; pri- merno plačilo za dostojno delo. Zaradi skrbnih ljudi so namreč podjetja boljša. Glede volitev je gospa Novak mnenja, da levica išče novega rešitelja, odrešenika, ki bo rešil Slovenijo. Ljudi utegnejo pre- pričati, potem pa pride nova stranka, ki ne ve niti, kako deluje parlament, nimajo pravega pro- grama in se na koncu kregajo, ko so nove volitve, in tako zamujamo preveč priložnosti. . Leta 2008 smo izpadli in smo bili prva stranka, ki se je po izpadu vrnila v parlament leta 2011. Okrepili smo se za enega poslanca. Anketa nam kaže stalno rast”. Del volilnega telesa je apatičen in ostaja doma, ker je razočaran, drugi del pozna dogajanje, tretji del pa gre kot ovca in se da zlahka usmerjati. Desnica ima to znanje, da manipulira z ljudmi. Geslo Nove Slovenije pa je pravičnost in poštenost, kar velja v Sloveniji za velik minus. Beseda je tekla še o Borutu Pahorju kot prvem pred- sedniku, ki se je trudil biti predsednik vseh državlja- nov, a mu očitajo najhujše napake, ko je bil predsednik vlade. Pogovor se je sukal še okrog svobode in strahu glede vprašanj povojnih in medvojnih pobojev, okrog manjvrednosti besede kristjan in še marsičesa. Metka Šinigoj G lovenci v Italiji smo lahko ponosni na visoko razvito glasbeno šolstvo med nami. Malokateri narod se lahko poh- vali, kot to lahko mirno in samozavestno trdimo mi, da je v vseh večjih krajih, kjer živimo, in to od Milj do Kanalske doline, tu- di glasbena šola. V teh podružnicah se teden za tednom zbirajo naši otroci in mladina, se učijo kakega instrumenta, glasbene teorije, prepevajo in se tako približajo glasbi. Seveda so uspehi lahko zelo različni, a dejstvo je, da je sorazmerno veliko ljudi pridobilo vsaj osnovno glasbeno znanje, kar jim je lahko v osebno obogatitev in veselje. Mnogi pa so svojo glasbeno izobrazbo končali z najvišji- mi naslovi oziroma so danes uspešni kon- certanti in se poklicno ukvarjajo z glasbo na različnih ravneh. Kot vemo, Glasbena matica opravlja to dra- goceno izobraževalno vlogo na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji in Kanalski dolini. V Gorici in v krajih na Goriškem pa je zelo uspešen Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Obe glasbeni šoli s svojimi po- družnicami delujeta v dokaj težkih pogojih in marsikdaj tudi prostori, v katerih poteka pouk, niso idealni, pa vendar je njun izo- braževalni doprinos izredno pomemben, saj dejansko bogati naš kulturni humus. Sredi poletja je kazalo, da se bo novo šolsko leto začelo z združitvijo obeh glasbenih šol. V tem smislu je deželna posvetovalna komi- sija izvedla več zasedanj in tudi avdicij s predstavniki obeh glasbenih šol. Takrat je odbornik jasno potrdil, kar je trdil že lani, da je deželna uprava dodelila glasbenemu centru Emil Komel izredni finančni prispe- vek v višini 150 tisoč evrov, s pogojem, da bi se ta glasbena šola združila z Glasbeno ma- tico, v obratnem primeru pa mora SCGV E. Komel vrniti ta znesek Deželi. Pred tednom dni pa je vse nas presenetila vest, da se je načrt o združitvi obeh šol izjalovil. Sredi mi- nulega tedna so namreč po specifičnem se- stanku o tej temi pristojni deželni uradi z deželnim odbornikom Torrentijem na čelu, slovenska deželna svetnika Ste- fano Ukmar in Igor Gabrovec ter obe krovni organizaciji spoznali, da dejansko ni pogojev in tudi ne politične volje, da bi prišlo do predlagane združitve Glasbene matice in Centra Komel. Ob tem stališču je Upravni odbor centra Emil Komel sporočil, da se je vse do zadnjega zavzemal za oblikovanje novega glasbenega subjekta, v katerem bi vsaka šola ohranila svojo identiteto. V tem ključu so sicer po- dobno združevanje brezuspešno poskusili iz- peljati že pred kakim desetletjem. Kjerkoli je razlog, dejstvo je, da je deželni odbornik Tor- renti po sestanku z voditelji obeh šol, slo- venskima deželnima svetnikoma ter pred- sednikom SKGZ Rudijem Pavšičem in SSO Walterjem Bandljem sprejel v vednost to dej- stvo in se odločil za zamrznitev združeval- nega postopka. V prihodnjih tednih pa bodo pristojni deželni uradi verjetno predlagali goriški glasbeni šoli Komel roke in obroke vračanja omenjenega izrednega prispevka. V zvezi s tem vprašanjem pa je SCGV E. Ko- mel v sporočilu za javnost izpostavil, da Dežela ni nikoli postavila pogojev pri dodel- jevanju prispevka, šola Komel namreč pou- darja, da gre za državna sredstva iz zaščitnega zakona, ki so namenjena društvom v težavah. Glasbena matica pa je že pred časom obžalovala, da je vse pogajanje in zav- zemanje za združevanje do nedavnih avdicij potekalo mimo nje. Glede na številne oblike sodelovanja med šolama, ki že obstajajo in se uspešno izvajajo pri rednem pouku in ob mnogih nastopih, je torej povsem utemljeno stališče, ki ga v svojem sporočilu za javnost izraža šola Ko- mel, da nameravajo tudi v prihodnje nadal- jevati na poti dogovarjanja v korist celotni glasbeni skupnosti. Prepričani smo, da bosta tako Glasbena ma- tica kot SCGV E. Komel tudi v prihodnje zve- sto in zavzeto opravljala svojo nalogo na po- dročju glasbene vzgoje. Vsi smo lahko veseli, da se toliko mladih zanima za glasbo, da nji- hovi starši podpirajo te dejavnosti, in lahko razumemo tiste, ki včasih skorajda z do- ločeno mero zavidanja povejo, kako občudu- jejo to izredno možnost, ki smo jo znali Slo- venci v Italiji izoblikovati v dolgih desetletjih vztrajnega in zahtevnega vzgojnega dela. EG S DSI / Ljudmila Novak o politični situaciji v Sloveniji “Ostali smo v opoziciji, ker smo bili prešibki!” Bogastvo, ki ga moramo ohranjati Zadnje o zamejskem glasbenem šolstvu Šolske sestre žalujejo Prerana izguba velike dobrotnice, sestre Marije Doroteje Rupnik rerano in bolečo izgubo božje služabnice, sestre Marije Doroteje Rupnik, ki je celotno versko skupnost na Tržaškem prizadela 7. de- cembra 2017, bo težko nado- mestiti. S svečanim pogrebom na po- kopališču pri Sv. Ani v Trstu so se minulo soboto, 16. decem- bra 2017, v velikem številu po- slavljali od priljubljene rajne sestre Doroteje tako sorodniki, sestre redovnice in vsi njeni prijatelji. Imela jih je izredno veliko. Sv. mašo je vodil N. E. ljubljan- ski nadškof in metropolit eme- ritus msgr. Alojz Uran ob so- maševanju devetih duhovni- kov in ob prisotnosti tržaškega škofa emeritusa msgr. Evgena Ravignanija. V prenabito polni cerkvi s pri- sotnimi žalnimi gosti iz Slove- nije, naše dežele in drugih kra- jev so odmevale pesmi v izved- bi zbora Zveze cerkvenih pev- skih zborov pod vodstvom Edi- ja Raceta ob orgelski spremljavi Alenke Cergol. Povsod, kamor si se ozrl, si videl solzeče oči in žalostne obraze. Nadškof Uran je takole začel homilijo: “Pred enim tednom, ko smo se v Dolini pri Trstu po- slovili od gospe Vilme Pangerc, je sestra Doroteja prišla k meni in se poslovila. Nisem vedel, da bo to zadnjič …” Nadškof je v P pridigi poudaril zasluge, ki jihima sestra Doroteja za celotnocerkveno skupnost na Tržaškem in za provinco šol- skih sester. Z ganjenostjo se je nadškof spominjal, kako ga je sestra Doro- teja kot ta- kratna pro- vincialka sprejela med njego- vim bivan- jem v Trstu in kako mu je v hudih trenutkih vedno po- magala in mu nudila tolažbo. Sestra Marija Doroteja s krstnim imenom Ema se je ro- dila 23. julija leta 1946 na Mali Gori pri Črnem Vrhu nad Idri- jo, očetu Alojziju in materi Eli- zabeti Šmerel. Kot peti otrok je bila najmlajša v družini. Bila je izredno ljubezniv in vesel otrok, čeprav je odraščala v težkih povojnih letih, ko je povsod vladala velika revščina. V zadnjih letih osemletke je začutila hrepenenje po globo- kem duhovnem življenju. Pre- birala je knjige velikih misti- kov, med njimi Terezijo Veliko. Knjige si je izposojala pri do- mačem župniku. Iskala je pot in način, kako bi prišla do ta- kega življenja. V adventnem obdobju je sklenila, da se bo udeležila vseh zornic. Vsako ju- tro se je ob 4.30, v mrazu in snegu, odpravila tešča v več kot osem kilometrov oddaljeno župnijsko cerkev k zornični maši, nato šla v šolo in se po- poldne vrnila domov. Ob prvem srečanju z neko redov- nico je zaslutila, da bo njena pot redovno življenje. S posredovanjem domačega župnika je še mladoletna mar- ca leta 1963 vstopila kot kandi- datka k šolskim sestram v Trstu; naslednje leto 8. marca je vstopila v postulaturo in iste- ga leta odšla v noviciat v Rim. V Rimu je 9. septembra 1965 izrekla prve redovne zaobljube. Tudi večne zaobljube je opravi- la v Rimu, in sicer 8. septembra 1970. V Trstu je uspešno obiskovala državno učiteljišče in kasneje končala še dopisni štiriletni teološki tečaj ter tečaj Rdečega križa. Bila je odlična vzgojiteljica v zavodih v Gorici in Trstu; več let je poučevala verouk na osnovnih in nižjih slovenskih šolah na Tržaškem. Bog ji je dal neizmeren peda- goški talent. Velike sposobnosti je sestra Doroteja dokazala v službi hišne predstoj- nice. To službo je opravljala skoraj v vseh hišah obsežne in razpršene provin- ce šolskih sester. Med obdobjem nje- nega vodstva provin- ce šolskih sester so se sestre počutile kot doma, priskrbljene z vsem, kar so potre- bovale v življenju se- strinske skupnosti. Sestro Do- rotejo je provincialni kapitelj izvolil za obdobje dveh šestletij za provincialno predstojnico sester. To fukcijo je opravljala s popolno vnemo, skrbno in ve- stno, kot najboljša družinska mati. Hodila je od ene do druge skupnosti, poslušala pripovedi, probleme, stiske vsake sestre in jim na najboljši način skušala pomagati. Ko je predstojnica naletela na hude probleme, se je redno zatekala k sestram be- nediktinkam, da so jo v molitvi podprle; tudi zanje je sestra Do- roteja skrbela, in če je opazila, da vrt dobro rodi, je sedla za volan avtomobila in tudi nje obdarovala s sadovi svojega vrta. V ljubezni do Boga, kateremu je obljubila ljubezen in zvesto- bo, se je znala žrtvovati in služiti bližnjemu, ki je bil v po- trebi. Pri opravljanju bolniške službe ni poznala nikakršne mere - ne podnevi ne ponoči. Ni poznala in ni nikoli po- slušala svoje utrujenosti in pre- skočila je potrebni počitek in odmor v blagor bližnjemu in potrebnim. Za bolne sestre se je popolnoma razdala. Sestri Agnesi je rešila življenje z umetnim dihanjem. Vedno je prijela za vsako delo in njena skrb za lepoto božje hiše je bila izredna. Skrbno in z veseljem je snažila in krasila župnijske cerkve, kjer je delovala. Večkrat je pravila: “Vse delam za čast božjo”. Kamorkoli je bila poslana, se je takoj z vso dušo oprijela novih dolžnosti. Poleg pri Sv. Ivanu pri Trstu je sestra Doroteja veli- ko desetletij delovala v dolinski župniji sv. Urha, kjer je vzdrževala in skrbela za cerkev, skrbela za mladino in ostarele; delovala je tudi v Ricmanjih, Žabnicah, na Sv. Višarjah in v Egiptu. Kjerkoli je delovala, je dokazala tudi odlične organi- zacijske sposobnosti. Vse skup- nosti, pri katerih je sestra Do- roteja bila dejavna, bodo zelo občutile njeno zemeljsko od- sotnost. Sestra Doroteja je bila vedno nasmejana in odsevala je pozi- tivno energijo; imela je dobro besedo za vsakogar. Še in še bi lahko naštevali nje- na dobra dela. Izredno skrb je imela tudi za duhovnike, in to ji je dobri Bog povrnil že v bol- nišnici, kjer se je znašla v isti sobi, v kateri je bil bolni du- hovnik, ki jo je vsak dan blago- slavljal. Bila je Bogu všeč in do- bri Bog jo je poklical k sebi. Ohranimo sestro Dorotejo v najboljšem spominu in dobri Bog naj jo v večnosti bogato nagradi za vso njeno veliko do- broto in velikodušnost ter naj jo sprejme v občestvo svojih iz- voljenih. Marko Manin Druga z desne sestra Marija Doroteja Rupnik Foto damj@n Farani iz Zgonika so postavil i na dvorišču blizu cerkve jaslice na odprtem (na sliki), ki so skoraj naravne velikosti in so ponoči razsvetljene. V nedeljo, 24. decembra, po sveti maši, ki bo ob 10.30, bo blagoslov in zapeli bodo nekaj božičnih pesmi. Vabljeni! Jaslice na odprtem v Zgoniku Tržaška 21. decembra 2017 19 Obvestila Marijanska pobožnost v Marijinem domu v ul. Risorta 3, s shodom članic Marijine družbe Marije Milostljive, bo v nedeljo 7. jan. 2018; začetek ob 16. uri v domski kapeli; vabljeni vsi Marijini častilci. Mesečna maša v slovenskem jeziku v domu ITIS, ul. Pascoli 31, bo v torek, 9. jan. 2018, ob 16.30 v cerkvi v I. Nad. (z dvigalom na oddelek Margherita, nato levo); vabita Področni svet Pastoralnega središča in Vincencijeva konferenca. Vincencijeva konferenca vabi na božične koncerte: DVS Primorsko z zborovodkinjo Aleksandro Pertot bo zapela starejšim v domu ITIS, ul. Pascoli 31, v avditoriju v pt., v torek, 16. jan. 2018, ob 16.45 uri; isti zbor bo poklonil svojo pesem tudi starejšim v domu Ieralla na Padričah, v torek, 23. jan. 2018 ob 16.15; DPZ Vesela Pomlad z zborovodkinjo Andrejo Štucin pa bo zapel starejšim v domu šolskih sester, v kapeli, v petek, 19. jan. 2018, ob 16.30. Društvo Finžgarjev dom vabi na drugo predavanje letošnjega niza Želim (o) več!, z naslovom: Božič - čas bankrota družine? Znani predavatelj, mag. Aleš Čerin, bo predaval v četrtek, 21. decembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah (Dunajska 27). Obveščamo vas, da bodo oddelki zaprti med božično- novoletnimi prazniki: Narodna in študijska knjižnica (ul. San Francesco 20): od 27. do 29. decembra 2017; Oddelek za mlade bralce (ul. Filzi 14): od 27. decembra 2017 do 2. januarja 2018; Odsek za zgodovino in etnografijo: od 27. do 29. decembra 2017. Darovi Za Rojansko glasilo Med nami daruje Jadranka Sedmak 10 evrov. ravljica doživlja pravi pre- porod: pravljice tu, pravlji- ce tam, pravljice v knjigi, v prevodu, na ustvarjalni delavnici. Pa saj je tako tudi prav, očitno v tem razburkanem, nepravljičnem času potrebujemo skok v fantazij- ski svet, da se potem laže spopa- damo s sivino vsakdanjosti. Pra- vljične barve nam spre- menijo in olepšajo po- dobo današnjega sveta in družbe. Pravljico o škratu vejičarju sem sanjala z odprtimi očmi, medtem ko je tržaške ulice, morje in Kras pometala vi- hrava burja s tako dol- gimi kodri, da so vidno nagajali pešcem in spreha- jalcem, ki so si upali v boj z njo. Toda prevetritev močno koristi možganom. Vidim ga pred seboj: dolgolasca z bliski v očeh, v žakljasti srajčici rjavo umazane barve in temno zelenih hlačah. Menda je tudi v vilinsko kraljestvo prodrla moda odtenkov zemeljske in travnate barve, saj se tako njegovi prebi- valci škratulje in škrati, vile in vi- linčki bolje skrijejo in spojijo z okoljem. Novi ekološki trendi pač! “Dober dan, predrage knjigožrke in knjigožrci! Se vprašujete, kaj delam tu, v tem pravljičnem be- sedilu? Nobene panike, takoj vam povem”. “Ej, živahni dolgolasec, kdo si? Pojdi tja, kamor spadaš, v svet fantazije”. “Že, že, toda prej me poslušaj, draga! Ne boš verjela, ampak še vedno se tudi danes dogajajo čud- ne stvari”. “Nekam čudno izgledaš, verjetno spadaš v gozd. Ali pa si zbežal s kakega vrta? Morda si se naveličal ždenja in molčanja v kakem par- ku, kjer te opazijo samo otroci”? “Ne, draga moja, vidim, da ne sle- diš dnevnemu tisku, da nisi infor- mirana, da sploh ne veš, kaj se do- gaja”. “Halo, zoprnež …! Da jaz ne be- P rem, da nisem informirana? Sajsem stalno na pametnem telefo-nu, na spletu, na Facebooku in drugih socialnih omrežjih... ” “Že, že, toda tam marsičesa sploh ne opaziš, tako si pod vtisom tre- nutnih razpoloženj in sporočil. Zlata moja, prosim te, vzemi si čas in poslušaj mojo zgodbo. Desetletja in desetletja sem mirno živel na podeželju v krošnjah dreves, se preskakoval z enega na drugega, se kobacal po smrekah in hrastih ter lovil rav- notežje na elastičnih vejah vrb žalujk in brez. Najraje sem se pre- kopiceval, vrtel in gugal na njiho- vih vejah in vejicah. Pa so zaradi napredka vse bolj krčili gozdove, sekali stoletne smreke in žagali debla dreves, ki jih je pred kakim letom poškodoval žled. Veje so postajale vse bolj okleščene, bolj rogovilaste in bolj nevarne in so začele počasi zmanjkovati. Vedno manj je bilo vej in vejic, primer- nih za moje športne podvige. Začel sem se dolgočasiti. Nisem se utegnil več razvedriti, ker ni bi- lo več toliko možnosti za igranje in guganje z ene veje na drugo kot včasih. Najraje bi se bil zjokal, toda pra- vijo, da se škratom to ne spodobi. Da moramo biti škrati možati, za- nesljivi, pogumni. Zatekel sem se pod najstarejšo lipo na domači ja- si in sklenil, da preudarim zade- vo. Tuhtaj tuhtaj, sem pretuhtal rešitev. Pred kakim tednom mi je škrat oglaševalec, ki ima veliko stikov s človeškim svetom, prinesel na ku- pe odpadnega časopisnega papir- ja za reciklažo. Nekaj sem ga po- taknil po luknjah svo- je hišice, da bi je burja ne prepihala, vendar ga je veliko še ostalo. Zato sem sklenil, da si bom krajšal čas z bran- jem časopisa, pa čeprav je že zelo star. In tako sem začel. Zanimivo, krasno, novica tukaj, novica tam, oglas tu, voščilo tam. Joj, kakšen užitek! In fotografije. Ni mi bilo več dolgčas. Kakšna za- bava! Postal sem pravi časopi- sožer. Veš, česa sem si domislil. Vej in vejic tako rekoč – razen na kaki lipi in na nekaterih že od burje skrivenčenih jesenih – ni več. Kaj naj delam? Tudi branja se naveličaš. Naj buljim v ne- bo? Naj poslušam čenče ostalih škratov in škratulj? Ugotovil sem, da je v časo- pisih materiala na pretek. Vejic je včasih toliko, da lah- ko katera brez škode zmanjka. Pa sem jih začel krasti. Na skri- vaj in zelo zelo oprezno: eno tu- kaj, eno tam, danes dve, jutri tri … Tako se je začelo, zdaj pa se na- daljuje. Bralke in bralci zvečine te- ga ne opazijo, saj veš, kako hitro preletijo časopisne strani. Sploh pa si ne belijo glavo s temi zade- vami. Vse se jim zdi prav, vse v re- du”. “Ooo, ne, dragi moj škrat, jaz sem to opazila. In še kako! Mislila sem, da je na delu kak tvoj kolega, tiskarski škrat …” “Kje pa, zlata moja, teh skorajda ni več! Namesto njih so na delu drugi, kot na primer računalniški škrat, škrat kradljivec in še kate- rega bi lahko naštel”. “Aaaa, da si to ti, škrat kradljivec, tega pa nisem vedela! Da kradeš vejice, to se pa res ne spodobi. Na- redil boš ogromno škode, za- mešal boš pomene stavkov, spre- menil smisel sporočila. To ni tako nedolžna stvar. Pazi, škrat, pazi se, dovolj je, da se mi zahoče, pa te ne bo več, saj si le izmišljotina! Izgini”! “Oj, draga moja knjigoljubka, prosim te, pusti me živeti! Oblju- bim ti, da se vrnem na svojo jaso. Časopise bom spet potaknil po luknjah, besedila pa pustil pri mi- ru. Poiskal bom še kako lepo ve- jasto drevo za guganje in igranje, prisežem. Obljubim”. Ko sem čudnemu sogovorniku vnovič hotela zagroziti, ga že ni bilo več. Pohitela sem domov na toplo, se zleknila v naslanjač, da bi pred večerjo prelistala revijo in prebrala še kaj iz dnevnika. Zatopim se v branje, ko nenado- ma preberem: Ne skrbi deklica. Vse bom rešil. Ni mogoče, spet je bil na delu, on ali pa kak njegov kolega kradlji- vec! Mar sanjam? Škrat vejičar ne mi- ruje: spet jo je zagodel in izmaknil vejico. Nagajivec presneti, kako se poigrava z mojim potrpljenjem! Ne skrbi, deklica! Vse bom rešil. Halo, škrat vejičar, boš nehal? Pa saj vem, nagajivec nagajivi, da te v resnici ni. Pravljice je bilo konec. Burjasti popoldan se je leno prevesil v žametni večer toplega doma. Treba je bilo skuhati večerjo. Majda Artač Sturman Koristno božično darilo TFS Stu ledi je izdala Koledar 2018 udi letos je Tržaška folklorna skupina Stu ledi, ki s svojim zavzetim delovanjem - s predsednikom Marijanom Spe- tičem na čelu - skrbi za ohranjanje narodne dediščine, izdala Ko- ledar za prihajajoče novo leto 2018. Letošnji dvojezični, slo- vensko / italijanski koledar predstavlja manderjersko nošo, in sicer žensko narodno nošo v vseh različicah. Nosile so jo v glavnem ženske na Kra- su, na Kontovelu in v Barko- vljah. Koledar je obogaten z barvnimi slikami – modeli v njem so v glavnem člani skupine Stu ledi -, pa tudi z dragocenimi, starimi črno-belimi slikami, ki so iz arhiva skupine Stu ledi in Odseka za zgodovino pri NŠK, fond Pri- morski dnevnik. Pri tem so prika- zani tudi detajli starih originalnih noš. Koledar so izdali v spomin na Nadjo Kriščak, nepozabno ustano- viteljico folklorne skupine Stu ledi, ki je bila novinarka, vsestranska T kulturna delavka, glasbenica in ve-lika ljubiteljica slovenskega ljudske-ga izročila. Obenem Koledar za leto 2018 s slikovnim gradivom obe- ležuje kar tri pomembne obletnice: 45-letnico delovanja folklorne sku- pine, 40-letnico ženske pevske sku- pine in 50-letnico kraške ohceti. Koledar si je zamislila Franka Sla- vec, fotografije so v glavnem po- snetki Nevenke Kozina Kalc, obde- lal pa jih je Pavel Fachin. Zanimiv koledar je lahko lepo, ko- ristno božično ali novoletno dari- lo. IK ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV želi pevovodjem, organistom, pevkam in pevcem ter njihovim družinam blagoslovljen Božič in srečno novo leto 2018 SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU želi vsem rojakom, svojim članom in dobrotnikom, lepe božične praznike in mnogo dobrega v novem letu 2018 Vsem Slovenkam in Slovencem vesel Božič, zdravja in zadovoljstva v novem letu 2018 želi IGOR ŠVAB podpredsednik tržaškega občinskega sveta Blagoslovljene in miru polne božične praznike vošči MoPZ FANTJE IZPOD GRMADE SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V TRSTU ob obletnici učlovečenja Božjega Sina ŽELI VSEM SVOJIM ROJAKOM BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN VSE DOBRO V LETU GOSPODOVEM 2018 ŽELEZNINA TERČON SAS Vse za hišo in vrt, stroji za domačo in poklicno uporabo, barve in barvila, vse zavodne in polinske inštalacije ODPRTO OD PONEDELJKA DO SOBOTE ZJUTRAJ NABREŽINA, 124 tel. - fax. 040 200122 OPZ LADJICA, Devinski mladinski krožek, MeCPZ Devin in MoPZ Fantje izpod Grmade pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete vabijo na tradicionalni BOŽIČNI KONCERT na Štefanovo, 26. decembra 2017, ob 18. uri v novi cerkvi sv. Ivana v Štivanu Martin Brecelj, avtor znamenite raziskovalne knjige o umoru dr. Stanka Vuka, njegove žene Danice Tomažič ter njunega ljubljanskega gosta dr. Draga Zajca 10. marca 1944 v Trstu, Anatomija političnega zločina, je napisal še obračun te knjige, Trojni umor v Rossettijevi ulici med ugibanji in dejstvi, ki je konec leta 2016 izšla pri založbi Mladika. Avtor namreč povzame glavne cilje in izsledke, do katerih se je v knjigi dokopal, ob tem pa omeni tudi ocene in druge odzive, ki jih je bila knjiga deležna. Avtor še natančneje spregovori o tem, zakaj naj bi bili storilci zločina prav tisti (izvedli so ga trije pripadniki službe VOS OF, Vidko Hlaj, Albert Gruden in Slobodan Šumenjak), in predstavi dokaze v breme vsakega izmed treh. Obrazloži, da so zločin “navdahnili” nekateri informatorji VOS, naročnike umora pa gre iskati med člani Centralne komisije VOS in komunističnimi voditelji, ki so nadzirali delovanja VOS na primorski pokrajinski ali višji ravni. Avtor tudi sintetično in natančno napiše o motivaciji zločina – glavna tarča trojnega umora je bil Stanko Vuk; komunistični voditelji OF so se ga hoteli znebiti, ker je bil v njihovih očeh moteč element. V OF je namreč hotel zastopati in voditi krščanske socialce. Martin Brecelj na koncu brošure odgovarja zgodovinarju dr. Bojanu Godeši, ki se je kar nekajkrat kritično obregnil ob njegovo tezo o motivaciji zločina, in omenja dva primera gradiva, ki sta ostala neuporabljena med raziskovanjem zločina, namreč šifrirana brzojavka in prstni odtisi. Obračun leto dni po izidu knjige Anatomija političnega zločina Pravljica za dober večer Škratove prekucije med vejami in vejicami Videmska / Aktualno21. decembra 201720 Endemični, pristno vipavski priimek Vrtovec izvira iz vasi Vrtovče. Poznamo obliki Vertovec in Vrto- vec. V starih zapisih najdemo še več oblik: Vrtovicz, Vertovc, Vrtovec, Vertouz. Včasih so priimek izgo- varjali s končnico -OUC. Čeprav danes mnogi iz- govarjajo priimek kot Vrtovec, s končnico -VEC, je to novotarija, ki je nastala zaradi zapisa. Potemta- kem lahko rečemo, da bi bilo pravilneje priimek danes zapisovati Vrtovc ali Vertovc, ne pa Vrtovec. Čeprav najprej pomislimo, da je osnova priimka iz besede vrt in je Vrtovec potemtakem Vrtnar, pa je osnova v resnici v besedi vrtati. Torej je bil Vrtovec prej rudar kot pa vrtnar. Jezikoslovec dr. Silvo Torkar namreč poudarja: “Gle- de na to, da se v zvezi s krajevnim imenom Vrtovče uporablja predlog pri, je jasno, da so Vrtovče množinska oblika priimka”. To pa po njem pome- ni, da se je “najverjetneje priimek Vrtovec prvotno glasil Vrtalič (s sinonimno različico Vrtalec) ”. Temu pritrjuje tudi goriški urbar iz leta 1507, kjer najdemo Lachana Vertalicza, podložnika v vipav- skem Sv. Križu. V urbarju ga najdemo samo enkrat, Vrtovca pa nobenega. To pa seveda ne pomeni nuj- no, da Vrtovcev takrat ni bilo. Torkar še pravi: “Kraj Vrtovče (Vrtaliče, v tožilniku smeri od Vrtaliči) spada med naselja mlajšega na- stanka - 16. stol. Prii- mek Vrtalič je patro- nimik od vzdevka Vrtal, ta pa je deležnik na -l od glagola vrtati. Današnjo obliko Vrtovec je mogoče ra- zložiti kot rezultat na- rečnega glasovnega razvoja in meha- ničnega poknjiženja v 19. stol. ” V vasi na severnem pobočju doline, Vrto- vinu, priimka Vrtovec v najstarejših knjigah ne najdemo. Tudi za- to lahko možnost, da sta Vrtovin in Vrtovec zgodovinsko poveza- na, izključimo. Vrtovin v resnici ne izvira iz sloven- ske besede vrtati ali vrt, ampak je izpeljanka iz la- tinskega imena za potok in kraj Ortaona. Vsi Vertovci in Vrtovci prihajajo verjetno od enega in istega prednika, ki je v srednjem veku živel v Vrtovčah. To pomeni, da so vsi V (e) rtovci sorod- niki. Natančno bo seveda treba to še dokazati z rodoslovnimi raziska- vami. Največ Vrtovcev pa najdemo v treh sosednjih vaseh: Šmarje, Vrtovče in Velike Žablje. Znanih Vrtovcev je kar nekaj. Da- leč najbolj znan je tisti, ki je spod- budil Franceta Prešerna, da je na- pisal Zdravljico, in Petra Kozlerja, da je narisal zemljevid slovenskih dežel oziroma Zedinjene Sloveni- je. To je bil Matija Vertovec (1784 - 1851), duhovnik, poljudnoznan- stveni pisec, kemik, zgodovinar in vinorejec. Prvi je v slovenščini pi- sal o vinogradništvu (Vinoreja 1844), uporabni kemiji (Kmetijska kemija 1874), astronomiji (Zvezdo- slovje, 1847) in splošni svetovni zgodovini (Obča povestnica 1863). Leta 1850 je izšla zbirka njegovih pridig Shodni ogovori in drobna, a zelo pomem- bna knjiga Sporočilo slovenskim vinorednikom. Rojen je bil v Jakulinih, zaselku vasi Šmarje na Vi- pavskem. Njegov daljni sorodnik je teolog in poslanec slo- venskega parlamenta Jernej Vrtovec (1985), doma iz Čehovinov v bližini Štanjela. Član Nove Sloveni- je je napisal knjigo o vlogi nadškofa Alojzija Šuštarja pri osamosvojitvi Slo- venije. A tu znanih Vrtovcev, ki so se zapisali teologiji, še zdaleč ni konca. Tu je družina iz Velikih Žabelj, ki je dala tri duhovnike in sestro uršulinko. Med njimi sta dva znana duhovnika. Stanislav Vrtovec (1912- 1992) je bil več kot pol stoletja duhovnik, ki je imel več kot 100 župnijskih misijonov in duhovnih vaj. Bil je prvi odgovorni urednik katoliškega tednika Družina. V času njegovega župniko- vanja se je za duhovniški poklic odločilo kar sedem fantov. Njegov brat Venčeslav Marija Vrtovec (1894-1988) pa je bil pred vstopom k jezuitom vojaški pilot, junak v prvi svetovni vojni. Bil je letalski izvidnik in pilot bombnika na soški fronti. O njem je šel glas, da je v peti soški bitki sam zaplenil italijansko strojnico in v ujetništvo pripeljal 30 italijanskih vojakov. Sodeloval je pri gradnji naj- starejšega letališča v današnji Slove- niji, v Divači. Po italijanski zasedbi Primorske po koncu vojne pa je v Aj- dovščini spektakularno ukradel leta- lo in pobegnil v Ljubljano. Po pri- stanku je odšel naravnost v lemenat. Kot jezuitski duhovnik je bil vzgoji- telj, publicist, pesnik in glasbenik. Po njem so na Visokem v Poljanski dolini poimenovali dom du- hovnosti: Vrtovčev dom. Tu je še zanimiva družina zdravnika Josipa Vrtovca (1899-1978) iz Velikih Žabelj. Ustanovil je prvi zdravstveni dom v Mariboru, med vojno je bil par- tizanski zdravnik, nato pa prima- rij psihiatrične bolnišnice v Go- rici. Primorski biografski leksi- kon omenja tudi Josipovega sina zobozdravnika, ki se je rodil v Mariboru 27. februarja 1933. Pri- morski biografski leksikon omenja tudi Josipovega sina zo- bozdravnika, ki se je rodil v Ma- riboru 27. februarja 1933. Ne, ni- smo se zmotili, ker smo napisali dvakrat isti stavek. Josipu Vrtov- cu je soproga Anica Rudolf nam- reč rodila sina dvojčka, ki sta se oba posvetila zobozdravstvu. Znana sta kot avtorja pomem- bnega znanstvenega članka gle- de protetike (Milan 1969). Jožeta pa mnogi poznajo tudi po njego- vem likovnem ustvarjanju, saj je 35 let risal ilustracije za goriški otroški list Pastirček. Med znanimi Slovenci najdemo še švedskega prav- nika Romana Vertovca (1934) iz Velikih Žabelj, šol- nika in politika Andreja Vrtovca (1855-1913) iz Šmarij ter gospodarstvenika in časnikarja Vekoslava Vrtovca (1889-1934) iz Velikih Žabelj. PRIMORSKI PRIIMKI (57) Tino M a m ić Vinorodne Vrtovče, izvorno gnezdo Vrtovcev oziroma Vrtaličev. TAKI SMO (21)Katja Ferletič Sladka božična radost, “paneton” Američani so letos še posebno zaljubljeni v tipično italijansko božično pecivo, ki bo zelo težko man- jkalo tudi na naših mizah: govorimo seveda o “pa- nettonu”! Časopis New York Times namenja tej sla- dici poglobljen zapis, v katerem navaja, da so ame- riški slaščičarji dobesedno obsedeni z zahtevnim receptom za njegovo pripravo, saj jim ta le redkok- daj v polnosti uspe. Trdijo namreč, da predstavlja “paneton” višek v umetnosti pridelave peciva, saj je za pripravo treba obvladatii vrhunsko slaščičarsko tehniko. Podpredsednik italijanske družbe Eataly Usa pravi, da, ko so pred osmimi leti začeli odpirati svoje trgovine v ZDA, so se že vsi čudili velikim ko- ličinam prodanih “panetonov” - prodali so jih 20.000, letos pa so prodaje že presegle vsa predvi- devanja s 40 % poviška in končanimi zalogami v skladiščih. O izvoru tega priljubljenega božičnega peciva ob- staja več legend, najbolj poznane pa so tri. V prvi je glavni junak zgodbe mladi Ughetto, v službi pri Vojvodi Ludovicu Marii Sforza, kjer je skrbel za sokole. Ughetto je bil bre- zupno zaljubljen v Adalgiso, pekovo kčerko, ki je ves svoj čas preživljala v do- mači pekarni z očetom, ki je bil za- radi prevelike kon- kurence v hudih fi- nančnih težavah. Da bi jima priskočil na pomoč in se izkazal pred Adalgisinim očetom, je Ughetto prodal dva od svojih sokolov in nakupil masla, da bi bili pekovi izdelki bolj oku- sni. Peciva so se lepše prodajala, zato je mladenič kupil še jajca, kandirani ceder in rozine. Pek je tako ustvaril odlični “pangrande” oz. “paneton”, rešil svoje finančne težave in Ughettov recept je zaslovel po celi Italiji. Druga zgodba pripoveduje o redov- nici, ki je bila v božičnem času zelo potrta zaradi fi- nančnih težav samostana. Da bi sebe in ostale sestre malo razveselila, je testu za kruh dodala še jajca, sladkor, maslo, rozine in kandirano sadje, na površje pa vrezala simbol križa. Čudež v Milanu: torta je narasla v obliki kupole, simbol križa na njej se je razprl in razodel čudovito rumeno barvo testa. Tudi v tem primeru je bil uspeh neverjeten, tako da so si vsi Milančani kmalu želeli dobrega kruha redovnic, ki od tedaj dalje niso več živele v revščini. Tretja zgodba govori o Toniju, ki je podaril recept “panetona” kuharjem vojvode Ludovica Sforze. Bil je 24. december zvečer, ko je ob koncu bogate večer- je vojvoda čakal sladico, žal pa so kuharji pecivo zažgali. Vsi so se bali vojvodove jeze, a Toni jim je podaril zadnji košček kvasa. Zamesli so testo z značilnimi sestavinami in nastala je odlična sladica. Vojvodi je bila tako všeč, da jo je Toniju v čast poi- menoval “pan de Ton”, torej “paneton”. Sestavine za izdelavo odličnega “panetona” so še vedno iste, a originalni recept slaščičarji in indu- strijski proizvajalci večkrat spreminjajo, da lahko zadovoljijo raznolike zahteve kupcev. Razlik med preprostim ali s kremo polnjenim, obrtniško izde- lanim ali industrijsko pakiranim“panetonom” je veliko. Vsaka izbira drugače vpliva na našo prehra- no. 100- gramska rezina navadnega “panetona” ima 333 kalorij, vsebuje pa predvsem ogljikove hi- drate (63 %) in maščobe (29 %) in zelo malo belja- kovin (8). “Paneton” je pač slaščica: ogljikove hi- drate najdemo v moki, sladkorju in kandiranem sadju, maščob je veliko v maslu, beljakovine so pa prisotne samo v jajcih. Velika razlika med obrtniškim in industrijsko izdelanim “panetonom” je v surovinah: obrtnik izbira kakovostne sestavine, industrija pa si prizadeva zmanjšati stroške. V in- dustriji lahko pri pridelavi “panetona” uporabljajo konservanse, pri obrtniški pripravi pa je uporaba teh izključena, zato ima ta sladica krajši rok trajanja, kar jasno označuje njeno svežino. Industrijski “pa- neton” vsebuje pivski kvas, medtem ko slaščičar pri izdelavi uporablja matičnega. V marketih najdemo “panetone” vseh vrst: s koščki čokolade, kremami, eksotičnim sadjem, brez rozin ali brez glutena. Vse “obogatene” različice klasičnega “paneto- na”, ki je že sam po se- bi kalorična sladica, znatno povečajo vnos maščob in sladkorjev: če ima rezina klasične- ga “panetona” okoli 333 kcal, lahko kos polnjenega s čokola- do, doseže do 430 kcal. V velikih trgovinah niha cena “paneto- nov” od 2,7 do 14 evrov na kg. Npr. cena “panetona” znane znamke Tre Marie niha od 12 do 14 evrov na kg, sledijo ji druge, kot so Maina, Balocco, Bauli in Paluani - od 5 do 7 evrov na kg. Ta imena so potrošnikom zelo znana, obstajajo pa tudi izdelki, ki jih velike trgovine prodajajo po nižjih cenah z lastno znamko, kot so v Italiji npr. Coop, Carrefour, Esselunga in Unes (od 2,70 do 4 evrov na kg). Čeprav so cene vseh teh izdelkov ra- zlične, lahko z natančnim prebiranjem napisov na embalažah izvemo, da tudi “panetoni”, ki nosijo ime trgovine, prihajajo iz iste tovarne kot tisti naj- bolj poznanih znamk. Npr. Maina proizvaja “pa- netone” Coop, Esselunga in Unes, Balocco pripra- vlja “panetone” trgovine Carrefour, Paluani pa jih dobavlja v Conad. Označba proizvajalca ni jasno navedena na embalaži, surovine pa so povsod iste, zato verjetno ni bistvenih razlik v “panetonu” z znanim imenom in tistim z znamko marketa, končna cena pa je po navadi le marketinška izbira. Če hočemo vedeti natančno, od kod prihaja naš “paneton”, je bolje, da si vsaj na Božič privoščimo sicer dražjega, a vsekakor visokokakovosten obrtniški izdelek, katerega višji stroški so gotovo upravičeni. “Paneton”, naj bo to fini slaščičarski izdelek ali pa tisti s police nam najbližjega marketa, gotovo ni priboljšek za vsak dan. Če nam po Božiču ostane kaka rezina, si jo lahko privoščimo le za zajtrk, dru- gače se med prazniki nabranih odvečnih kilogra- mov gotovo ne bomo z lahkoto znebili. Vrtovci so se že davno podali iz rodne Vipavske v svet. V Borovnici pri Ljubljani tako najdemo poroko Antona Vrtovca iz Rihemberga (Branika) že leta 1844, ko so gradnjo južne železnice do Trsta šele načrtovali. A kljub veliki razdalji je bila ljubezen močnejša. Spomenik velikemu Slovencu Matiji Vertovcu v rodnih Šmarjah. nnnn VRTOVEC Vrtovec so v jožefinskem katastru (1787) za Velike Žablje najprej napisali kot Wrtaviz, nato pa popravili v Vrtaviz. Kataster hrani Državni arhiv v Gorici. Vrsta koncertov in verskih srečanj Božič v Benečiji enečija je dežela, ki se ni nikoli odtrgala od svojih korenin in tradi- cije. Ravno zato je Božič, mi- slim na tisti pravi Božič občutkov in odtenkov, ki ga ne najdemo v nakupovalnih središčih, tu nekako doma. Vse se pričenja menda z Mi- klavževim pohodom na Krasji vrh, ki ga Planinska družina Benečije prireja skupaj s slo- venskimi planinci iz Posočja. Udeležba je bila letos množična kljub ledenemu ve- tru in snegu. Vrhunec predbožičnega časa je nedvomno dvodnevni se- jem Stara dela za današnji Božič, ki je letos potekal v so- boto, 9., in nedeljo, 10. de- cembra, in ga v Špetru vsako leto pripravljata Pro Loco Ne- diške doline - Valli del Natiso- ne ter občinska uprava. Sejem B je seveda namenjen obdaro-vanju in darilom, letos je nanjem razstavljalo nad devet- deset obrtnikov iz Benečije in Posočja, ki so obiskovalcem predstavili svoje ročne izdelke iz naravnih surovin. Gre za se- jem, ki ima zelo malo skup- nega z božičnimi tržnicami, ki smo jih vajeni, saj so tu na voljo unikati iz lesa, gline, sla- me in volne, ki so sad prave, preproste ustvarjalnosti. Po- leg obrtnikov razstavljajo še številni beneški umetniki, kot ilustrator Moreno Tomasetig in ustanove, med njimi dvo- jezična šola Pavla Petričiča. Kot nam je povedala predstav- nica te šole Antonella, ki je na stojnici ponujala pecivo in ročna dela učencev, nakupo- vanje pri tej svojevrstni prire- ditvi sploh ni najpomem- bnejše. Za Benečane je sejem priložnost, da se srečujejo, da so skupaj in da si prvič voščijo pred prazniki. Pomemben dogodek, ki se je še ohranil v nekaterih doli- nah, točneje v Rečanski doli- ni, v Lješki fari in v Dreki, naj- manjši in najmanj obljudeni beneški občini, je tudi Deve- tica. Gre za staro navado, ki poteka od polovice decembra do dneva pred božično vigili- jo. Krajani se zbirajo v proce- siji, vsak večer v drugi vasi, sveto podobo pa sprejmejo v hiši, kjer se nato dolgo v noč vrstijo molitve in petje. Božični čas je seveda tudi čas cerkvenega petja. Prireditve v Nediških dolinah so se začele s tradicionalnim koncertom Sv. Lucije, v nedeljo, 10. de- cembra. Na prireditvi so na- stopali zbor Rečan - Aldo Klo- dič iz Ljes, tržaški zbor krožka Fincantieri Wartsila ter Barski oktet. Enkratno prijateljsko vzdušje se ni končalo s kon- certom, saj so se nastopajoči in publika še dolgo zadržali ob druženjem in petju. Niz božičnih koncertov se je na- daljeval naslednji konec ted- na, in sicer s tremi koncerti. Prvi je bil v Lazah, kjer so v soboto zvečer nastopali Ne- diški puobi, Piccolo coro di San Leonardo, zbor Matajur in Barski oktet. Naslednji dan, v nedeljo, so se v Tarbiju pred- stavili zbor Rečan - Aldo Klo- dič, Mali lujerji, Naše vasi in Corale Faisi dongje. Dne 22. decembra ob 20.30 pa bodo na zadnjem koncertu tega ni- za v cerkvi v Ažli nastopali zbori San Leonardo, Tri doli- ne, Coro dell'Accademia Mu- sicale Harmonia in F. B. Sedej iz Števerjana. Zbor Rečan bo 27. decembra pel pri praz- nični maši v Tjejah. Suzi Pertot Slovenija / Aktualno 21. decembra 2017 21 V Sloveniji je skoraj 74 odstotkov katoličanov Tudi v decembru v politiki ni oddiha esec december je videti kot nekakšna izložba vsega, kar je ustvarila in nam zdaj vsiljuje civilizacija, ven- dar bi moral imeti predvsem du- hovno vsebino. Spominjamo se namreč prihoda Jezusa Kristusa Odrešenika. “Jezusovo rojstvo po- meni nov začetek zgodovine, je edini trenutek, ki lahko tej zgodo- vini podarja smisel, človeku pri- naša trdnost in upanje, da njegova pot ne vodi k niču, ampak v življenje”! Tak je naslov uvodnika o božičnem in novoletnem praz- novanju, ki ga je za praznično šte- vilko slovenskega katoliškega ted- nika Družina napisal mariborski nadškof metropolit, Alojzij Cvikl. Vsebinsko je katoliški in verski po- men zadnjega meseca v tem letu prepričljivo pojasnil tudi ustavni sodnik Klemen Jaklič. Za časnik Družina je dejal, “da je Božič obe- nem praznik srca in praznik upan- ja. Kajti, tako kot se je to zgodilo Jezusu, je tudi človek najprej rojen M iz matere in okusi njeno ljubezen.Ko nato raste v življenje, čudežnjegovega rojstva prerašča v upan- je. Upanje, da je imelo rojstvo smi- sel, da ni brezciljno, da ljubezen, ki jo na tem svetu predhodno zaz- na, ni le navidezna ali začasno občutena, temveč resnična, še mnogo večja in večna. Da skriv- nost Jezusovega rojstva - Božič - rešuje tudi skrivnost našega rojstva”. Sočasno s takimi po- globljenimi razmišljanji je cel- jski škof msgr. Stanislav Li- povšek v odgovoru nekemu bralcu Družine zatrdil, “da je bil Jezus rojen 25. decembra opolnoči pred 2017 leti. Zanj dobimo, razumljivo, glavne po- datke iz Svetega pisma, pa tudi iz drugih virov, iz katerih je raz- vidno, zakaj njegov rojstni dan obhajamo 25. decembra opol- noči”. Pisatelj in akademik Alojz Rebula pa je v svoji redni kolumni v Družini spomnil, “da del člo- veštva že skoraj dva tisoč let pona- vlja besede: Verujem v vstajenje mrtvih in v večno življenje. V oživitev vseh pokojnih in v večno življenje. To se pravi, ne zemel- jsko, ampak večno. To revolucio- narno perspektivo je prinesel na svet Jezus Kristus, jo oznanjal v svojem nauku o božjem kraljev- stvu, potrdil svoje govorjenje z nadnaravnimi močmi, in končno sam po fizični smrti vstopil v no- vem nesmrtnem telesu v nadzem- sko bivanje. Isto fantastično spre- membo je obljubil vsem, ki bodo verovali Vanj”. Pomembne so tudi ugotovitve plenarne seje Slovenske škofovske konference, kjer so ob ocenjevan- ju stanja katoliške vere in Cerkve v preteklem desetletju, zlasti v letu 2017, sporočili, da je v Sloveniji nad milijon 523 tisoč katoličanov, kar pomeni skoraj 74 odstotkov celotnega prebivalstva. V Cerkvi na Slovenskem je v omenjenem obdobju delovalo 14 škofov, 778 škofijskih duhovnikov, 267 redov- nih duhovnikov, 30 stalnih diako- nov, 495 redovnic, 612 laiških ka- tehestinj in katehistov in 10.944 prostovoljk in prostovoljcev do- brodelne in človekoljubne orga- nizacije Karitas. V poročilu je na- vedenih tudi veliko podatkov in analiz o upadanju števila skoraj vseh verskih obredov, dejanj in obveznosti vernikov. Med razlogi je tudi zastraševanje vernikov s t. i. kristjanofobijo. Pod tem pojmu- jemo primere skrunitve Marijinih kipov in križev, vandalizma v cerkvah, ugotovljen verbalni na- pad na ljubljanskega nadškofa metropolita, Stanislava Zoreta, in dru- ge primere nestrpnosti, pa tudi sovraštva do Cer- kve in vernikov. Skrajno zaskrbljenost, še bolj pa ukrepanje države, bi mo- ral povzročiti podatek, da se je v slovenskih cerkvah v preteklih desetih letih zgodilo več kot 2.300 različnih kaznivih dejanj. Na omenjeni seji Sloven- ske škofovske konference so tudi ugotovili, “da podatki Karitas o razdeljeni materialni pomoči in naraščanju števila prosilcev zanjo zšla je nova knjiga, zgodo- vinski vodnik Stomaž in Skrilje. Knjiga je nastala s pobudo, ki so jo na referendu- mu podprli prebivalci obeh vasi pod Čavnom v okviru partici- pativnega proračuna Občine Aj- dovščina. O tem smo že po- ročali. Dediščina ljudi in vasi pod Čav- nom je izjemno bogata. O va- seh doslej ni izšla še nobena sa- mostojna knjiga, razen knjižice Skrilje in Skrlani. Posebej o Sto- mažu pa je bilo tudi v strokovni literaturi zelo malo napisanega. Zato je nastala knjiga o zgodo- vinskih, kulturnih in turi- stičnih biserih Skrilj in Sto- maža. Vodnik je sad večletnega brskanja po tujih in domačih arhivih. Pre- cej so našli ugledni slovenski zgo- dovinarji v srednjeveških listinah v okoliških arhivih in obe vasi “postarali” za nekaj let. Vasi sta bili namreč prvič omenjeni, prej kot je bilo doslej znano. Zgodovinskih novosti je v knjigi še več. Denimo, da so Turki plenili po Vipavskem leta 1516, česar zgodovinarji doslej še niso vedeli. O teh zgodovinskih novostih je prvi poročal Novi glas, kar je omenjeno tudi v knjigi. Vipavska dolina je bila vedno na I prepihu, saj so skoznjo hodila mnoga ljudstva. Tudi na pobočju Čavna so se ljudje zadrževali že v pradavnini, čeprav konkretnih do- kazov v Skriljah in pri Stomažih ar- heologi še niso našli. V ljudskem izročilu je ostalo veliko pripovedi in mitov o Čavnu kot gori, polni vode. Ali zlata. Povsem možno je, da so imeli Pravipavci Čaven za svojo sveto goro. Kot jo imajo Vi- pavci v nekem smislu še danes: Čaven je zelo priljubljen med izlet- niki, gobarji, planinci in kolesarji. Mit o jezeru v gori, ki se lahko ra- zlije in vse poplavi, je ver- jetno nastal zaradi pla- zov. Slano blato je le eden, novejši. Ena od zgodb ima celo izvor, ki ga lahko iščemo v Svetem pismu ali še prej v Epu o Gilga- mešu. Takole gre. Ljudje v dolini postajajo vse bolj hudobni. Ko bo hudobije preveč, se bo Čaven odprl in voda bo odplaknila vse Vipavce iz doline. Imamo pa dokaze civilizacije pod Čavnom v času Rimljanov. Nad Stomažem je namreč tekla rimska cesta, ki ni tako poznana kot glav- na cesta sredi doline. Nad Bratini je bila poznoantična utrjena po- stojanka. V bližini ohranjene rim- ske ceste, tik ob kolovozni poti, tla- kovani s ploščami, so ostanki stav- be velikosti 30 x 5 metrov. Sto- mažani so kraju rekli Na gradu. Našli so tudi keramični vijček. To je tkalska utež, ki jo je uporabljala neka Prastomažanka. Žal pa je najdba izgubljena! Ob vznožju Gradu (Vrhtali) pa so našli lončenino in žgan grob ozi- roma žaro s pepelom. Žal tudi ta najdba ni ohranjena. Latinsko govoreči staroselci pa ob prihodu Slovanov v dolino okoli leta 600 po Kr. niso kar izginili. Oziroma bodisi pobegnili bodisi v bojih pomrli. Nekaj staroselcev je ostalo prav na severnih pobočjih Vipavske doline. Slovani resda ni- so prišli prav miroljubno, a so se vendarle deloma tudi pomešali s staroselci, ki so govorili latinsko in keltsko (galščino). Beseda BATAGELJ, ki je danes prii- mek, nima jasnega izvora, obstaja pa možnost, da gre za predslovan- sko besedo. To pa pomeni, da ob- staja precejšna možnost, da so se latinski prebivalci prav pri Badgje- levih pomešali s slovanskimi prišleki. Naselbina je v pozni an- tiki zrasla tudi na Vrhu na Zdeščah. Kasneje so tam zgradili cerkev sv. Marjete s pokopališčem. Sv. Marjeta je zmagoval- ka nad zmajem, ki sim- bolizira poganstvo. Tej zavetnici so posvečene najstarejše cerkve na Slo- venskem. Prav tam, na Zdeščah, bi morali iskati tudi prve Skrlane. Se- danja cerkev v vasi je bila namreč najprej posvečena sv. Do- natu. Šele leta 1839, ko je bila cer- kev na Zdeščah že v ruševinah, najdemo prvi dokaz, da so vaščani imenovali kot Marjetino cerkev se- danjo cerkev v vasi. Gradiva o vaseh je toliko, da bi na- redili več knjig. Zato se je bilo se- veda treba omejiti na starejša in najbolj neraziskana obdobja. Zad- nji dve stoletji pa bi si samo zaradi bogatega ustnega izročila zaslužili posebno knjigo. Posebej boleče je obdobje druge svetovne vojne, ko so padle mnoge nedolžne sto- maške in skriljanske žrtve od oku- patorske, žal pa tudi od slovenske roke. Največ podatkov, ki so objavljeni v knjigi, hrani koprski škofijski ar- hiv, kamor so nedavno preselili večino gradiva župnijskih arhivov iz Kamenj in od Stomažev. V knjigi je poudarek na osebni, družinski in krajevni zgodo- vini. O politični zgodovini, ki se dogaja v velikih mestih, je namreč napisanega že ve- liko. Naša lastna zgodovina pa je tista, o kateri ne vemo dosti. Knjigo bodo brezplačno pre- jela vsa gospodinjstva obeh vasi. Celotna vsebina bo ob- javljena tudi na spletu (www. tinomamic. eu), kjer se bo knjiga spreminjala in dopol- njevala. Tino Mamić Namen knjige je Stomažanom in Skrlanom, pa tudi vsem Slovencem, pokazati, kaj se je v preteklosti dogajalo pod Čavnom. Kaj so počeli njih predniki. Kdaj so se naselili v obeh vaseh. Kaj so počeli znameniti ljudje, rojeni pod Čavnom. Vsega tega sploh ni malo. NATUROPATSKI NASVETI (180)Erika Brajnik Naturopatija izvira iz tradicije in narave Kot predsednica Združenja naturopatov Slove- nije in kot predstavnica Svetovne naturopatske organzacije za Evropo poznam globalno stanje naturopatije po celem svetu. Naturopatija je razširjena po celem svetu, v Združenih državah Amerike imamo zdravnike naturopate in diplo- mirane naturopate, ki delajo kot naturopatje, teh zadnjih je veliko več kot prvih. V Avstraliji in Ka- nadi je podobno, tukaj imamo tudi veliko natu- ropatov, ki so znanstveni raziskovalci. Drugod so naturopatje po večini diplomirani delavci, ne zdravniki. V Evropi na- turopatje v glavnem ni- so zdravniki, so diplo- mirani strokovnjaki, ki sledijo zakonom nara- ve, le peščica je naturo- patov in zdravnikov. Delo naturopata in zdravnika je lahko skupno, je lahko pove- zano, je lahko harmo- nično in skladno. Naturopatija izvira iz naše tradicije, iz naše zgodovine, iz naše kulturne dediščine, sloven- ske, evropske, svetovne. V naturopatiji so zakoni narave tisti, ki velevajo naturopatu, kako pregle- dati človeka, kako ga opazovati in kako mu pri- sluhniti. Bolj kot je naturopat povezan z naravo in v harmoniji s telesom, lažje bo prisluhnil sočloveku in bolj uspešno mu bo pomagal. Naj vam navedem banalen primer: kako lahko naturopat s previsoko telesno težo svetuje člove- ku, naj shujša? Skratka, poznamo naturopate in naturopate, ta- ko kot poznamo zdravnike in zdravnike. V ne- katerih državah sveta vladajo politične omejitve, v teh državah je delo naturopata omejeno ali ce- lo prepovedano. V Sloveniji se naturopatija širi bliskovito, tudi med zdravniki, saj se v naturopatsko šolo Saeka vpisuje vsako leto več zdravnikov. Moje mnenje je, da mora človek imeti pravico, da lahko izbira, da se po- leg zdravljenja z uradno medicino lahko po- služuje še alternativnih tehnik krepitve zdravja, ki ne zajemajo diagnoz in krepijo posameznika s tradicionalnimi nedia- gnostičnimi tehnikami zdravljenja! Temu pravim svoboda. Nediagnostične alterna- tivne metode krepitve zdravja posameznika so nastale iz narave, narava nam jih je dala, da jih širimo, da si z njimi pomagamo. Noben človeški zakon jih ne bo mogel zatreti, ker so dar matere zemlje, v njih je vitalna energija, zaklad večnega zdravja. Samo odkriti jih moramo, vsak dan po- sebej s pomočjo človeka, ki te zakone v prvi osebi spoštuje, to je: naturopat! ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 19. decembra 2017, ob 13. uri dokazujejo, da gospodarske in fi- nančne krize v Sloveniji še ni ko- nec”. Kot darilo v prazničnem decem- bru lahko učinkuje sporočilo pol- jskega nadškofa Henryka Hoserja, ki je kot predstavnik sv. očeta proučil razmere v romarskem sre- dišču Međjugorje, “da je Vatikan izdal uradno dovoljenje za roman- je v Međjugorje, kamor se zgrin- jajo množice vernikov, med njimi je tudi veliko Slovencev. Župnije in škofije doslej niso smele urad- no organizirati romanj v Međju- gorje, lahko pa so to storili verniki na zasebno pobudo ali so za po- moč prosili necerkvene potovalne agencije. Odslej bodo dovoljena tudi uradna romanja cerkvenih ustanov. Dokončno odločitev o verodostojnosti prikazovanj Mari- je v Međjugorju bo seveda sprejel papež Frančišek. Nadškof Henryk Hoser vsekakor meni, “da bo medjugorsko vprašanje kmalu končno”. V slovenski politiki tudi v praz- ničnem decembru ni oddiha. Kar naprej potekajo razprave in pole- mike o vlogi in financiranju za- sebnih osnovnih šol. Anton Stres je kot rektor Katoliškega inštituta, v Slovenskem času, prilogi tedni- ka Družina, zapisal, “da sta zaseb- nost in katoliškost tisti dve značil- nosti peščice cerkvenih šol, zaradi katerih bi radi celo spreminjali slovensko ustavo. Kar je preveč, je preveč. To sicer nasprotnikom ka- toliškega šolstva ni uspelo, vendar se bo diskriminacija tega šolstva nadaljevala. Ko bi se vsaj komu odprle oči in bi se zmanjšalo šte- vilo naivnih volivcev v Sloveniji”. Bogomir Štefanič pa je v Družini opozoril na mednarodno raz- sežnost sage o zasebnem šolstvu v Sloveniji. Po njegovem disciplini- ranja slovenskih škofov, kar je po- skušal zunanji minister Karel Er- javec, ni mogoče označiti drugače kot ceneno notranjepolitično na- stopaštvo na račun zapravljanja mednarodnega ugleda Slovenije. Ob srečanjih politikov sedanje slo- venske oblastne garniture s pred- stavniki vatikanske diplomacije, ali celo s papežem Frančiškom, pa se postavlja vprašanje: “Ali res mi- slijo, da je Sveti sedež mogoče vleči za nos?! ” Kar zadeva notranjo politiko in priprave na državnozborske volit- ve, navajam, da je župan občine Kamnik Marjan Šarec sporočil, da se bo v okviru svoje stranke, Lista Marjana Šarca, udeleževal predvo- lilne kampanje. Ne prikriva name- na in ambicije, da bi kot “nov obraz” slovenske politike postal predsednik vlade, oblikovane po parlamentarnih volitvah. Marijan Drobež Z referendumom do knjige Prva knjiga o vasi Stomaž Ljubljanski nadškof Stanislav Zore moj glas tvoj glas naš glas naš glas ............................... p r i m o r s k i t e d n i k naš glas Naj postane naš NOVI GLAS www.noviglas.eu www.instagram.com/noviglas www.facebook.com/noviglas www.youtube.com/noviglas www.twitter.com/noviglas tudi tvoj glas! Aktualno 21. decembra 2017 23 Lučke naj preženejo samoto ... Smrečica emška pesem o smrečici, “O Tannenbaum” v izvir- niku, je meni ena na- jlepših prazničnih božičnih pe- smi. Pesem o tisti pisani, čarobni smrečici, ki mi že od malega po- meni pričakovanje in nežno praz- nično lepoto. Nekoč, ko sem bila še čisto mala deklica, davno je že od tega, je ponosno kraljevala nad jaslicami na maminem starem, obrabljenem šivalnem stroju. Drugega prostora namreč doma nismo imeli. Smrečica, božično drevesce smo ji rekli mi, menda je to prevod ita- lijanskega “albero di Natale”, je naš dom krasila vsako leto. Zame baje, kajti, ko sem odšla od doma, so jo moji starši pozabili v kleti. Zaman sem jim kupovala okraske in božične zvezde. Govorili so mi, da so prestari za vse to. V resnici jih je požirala praznina. Odhajan- je. Božično drevesce smo smrečici re- kli tudi v šoli, kjer smo jo postavili zgodaj, v začetku decembra. Božično drevesce... V času socia- lizma je v sosednji republiki po- stala novoletna jelka. Ne vem za- kaj jelka, ko je bila toliko let samo smrečica. Menda lepše, ve- ličastnejše zveni. Zame je in bo ostala smrečica. Mala, skromna smrečica, ki jo postavljam iz leta v leto, za otroka, ki še vedno živi v mojem srcu. Pri nas doma smo se zgodaj odločili za umetno smrečico. Menda ne toliko zato, da bi po ne- potrebnem ne uničevali pravih, živih drevesc, ampak predvsem zaradi mame. Prava drevesa so začela zelo zgodaj izgubljati iglice, mama pa je godrnjala, da ima po- N tem preveč dela s čiščenjem. Bilasem zadovoljna, da smo se odrekliživemu drevescu. Vsakič, ko je smrečica začela rumeneti in smo jo nazadnje odnesli v smetnjak, me je stiskalo pri srcu. V meni je namreč živel spomin na bujne smrekove gozdove sredi ne- skončne modrine. Smreke mojih gora. Že tedaj sem ljubila skrivno- sti prostranih gozdov, ki so mi bili tako hudo nedosegljivi. In nisem marala, da bi smrečica venela v te- snem, zatohlem mestnem stano- vanju, kjer sem venela tudi sama. Umiranje in minevanje sem že kot otrok težko sprejemala in drevesca mi je bilo iz srca žal. Tako je neke- ga novembra oče prinesel domov veliko, umetno smrečico, ki smo jo potem čez leto hranili v kleti. Vsakič, ko jo je šel ata po dolgem prigovarjanju in nestrpnem pričakovanju končno iskat, smo jo dali v kopalno kad. Mama je le- po razširila veje in vejice ter jo oprhala. Prepričana je bila, da ji to koristi in da je potem lepša in bolj bleščeče barve. Pa še čista je bila, saj je bilo v kleti polno prahu in druge nesnage. Potrpežljivo sem čakala, da se je smrečica počasi sušila, oče pa je medtem previdno odpiral za- prašene škatle z okraski in lučka- mi. Vse je bilo tako krhko, da sem lahko kot otrok samo gledala, ka- ko počasi odvija niz za nizem. Če si premočno potegnil, se je kabel poškodoval in potem je bilo treba dolgo iskati, kje je prišlo do od- klopa. Oče je znal sicer zamenjati lučke, če so pregorele, ko jih je počasi nizal na veje, pa je bil skraj- no pazljiv, da katere ne bi poško- doval. Sedela sem čisto blizu, gla- vo naslanjala na mizo in opazova- la vsak gib. Kako čarobno je bilo vse skupaj in kako sem si potiho- ma želela, da bi lahko tudi sama pomagala pri obešanju okraskov. Vendar mi mama in oče nista do- volila. Barvni stekleni obeski so bili tako krhki, da smo vsako leto katerega razbili. Pa četudi je bil oče pozoren in mu je mama nežno podajala vsakega posebej in preverjala, ali vrvica drži. Jaz sem bila še otrok, odeta v pra- vljično tančico sanj. Ko so bile lučke in obeski nared, je oče preveril, da je res vse v redu in parkrat pregledal smrečico z vseh strani. Nato sta z mamo obesila še srebrne trakove. Končno smo lučke priklopili, prižigale so se druga za dru- go, migetale, ugašale in se spet prižigale. Strmela sem kot začarana, magija barv in utrinkov me je uspavala. Zimska božična idila, v te- snem stanovanju, ki je bilo prej mrzlo kot toplo. Prej tuje kot domače. Dolge ure sem čepela, začarana, brez be- sed gledala, kako se barve prikazujejo in izginjajo, ka- ko se leskečejo stekleni obeski in kako skrivnostno utripajo sanje. Z očetom sva potem postavila še ja- slice, lahko sem mu pomagala, pazila pa sva, da po nerodnosti ne prevrneva smrečice. Čarobnost decembra se je nato začela. Smrečico smo prižigali vsak dan in barve so grele naše mrzle večere, dokler se nismo na božično noč zbrali pri mizi, igrali Človek ne jezi se, trli orehe in zo- bali arašide. Smrečica pa je med- tem čarala najlepše barve in pri- povedovala najlepše božične zgodbe. In meni je nekako odle- glo tisto breme temnega, vlažnega decembra, ko človek najbolj po- trebuje luči. Že tedaj mi je bilo namreč ob praznikih nekoliko te- sno. Veselila sem se jih, kot se jih veselijo vsi otroci. Zaradi pesmi, darov, pričakovanja, lučk, smrečic in jaslic. Bala pa sem se jih, ker sem bila tako prekleto sama, ker je bila naša družina majhna. Ker nonoti, bratranci, strici in tete, ki jih skoraj poznala nisem, a sem slutila, da so, niso prihajali k nam. Moji starši so bili taki, samosvoji. Naša družina nikoli ni bila vesela družina. Prazniki so pomenili sa- moto. Jaz pa sem od nekdaj družabna. S sanjami o smehu, ob- jemih, bližini. Še zdaj obstajajo, neuresničene. In še zdaj opazu- jem, kako se za osvetljenimi okni povsod zbirajo družine. Za Božič. Ko se jaz ne morem otresti tiste preklete samote, ki me spremlja iz otroštva. In jo osvetljuje samo ma- la, pisana smrečica. Zdaj, ko nisem več otrok in ni več očeta, da bi nizal lučke in pripra- vljal smrečico, se priprav lote- vam sama. Mož namreč nima rad smrečic, jaslic in okraskov. Pri njem je bila samota še večja. Tudi on je edinec. Tudi njegovih staršev ni več. Smrečice pa pri njih niso nikoli postavljali. Ker so delali tudi ob praznikih. In ga- rali za ta prekleti denar. Njegova čustva so z leti nekako okamene- la. Otroka ni več v njem. Morda ga nikoli ni bilo. Pa tudi družbe ne pogreša tako močno kot jaz. Mah za jaslice nabiram in sušim že konec novembra, za prvo ad- ventno nedeljo mora biti vse pri- pravljeno. In osvetljeno, da me slučajno ne prehiti tema. Tema decembra. Vem, da sem zgodnja, a otrok v meni ne da miru. Ali pa me morda preganja le tisti strah. Pred prazniki... Pred samoto. Smrečice ne dajem več v kopalno kad in ne umivam je. Ni časa za to, niti zlatega potrpljenja, ki ga je imela moja mama. Zato pa znam poskrbeti za lučke, da se niz ne zavozla, pa obeske skrbno jem- ljem iz mehkega papirja in jih po- tem januarja spet varno polagam v škatle. Kljub vsemu se tu pa tam kateri razbije. In vsakič mi je žal. Kot bi se razbil drobec mojega neizživetega otroštva. Moja smrečica je vedno polna vse- ga, lučk in obeskov. In tako kot oče vedno poskrbim, da so obeski in lučke vsepovsod, tudi na tisti strani, ki je nekje skrita v kotu. Ko bi tam ne bilo lučk in obeskov, bi se mi nekako zdelo, da sem samo sebe prevarala, da smrečica ni pra- va. Vem, da je tako razmišljal tudi oče, čeprav o tem nisva nikoli go- vorila. Malokdaj sva se razgovori- la. Vem pa, da sva se vedno razu- mela. Zdaj, ko pišem te vrstice, je zunaj dan, a taka prekleta tema in tak naliv, da mi samo lučke na smrečici dajejo nekaj veselja. V tem decembru, ki me vsakič ubija, leto za letom. Ne samo, ker nikoli, res nikoli nisem bila tako srečna, da bi se lahko stisnila v objem ve- like družine. In se prepustila lučem obilja in veselja, objemom in veselju skupnega druženja. Ubi- ja me predvsem zato, ker tudi očeta in mame ni več, da bi skupaj brisali prah z obeskov, ki jih imam še iz otroštva, in jih potem skupaj zlagali na smrečico. In med mah, zraven jaslic, postavili še skledo z mandarinami, orehi in arašidi. Kot nekoč, v tistem stanovanju pri Sv. Ivanu, ki sem ga že zdavnaj od- dala in je zdaj baje prazno in žalo- stno, čeprav je Božič. Prižigam lučke, večer za večerom, da bi pregnala mraz, ki ga slutim v lepo ogrevani sobi. In temo, za katero zlovešče lebdi samota. Pre- kleta, neizprosna, nepremagljiva, večna samota. Suzi Pertot Najboljši športniki Slovenije v l. 2017 Štuhčeva, Dragić in zlati košarkarji onec leta je tudi v špor- tu čas obračunov in nagrajevanj. O pripra- vah na vseprimorsko podeli- tev nagrad Naš športnik smo že pisali, prejšnji teden pa so v Ljubljani v Gallusovi dvo- rani v Cankarjevem domu nagradili najboljše športnike Slovenije za leto 2017. Med posamezniki sta to košarkar Goran Dragić in alpska smučarka Ilka Štuhec, najboljša ekipa leta po iz- boru Društva športnih novinar- jev Slovenije (čla- ni so tudi nekate- ri zamejski časni- karji) pa je košar- karska reprezen- tanca Slovenije. To je bila petdese- ta podelitev na- grad, prvič je po- tekala leta 1968, ko sta bila naj- boljša telovadec Miroslav Ce- rar in atletinja Marijana Lu- bej. Košarkarji, ki so septem- bra v Istanbulu prvič postali evropski prvaki, so odnesli skoraj polovico nagrad, saj je tretje mesto med posamezni- ki osvojil Luka Dončić, ki je po atletinji Maruši Mišmaš, motokrosistu Timu Gajserju in športni plezalki Janji Gar- nbret kot četrti v nizu prejel K tudi nagrado za najbolj izsto-pajočega mladega športnikaleta. Pri moških je bil torej v ospredju kapetan zlatih košarkarjev Dragić, ki je bil tudi najboljši igralec evrop- skega prvenstva, drugi pa je pristal kolesar Primož Roglič, ki se je vpisal med zvezde s prvo slovensko etapno zma- go na dirki po Franciji in sre- brno kolajno v vožnji na čas na svetovnem prvenstvu na Norveškem. Med ekipami je druga moška rokometna re- prezentanca, ki je na začetku leta po čudežnem preobratu v Parizu na tekmi s Hrvaško prišla do brona na svetov- nem prvenstvu. Za zdaj poškodovano Štuhčevo, ki je v sijajni prejšnji sezoni zase- dla pred zimo povsem ne- načrtovano skupno drugo mesto v svetovnem pokalu, ob nizu zmag pa je med dru- gim osvojila zlato v smuku na svetovnem prvenstvu v Sankt Moritzu, pa se je uvrsti- la osemnajstletna športna plezalka Garnbretova. Po lan- skem naslovu športnice Slo- venije pa je judoistka Tina Trstenjak tokrat tretja. Podeljevalci nagrad so bili le- gende slovenskega športa, člani slovenskega Hrama športnih junakov Miroslav Cerar, Ivo Daneu, Brane Oblak, Bo- jan Križaj, Aljoša Žorga, Tomo Česen in drugi. Društvo športnih no- vinarjev Slo- venije je pri- reditev tudi letos organi- ziralo skupaj z RTV Slove- nija, Olim- pijskim ko- mitejem Slo- venije in mi- nistrstvom za izo- braževanje, znanost in šport. Neposredno pred letošnjo prireditvijo Športnik leta Slo- venije 2017 sta v predsed- niški palači v Ljubljani nagra- jence, v imenu katerih je spregovorila Ilka Štuhec, sprejela predsednik republike Borut Pahor in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. HC