List 3.
Na hvalo mlatilnicam.
Delavci so vsako leto dražji, pa ka1*! vsaj jih včasih še za noben denar dobiti ni.
Ni čuda tedaj, da so učeni kmetiški gospodarji mislili na iznajdbo stroja (mašine), ki to opravi, kar opravijo mlatiči, to je, da mlati. In dobili smo res mlatil-niče: ene take, da jih voda goni , druge take, da jih konj goni, in še tretje takošne in najcenejše, ki jih človeška roka goni. Dobili smo tudi mi na Savsko stran tako ročno mlatilnico po dobroti naše visoko-častite družbe kmetijske, ki jo je meni, kot opravniku družbenih zadev, izročila z naročilom, naj jo kmetom okolice naše izposojam za majhen denar, iz katerega naj damo popraviti; če se kaj pokvari na njej, in kedar se ž njo toliko skupi, da se more se druga taka mašina kupiti, naj se pa na pomoč kmetijstvu omisli.
Mlatilnico, ki je k nam prišla, smo začeli lani meseca kirnovca rabiti. Postavil sem tarifo tako, da se je za mlačvo strnenega žita plačalo od stan ta 40 kraje, za ajdo pa le po 20 kraje. Naši gospodarji so se z veseljem poprijeli mlatilnice, tako, da v kratkem času je mlatilnica prislužila 21 gold. 30 kraje.
Po prvih teh, v veliko zadovoljstvo narejenih skušnjah je gotovo, da bode mlatilnica naša letos prav veliko dela imela, če le bode mili Bog veliko žita mlatiti dal. Le pomislimo, kako malo se po mlatičih s starimi našimi cepi opravi, nasproti temu, kar mašina opravi, ki na dan po 6 do 7 štantov strnenega žita, po 8 do 9 štantov pa ajde omlati, in to prav čisto in brez posebnega trpljenja.
Ali ni to lep dobiček, prijatelji moji? Ali ni to veliko vredno, da ni treba, včasih prav jezičnih mlati-čev okoli iskati? In ali ni to še poseben dobiček, da, če imamo mlatilnico, nam ni drazih podov potreba? Mašina mlati,  kamor jo postaviš, s pomočjo malo rok.
Slavna naša družba je storila svoje, da je za po-skušnjo dala nekoliko mlatiinic na deželo; poskusili smo jih in za prav dobre potrdili. Zdaj pa je naša dolžnost, da po besedah sv. Pavla ravnamo, ki je rekel: „vse poskusite, in kar je dobro, to obdržite." Zato, gospodarji, na noge! za izvrstno dobro mašino zdaj vemo, pa tudi to vemo, da ni draga, kakor so nam „Novice" že povedale, da se po gosp. Skale-tu v Ljubljani naročijo najbolje po 145 gold. Naš gosp. dr. Bleiweis, ki nam že veliko veliko let po „Novicah" in v „Pratiki" pridigova napredek kmetijstva, nam je lani z iskreno besedo klical: združite se, kmetje; kar eden ne zmore, jih zmore 5 ali 10. Naj te resnične besede, govorjene na blagor domačemu kmetijstvu, ne ostanejo nikjer glas vpijočega v puščavi!
Zato to priporočilo tudi jaz ponavljam: naj nekoliko gospodarjev skupaj stopi in si omisli mlatilnico, pa tudi drugo kmetijsko orodje, ki je za dobro potrjeno. Vem, da vsaka nova reč ima svoje nasprotnike in za-bavljivce; al to naj nas nič ne straši, vsaj 60 pred 80 leti tudi naši predniki se norčevali iz tistih, ki so prvi začeli krompir saditi; zakaj bi se norci tudi zdaj nam ne smejali!
Dolsko 16. prosenca.                       Jožef Vode.