Št. 33. V Goriei, v sobolo due 2(i. aprila 1902. Letnik IV. l/.liaja vs;ik loH'k in soIhjIo v i Irihiii > i|> II. ni I jii'i'ilpnlil lie /a nii'slii • Icr öl, ii. 111-i ]><>(•>11'11)i- /:i ili'/.i-lu. Ako | pUile na la tliH'va pi-a/nik i/.i I• • ';111 |• r«'| c>I• • (i. y.vi'i'rr. SI;111<• |m |iu il i |n ('|iiin,iii ali v (iorici n;i iluin |'i)^il];iii v ( i. i r 11- i v I ubakjina Ii | S c Ii w a r /. v S'iIsLiIi ii;n;iii in .1 <¦ I- j U-rsiL/. v i\iiii?s!.ili ulicili pi) iS vin. I tIK^ ŠS^ ^Rfc jS& ^^w \5tf& V 9^ t^ Y? ^^ *^^T I rea upravniätvo «(iorir<». Ot-'lasi a« ra^unijo po p**tit- vrstah in siccr ako so tiskajo 1-krat po 1*2 vii!.. 2-krat po 10 vin.. H-krat po 8 vin. Ako 8« večkrut tiskaju, raču- Illjo S.i lzdajalelj in odgovorni uieilnik Josip Maru&ič. Ti.-kit „Narodna tiskarna" . odgov. J. Marušiej. V (iorici. 20. aprila 1H02. Ta ali oni rodoljub jo izrctol niiwiijc. da so bratomorni boj na Siovjgiskcui /a notili po skrivnih potih upra&nasi poli- tični sovražniki, cos, da s loin ako m Slovenci skočiino v last;, najvoč skodujemo svojemu narodnomii napredku. a najvcč. korislimo tujcein, ki In nas cadi ugoiiobili. K(diko jc resnico ua inncnjij [>••• rodoljubov, nocomo tu preiskovali, — to pa nioraini) / nova potrditi, kar mho tudi že nestevilnokial naglašali, da uosloga in prepir iiiiin Slovencem voč škodiijc nego koristi in da jc volik naspiotnik naiodh oni, ki noslogo odobrava ali jo ct-lo lp-li bodisi iz Ludoinu.sno.su ali iz korislolovja. 0 torn imaino žaloslno prepricanjc ravno mi na Goriškein. Kos je, da jo tu in tain dobro, ako so diihovi malco v/.ne mirijo, kajli stojeea voda so rada osmrdi; pri tcin se razkrijojo različna miioiija, vsaki pove svojo, brani >vojc slališco in konoc vsob koncov jc la, da jo narod za inrvico inodrejši, da so povzpne za po- donj višje v politiC-nom in kullunioni na- prodku. Take ovolucijo so zdravo za vsaki narod in ni ga dan(;s narr. za vzglod vojno ' Jtr^n AlViki. ki so zo vloöo nad dvo ctr.j9 *v ni kočana. To vojno so pro- /ztt>siili zlata žoljui angložki lordi in /.idjo ii ??5T(jt,' tudi nokalcri člani angl. dvonn' Iru/bi'. Ali kak j<1 sad fc vojuc? Arii»li.jo j italic la vo.jna /,c nad dvc inilijanli ki-on I Icnai'ja in nji'iio najb )ljšf- vojin; 111. po|iolnoma obladilo n<; lo pi-i angb'žk(Mii ljudstvu. ki najlrjjo trpi na na.slt'dkib lo vojn<\ kor so popadali kot žrtve sobičnosti r(jditolji colib dru/Jn, — uiai-voc obladili so so tudi oni visoki go- -poiljo saini. ki so pi-icakovali, da jini loni'so ki'vxva igra na atriškoni bojisču ogromnib dobičkov. a jim jo donosla — itko izvzanit'inn I i i' <; v a n t o v o j n i It l> o t r (.' b š (': i n — lo nevosiilo razoOaranjo. \r Angliji pa po vs(jin toin nastano tolika I'oakcija, Ua država za dolgo no bo spo- sobna za nobono vočjo akcijO. In kaj so dogodki v Holgiji, ki so se vrsili v ravnokar minulib duel), druzoga ilogo sad prizadovanj posHinoznib buj- skac:(jv. katorim jo blagor dclavskoga ljud.-tva belgijskoga dovota briga, pač pa ki strzajo dolgo pisto po Bolgiji sami in njonih zakladili. Ali co lioccnio. pogiojino v naso pai'lainonlarno ra/inoro, pa se zopot pre- prirHiiii (i rosniünosti goronjib besod, da nt'iiaruvno l'iizlnirjon.o rodi lo propadanjo inoči. Sovražniki na.šurjonost tudi pri nas nonaravna, tako- rekoč izsiljena po elemenlih. kateri so pri tern iskali vse kaj druzega nego ljudske koristi. Hujskanje slanu na stan, osebe na osebo. sovrastvo na vasi. v družinah, — vse to ni slo na korist narodne stvari, inarvoč k večjeinu le na nameravano korist onih po.jedincov, ki so hoteli kovati iz splošnoga razburjonja za se kapital, da no rečoino tudi mi: na korist našega polit. sovražnika. Kajti to razburjenje po oni strani ni bilo one vrste, ki vzbuja dubove za lepo in plemenito, marvoc za sovrastvo in krivioo proti bližnjenm in oni, ki so bujskali nase ljudstvo v sovrastvo, se niso brigab za to, ali ljudstvo trpi na nasledkih tega hujskanja ali ne. No cudili bi so pa. ako bi k vsoj skodi, ki jo je prolrpelo nase ljudstvo vslod razpora žegniotno in moralno, prisla so uajveoja Skoda, ki bi bila : utrujenost in otrplost za narodno delo. S tern bi bilo potem tudi doseženo, kar so morda pričakovali naši nasprotniki in njib slo- von-ke oprode od nasega dornacega pre- pira. Zaradi toga inora nase slovensko ljudstvo samo paziti, da se je ne poloti liar.ulna utrujenost, marveu da z ono ži- vabnostjo nadaljiijo narodno delo, ka- kor.šna jo potrobna za dosogo dobrib uspebov za na~ narodni in grnotni blagor. Na to stran jo potrobno. da se utr- juje mod narni narodni značaj in slo- venski jionos. tor da se ne pusti omajati nikoli in po ničenier. Nas vseh dolžnost jo, da dolujerno na to. da zavladajo zo- pct mod narni oni srečnejSi odno5aji. ko smo ko jeden mož stali na braniku za sveto stvar slovensko; — dolžnost naša je, da se zdru>:rno pod zastavo, ki je jedino prava siovenska zsstava in katere ne bi smel zapu«titi nikdo, ki se čuti pravo dete svojega naroda in ta zastava je : naš s t a r i s I o v e n s k i p r o - g r a m. Koncert ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Kakor smo v zadnji Številki obljubili, i prinašamo danes natanjčnejši popis res krasno veseliee. katero nam je v nedeljo | priredila prezaslužna naša ženska po- ; družnica sv. Cirila in Metoda. I Najproj naj opišemo glasbeni del i vsporeda. Čitalniški per ;^i;,.; i...............i:..w a . i..i:__j-.- govimi slovstvonimi spisi njogovib pre- ueonib jezikoslovnih preiskovanj in pri- mer janj slovenščine z drugimi jeziki. kiore je priobeeval ziasti v knjigab slo- veuske MaticeV! — On je bil tudn ured- nik slovstvonoga lis'a „Zora" in dopisnik- „Krosa'". 0 tisti priliki mi jo svojeöasno pisal, da inia innogo truda z gospodar- stvoni. kor \o njogova župnija okonomi- čna, in da so inora truditi za svoj vsakdanji kiub. kakor ostali kmotje. tako da mu ostane le nialo prostega časa za doiovanjo na slovslvenom polju. pa vkljub ItMiiu, ila sleje žo 00. loto na svojih pločab, da jo .so vedno vbog, kakor corkvona mi.š !*• itd. Kaj bi rokol pi'i torn znaiii „inlcan^igont in intrigant" v Goriei s svojo „zognano duliovskt) bi- sago ?vk Pa kor brzovlak biti. uaj pohitim tudi jaz v t(Mii razmolrivanju naproj /, njini. llmali dospo brzoviak na poslajo: „Sv. Juri) ob južni žoloznici". kjor je tudi nas goroinenjcni slavni pisatclj Davoiin T. zadnja lota zupnikoval, in ^monda) tudi tain vinrl blažn uv _LüüiJi_>JU____<.iii^.i4-»jin,'____)»>„.•*•¦''..''¦ • Brzovlak hiti dalje niiino znane postaje ,.Teharje" proti v zadnjem času tako slavnem Celju. tej ..nemski trdnjavi" med štajerskimi Slovenci, ktero si je osvojil ravno te dni le trdni možati poguin pravih narod nib poslancev v dr- žavnem zboru, med torn ko je Vuk- Braiikovičeva trojioa gledala hladnokrvno ta boj Davida z velikanom Golijatom. Sram jib bodi te slovenske dekadente !!! Od Celja, ktero sem viilel le iz že- lozniško postaje, je hitel vlak dalje po lepi rodovitni savinski dolini do laskib toplk1. iTiilTer-Bad) kjer je vstopilo v vlak nekaj topličarjev. Od tod je kolo- vratil dalje mod lepinii vinskimi goricami stojočimi ob obeli straneh želoznične progo in med rodovilnimi njivami L rim- skim toplicain (Kömerbad), kjer jo zopet vstopilo nekaj potnikov, — „dvoživek" — kakor jo nekdo imonoval isto topli- Oarjo iz znanoga razloga. Slednjio prispe na znano postajo Zidani Most, iStein- briioki od kodor so raztoza druga pa- noga jiizuo železnice doli prek Save v Zagreb in daljo. Tu že vstopijo na vlak proli Zagrobu sprevodniki unisurmirani l>o mažarski, ki pa morajo znati tudi z a, katori bi bil žel 5e viharnejšo po- hvalo, da ni bil postavljen na prvo mesto. Te je bil pa v polni nieri deležen Abtov Ženaki zbor s klavirjem „Slavnost na kraljevem dvoru" iz uglasbene prav- ljice „Pepelke". Ko omo zdaj leto na tern rnestu ocenjali „Sneguljčico", smo po- hvalno ornenjali Abtovih skladeb osobito za ženske glasove; v tern žanru se sine Abt imenovati med najboljšimi skladatelji tako da bi mu pristojal naslov ženskega ekladatelja par excellence. Tudi iz „Pe- pelke1' in v nedeljo petega zbora diha piistni Abtov slog. Vižjo muzikalično vrednost nadomešča v njem jako živahen ritem in bljubka, priprosta melodija, kar je izzvalo v občinstvu burno priznanje. Gg. pevke so pa tudi zaslužile viharno pohvalo. Težavni prehodi, n. pr. koj iz za- četka v spodnjo medijanto, so bili čisto izvajani, nijansirai.je pohvalno, posebno krepko je donel unisono v višjih legah. a pri vsem tern so bili glasovi lepo zliti v celoto; onega pretiravaiija glasu — „šibke strani" diletantinj, hoteeih vsekako ,,figuiirati" — ni bilo kar nič opaziti. Posebno nam je ugajal sopran po svojem lepem, okroglem, polnem timbru, enakem v visokih in nizkih legah. Na to stran je čitalnični pevski zbor najoeitneje na- predoval, in vidi se, da se še vedno drži ne višku slov. ženskega petja v Gorici. „Zvezdi" je med najlepšimi rae- šanimi zbori Nsdvedovimi. Odlikuje se po lepi melodiji,posebno proti sklepu. Skladba je mnogo hvaležnejša od Pirnatove ena- kega teksta. Pela se je že na čitalničnem odru, a tako precizno kot v nedeljo ne. Najtežavnejša je sreda pesmi, kjer so zmanjšani akordi v pianissimu s pavzami. Ta težavna raesta so se v nedeljo pela s sigurnostjo in natančnostjo, kakor jo med diletanti malokje nahajamo. Posebno krepko je donel sklep, ki je poslušalcem očividno imponiral, da so — če tudi se je kazalec na uri že nagibal proti pol- noči — viharno zahtevali ponovitve. Kakor so bili ti ocenjeni pevski zbori izbrani za širje sloje poslušalstva tako je imel sopranov samospev zadostiti strogim umetniškim zahtevam. Gospodična Hafnerjeva nas je zopel razveselila s svojim krasnim umetnim petjem. Pela je po sporedu Nedvedov „Tvoj mirni čuvam stan". Že njen nastop je kazal — šolo. Pela je na paniet, in vrhu tega skladbo, ki ni redko posejana s pavzami, skladbo, katero tvorijo glasovi kratke veljave. Da bi po zasluženji ocenili a'i — recimo — pohvalili to krasno petje, nam ne dopušča okvir tega sporočila. Reci pa moramo, da nas je kar oeaiala velikanska razlika med mogočno-krepkim fortissimom in nežnim, d i h u podobnim pianissimom. In občinstvo je kar za- makneno slušalo te nebeške glasove, nikdo se ni upal ganiti, boječ se motiti ta divni užitek, grobna tihota je bila v dvorani. In ko je gospodična nehala, je vstal vihar, ne vihar, orkan ploskanja. Na burno zahtevanje po ponovitvi je gospodična dodala „Slavcka"', rusko narodno pesem, polno glasbenih okraskov predložko? in dvoložkov, katere je go- spodična z mojstersko lahkobo izvajala. Ni<2 manj nismo občudovali na nekaterih mestih umetno izvajani „portamento" glasu, ki je poslušalstvo kar očaral. Iz kratka : Občinstvo je v izrazih zadovolj- stva in iznenadenja gospodično solistinjo uprav oboževalo, in mi mislimo, da go- vorimo iz srca vseh udeležnikov, ako izrazimo željo in prošnjo, naj bi nas vrla gospodiitna tudi pri eitalničnih vc- selicah razveselila s svojim krasnim petjem. Na klavirju je spremljal petje gosp. Vladimir Premrou. ki že v mladih letih kaže izrodno nadarjenost za glasbo, vztrajnost in požrtrovalnost. Za sprem- /janje je treba veekrat veiike prieujoč- nosti duha, in te mladi gospod ne po- greša. Orkestralno glasbo je zastopal duo na klavir in harmonij iz Smetanove „Hubičke"'. Klavir je bil v rokah gori- škim Slovencem vrlo-znane pianistinje gospe Vodopivec - P remrou-tove. Spremljal jo je na harmoniju čitalnieni pevovodja g. Mercina. Kontrast med znakom glasov teh dveh instruntentov, med zategnenimi in kratkimi glasovi se navadno dobro podaje. Gospa je igrala z znano eleganco in preciznostjo, v taktu nismo opazili najmanjše divergence, ee tudi veekratno ad libitum — sviranje jako otežuje spremljanje z drugim instru- mentom. Citalnienega pevovodjo g. Mercir.a omenjamo priznalno na zadnje. Naše hvale menda ne potrebuje — kakor smo že lani naglašali — ker mu jo je „Soča" v prejšnjih letih dovolj napela. (Konec pride.) Politični pregled. Državni zbor. Od pondeljka pa do petka imela je poslanska zbornica ta teden vsaki dan svojo sejo ter se ves čas bavila s pro- računom finančnega ministerstva. V torek je rešila točko blagajniška uprava, v ka- teri točki je bila zapopadena tudi sporna postavka 16 milijonov subvencije za pražko mesto. Ta postavka je bila spre- jeta z 218 proti 135 glasovi. V sredo in četrtek pa je bila na vrsti toeka o direktnih davkih, ki je bila tudi vsprejeta in zdaj je na dnevnem redu razprava o indirektnih davkih. Seje se vrše zdaj jako mirno. Poslanska zbor- nica bode imela drugi teden vsaki dan svojo sejo, potem bode pa počivala od 3. do 12. maja in to zaradi delegacij, ki se snidejo tiste dni v Budimpešti. Kvotua deputacija. Kvotna deputacija seje konstituirala ter si je izbrala svojim predsednikom grofa Schönborna in podpredsedni- kom vit. Jaworskega. Poročevalec dvorni svetnik Beer predlaga, naj se določi kvota od I. jul. 1902 do 31. dec. 1909 in sicer v razmerju 65.6 za cislaj- tanijo in 344 za Ogersko. Nov udarec za Vsenemce. Najnovejša poroeila javljajo. da vsenemški poslanec Wolf odloži mandat. Povod temu je neka nova za Wo I fa baje ne posebno častna afera. Njegov list „Ostdeutsche Rundschau" je pisal v pri- log sladkornega kartela, katerega name- ravajo skleniti razni fabrikantje za izde- lovanje sladkorja in kateri kartel bi močno oškodoval sladkor kupujoče ob-. činstvo. Zdaj se je zvodelo, da je bil list v to svrho podkupljen in da je denar sprejemal upravitelj lista neki Guttmann. Poslednji je pojasnil vso zadevo poslan- cem in je bil takoj odpušeen iz službe, moral je odložiti vsa mesta v društvih, katera je ondi zavzemal. Vsenemci oči- tajo Woll'u, da jy delal z Guttmanom pod jedno odejo in groze z novimi od- kritji, ako Wolf ne odlozi mandata. To je jeden povod; drugi povod pa je Wol- fova afera glededvoboja s posl. Schalkom. Schalk je namrec izročil zadevo čast- nernu razsodisču, — a Wolf je rekel, da se le tedaj podvrže častnemu razsodišču, ako Schalk že prej pove, katere roči hoče spraviti pred sodiščo. Schalk je oil- govoril, da že vso pove, ko bo razso- dišco oestavljeno. Wolfa pa cela zadeva tako peče, da nainerava odložiti mandat. Ta zadeva je zopet hud udarec za Vse- nemce. Trozveza. Rimski dopisnik angleskega lista ,.Daily Gronicle" pravi, da podaljšanjc^ trozveze ni še gotova stvar ter da so bo Italija toliko časa branilu isto podaljšali, dokler ne bode na cistern glede nekate- rih politienih trgovskih vprašanj. Glede Nemčije da je Italija v tern pogledu že na cistern ne pa tako z ozi- rom na Avstro-Ogersko. Največ zadrege da dela v tern pogledu vinska klavzula, pa tudi to da zahteva Italija, da izosta- nejo iz pogodbe nekatere točke naper- jene proti Franciji. Zgorej omenjei.i do- pisnik pravi, da ako se odstranijo te ovire, bode nova trozveza sklenjena že tekom tega poletja. Avstrljskl Poljaki In trozveza. „Gazeta Narodöwa" piše, da je vit. Jaworski zaradi tega odklonil predsed- ništvo v avstr. delegaciji, ker bi mu ne bilo mogoee in sicer z ozirom na raz- mere, ki so nastale zadnji čas med Po- ljaki in Nemčijo, govoriti o trozvezi v tistem smislu, kakor je bila dozdaj na- vada. Novi ruski notranji minister. Na mesto umorjenega ruskega mi- nistra za notranje stvari Sipjagina je imenovan rninistrom pi. P I e h w e. No- voimenovani minister je rojen 1. 1848 in je bil že kot senator pomočnik notra- njega ministra. Rusko časopisje pravi o novem ministru, da je prijatelj Durnowa in Pobjedonosceva ter velik nasprotnik židov, Nemcev in revolucijonarnih di- jakov. Protiruska demonstracija v Rusiji. V mestu Helsingfors na Finskem v Rusiji so se primerile dne 17. t. m. ve- like demonstrate. Ta dan je bil kon- trolni shod, katerega se je pa od 810 pozvanih rezervistov udeležilo le 57. Prisla pa je ngromna množica nahuj- skanega Ijinhtva, ki je začela uprizarjati hiupne slcmonstracije protiruskega zna- čaja. Nu čelu inno/.ice je bilo več odlič- njakov mcj njimi tajnik finskega senata baron Burn Ax(»llilie in več članov me- stne uprave. Izgredi so trajali dva dni. Policijo je ljudstvo napadalo in je bil ravnatelj iste smrtno ranjen Ranjenih je bilo več vojakov in redarjev s kame- njem. Izgrednikov je bilo ranjenih le malo ker vojaštvo ni rabilo orožja. Belgija. Sklep belgijske poslanske zbornice je uplival na splošni položaj v toliko, da je delavska stavka danes z malimi izje- mami že končana in so delavci že sto- njenem ustju v Savo. Tu je za go- tove vlake tudi „obedna postaja*', ker ima veiike restavracije za vse 3 razrede vlakov. Pa jestvine in pijačo znajo tu precej drago računiti. Neki sopotnik mi je pravil, da je moral plačati za čašico črne kave, ki je držala toliko kakor lu- pina orehova, 56 h. (28 krajcerjev)! Naj- boljše je za potnika, ako vzame potrebna 2ivila z doma, vsaj za en dan seboj, in tudi zato, ker človek saj ve, kaj je! — Od Zidanega Mosta do Ljubljane se vije železnična proga vedno poleg ali blizo Save, ktero imenuje „slavni" nemški zem- Ijepisec še zdaj mesto Save — Fluss, pa „Sauflups!" — Tu mi pride na rnisel kaBicna satira dr. Zupana (bivšcga scme- niškegaprofesorja v Lj.j: „Zwei grosse Män- ner hat Krain besessen; aber den einen hat „die Sau>l (v kteri je ulonil učenjak Čop), den andern „der Wolf- gefressen (namreč njega ; ker je njega — Zupana, — škof W. proli njegovi volji poslal v pokoj 1). Tako smo se vuzili v hitrici mimo znanih obrtnih postaj ob Savi, pogovarjaje se z bratom Hrvatom o raz- nih slovanskih raztuerah in nedostatno- stih in tudi o kleti neslogi tu in tarn, da smo na ta nucin dospeli hitreje na w liiihljfi-nsk«! niiHluin. Tü smo si drui/ ririi- daljno potovanje; g. profesor se je peljal dalje v kršno domovino svojo, v Dalmacijo, drugi sopotnik c. kr. stotnik pa se je predramil malo pred Ljubljano ter sei k svojim sorodnikom v Ljubljani na sta- novanje, potem ko sva se vzajemno za- hvalilaza prijetno in kratkočasno družbo in si voščila vse dobro od Boga! — Tako sem sre^no dospel zopet v belo Ljubljano 31. jul. 1901, ktero sem bil zapustil 16. istega meseca. Ker je bilo že 6'/2 ure zvečer, nisem namenil dalje potovati. Iz Buuapešte do Ljubljana sem torej dospel ravno v lO1/* urah. Ni li to zares velika naglica? Podal sem se v gustilno ,.K»toliški D«»m'\ Tü sem se malo odchihnil od neprostunega drdranja ter sem menil iti po kralki veOerji takoj k počitku. Ali tedaj se mi je reklo, da sta v drugi sobi ilr/.avn;i in dež. poslanca gg. P. in dr. Ž. tuktcri vili akademiki si. katol. drušlva ,,D;inico" in se neki vrli katoliriki narudni irmzje Liuliljaiičani, ki me žele videti. ir/.irnmn se l menoj seznaniti. Kdo bi ne sVl rad v tako po- steno družbo naših sobojevnikov za naäe pravo, ter spoznati saj nektere teh vrlih nevstrašenih katoliško-narodnih rnladeni- čev visoko.šolcev? In vstopil sein z ve- podajoči si prijateljsko in somišljeniško svojo roko. Prav prijetno mi je bilo v pošteni družbi teh modrih mladeničev do 11. ure zvečer, kako navdušeni so za našo sv. stvar! Naj jih le liberalni listi zdaj še ignorujejo, a upamo," da ni preoddaljen čas, ko bodo oni mladenči, kterih šteje „Danica" letos že 40, poma- gali poraziti kruto zver, lažnjivi „libera- lizern" in njegove izrodke povsod po Slo- veniji, ko bodo stopili na torišče in bo- jišče za resnične in stalne dobrine kIo- venskega naroda. V to iine naj isto vc- levažno društvo cvete in raste, kajti to je naša zmaga, ki svet premaga, naša i vera ! Zito pa koncam svoj skroinni opis \ tc^a zanimivega. mojega potuvanja po I Otferskem, ' besedami 5. kitice „Naša ' |)(\scm": (To je pesem ,.D a n iča r j e-v'\ Glej „Zoro" in. marca 1902). „Č<; boj ho srdit, bo vera na-rf skit, Pravice oklep, nas bran bo prelep, Naš kras in naš spas ivsnice l»o pas: Vrag /. ineceni /add bo božjih bestül. Naprej na dan ! Na solntini dan, „Danice*' je svit nail nami razlit, in „Za- rije*J trak razganja nam mrak". ltd. Torej kličem glede na te vrle gg. akademike: „Še Slovenija nij zgubljena!" *) >Zarja« je enako društvo visokošolcev y Ciraiicu, ki älcje se le \b uilov; pa iz malojr;i pili v delo pod prejšnjimi po^oji. Tako je sklenilo osrednje vodstvo bruseljskega delavstva, kateri sklep z veseljem po- zdravljajo vsi treznomisleči krogi, ki so mnenja, da bi ravno splošna stavka naj- več ovirala ugodno rešitev zahteve po premembi volilnega reda in ustave. Le skrajno zagrizeni socijalisti in oni krogi, katerih težnje sploh nimajo nič skup- nega z volilnim redom in ustavo, mar- več ki bi iz revolucije hoteli kovati za se kapital, nasprotujejo treznomislecim krogom. In ti (dementi še vzdržujejo ne- mir in napetosl po nekaterih krajih. V občinskih zastopih, kjer imajo vecino socijalisti in liheralci, se sklepajo adrese na kralja, naj s svojo besedo po- seže vmes in napravi mir. Na nekem shodu v Liittichu je govornik zaklical demonstrantom: „Mirujte še nekaj dni; če kralj ne bo posrecloval, potem naj stori vsak, kar hoceil. — Značilno za razinere v Belgiji je pa to, da dobivajo stavkujoči posebno veiike podpore iz Nemčije. Od tarn se jirn je obljubilo 30.000 mark, da vzlrajajo. Skoro se ve, kam pes taco moli. Domače in razne novice. Sinrtna kosa. — Na Voloskem je umrl dne 24. t. in. v starosti 84. let g. Anton Dragotin F a b i a n i, diplom. ko- misijonar Nj. Velič. pok. cesarja Maksi- milijana. Pokojnik jo živel pred leti tudi nekaj časa med nami v Gorici. N. v. p. C g. Jos. Pavletio, župnik v Ren- čah, je imenovan za dekana v St. Petru." V sredo je bil kanonično inyestiran. — Čestitamo! Imenovaiije v sodni službi. — Višje tržaško deželno sodišče je imenovalo sodna praktikanta dr. Emanueia Pečiča in Josipa S a n c i n a iz Skednja av- skultantoma. Zji „Šolski 5)<>m" došlo upravni- štvu „Gorice*1: g. .Jožef Pegan, posestnik v Gaberjah pri Ajdovščini 1 K. Hvala! Zahvala. — Ženska podružnica sv. Cir. in Met. v Gorici izročila je že po svoji predsednici, gospej Avgusti Šantelj denarničarju „Šolskega doma" 240 K kot čisti dobitek nedelj.ske „Besede" v pri- log učeče se mladine. Podpisano načelništvo si žteje v prijetno dolžnost, izreči najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo žonski podružnici sv. Cirila in Metoda, osebito njeni pred- sednici za ta velikodušni dar. V Gorici, 25. aprila 1902 Načelništvo „Š o 1. Doma". Dohodek koncerta /enske po- driixiiiec sv. i'irila in Metoda. — Vseh duh^dkov je bilo . . 427 K 20 v Stroškov........163 „ 53 „ Ostalo ie cistega . . . v. .~T63~K 67 v Od teh se je izročilo ,.Šolskernu Üomu"' 240 K. OsUne se v blagajni 23 K 67 v. Nadplacali so in sicer: preč. gosp. Mašera 4 K; Gosp. in gospa Kofol 2 K; preč. g. dr. Ant. Gregorčič 10 K; gosp. dr. Andrej Lisjak in gospa 5 K; gosp. T. Jug, nadučitelj v Solkanu 5 K; g. Kumar Valentin 5 K; g. Skubin Anton učitelj 4 K; g. Ant. Jerkič 4 K; Vodopivčeva dru- žina 6 K; družina Klančičeva 10 K; preč. g. kurat Jos. Golob 4 K; g. dr. N. 5 K; g. Svetoslav Premrov 2 K; preč. gosp. Franc Stepančič 10 K; gospa Koren 4 K. Vsem častitim gg. darovateljem bodi na tem mestu izrečena najprisrčniša za- hvala ! Vabilo. — Podružnica „Slomškove zveze*' priredi v četrtek 1. maja t. 1. ob 10. uri predpoludne zborovanje v „Š°l~ skem Domu*'. K obilni udeležbi uljudno vabi o d b o r. „Centralna posojilnlca" v Oorici naznanja sl. občinstvu, da bode imela odslej uradno pisarno odprto razun «ia- vadnih uradnih ur še vsak ponedeljek in četrtek popoludne od 2—4 ure. N a č (31 s t v o. Nova kavarna v (iorici. — Na Travniku, tarn, kjer je bila poprej ka- varna „Imperial1', prevzel je prostore g. Filip Pečenko, bivši hotelier v Pulju ter priredil novo kavarno, imenovaväi jo „Cafe Central". Nova kavarna je upremljena po najmodernejših zahtevah ler je v vsak(;ni pogledu jako elegantna. Prostori za goste so prii-ejeni v pritličju in v prvem nae tiče notice v „Soči" o tej ohravnavi, koliko opravila dajojo sodnijain politi- kuJoči nunci, ve „Soča" dobro, da je has ..IZVt*L «I/* VW*JiVljW ovadbe. Ali je treba večje nesramnosti ! Najprej nap(;rjajo oni norosnično ovadbo H katorirni nadlogujojs) olilasti. potem pa podtikajo to iKidlogovanjfi drugim! — Obto/.enec pa ostaru; radi te obravnave v očeh poStenega ljudstva ravno tako cist, kakor prej ! Srarnuj<;jo naj so pa njogovi .,napredni" ovaduhi ! I/java. — (Jredni.šlvo ,.Sooo>l me v št. H9. pozivlja. naj to/.im, cos, h* tako spravim s svola nosranma sumnioonja in zavijanja, katoro je njon lažnjivi do- pisun nagromadil o meni. Izjavljam, da no horn tožil slamnatib mož okolu ,.Soco" in „Primoroa", kor bi lo bilo pod mojo častjo. Zadoslujojo naj popravki, iz katorih ludi razsodni bravc.i „Soče" labko spoz- najo resnico. „Sočino" urednistvo siccr sodi vse popravkt; |jo svrtji lastni no- sramnosli, vondar poštciijaki vrjanicjo bol.j lastiiomu pro|irir:an|ii in zatrjcvaiiju dnbovnika. kakor pa slavno znani laž- njivosti ,.Soco". Zato tudi no prikrivarn svojini laranom, kar pisola „Soča" in „PriiiKJiou"' o moni, ampuk jim sain vso prohcrcni, da so propi'icajo, öosa jo zmožno liborulno sovra.šlvo. Ker pa se ,.Soca" sklicuje na ,,ka- k ih 40 prič, ki vso potrdijo. da jo res. kar je pisala ,.Soča>l, in da ni r<*s. kar je popravljal zupnik Kosec"', jo po/i\l)am. naj navedo I o o d n o s a m o p r i č o. k i u p a j a v n o trd i t i. kar trdi ..Soča1' o moni. Ako je nc navede, ledaj j<» ,.So- C'ina" in ,.1'rimorOeva" la/.njivosl doka- niia, Ako jo pa navodo. todaj h(» priöa inieia prilo/.nost prod nopristranskirn sod- nikom dokazali rosnioo. K a in ii j c. duo '2\. aprila 1902. Jos. Kosec župnik. Xapad na corkl.jaiisko |m»nojil- ilioo. —¦ ..Sou"1" zopot napada eerkljansko posojilnico. Zakaj so gospodje tako sr- dito zaganjajo v to posojilnicoV P o i t- v e d e I i s m o. d a j o c o r k I j a n s k a [) o s o j i 1 n i c a o d p n v o d a I a ..g n r i- Š k i 1 j u d s k i p o s o j i I n i <¦ i" v I >> \i o f) 0.0 0 0 K. k o r n o in a r a u p a v a t i (I e ii ar j a I a k i ni I j u d o in. Od tod vsa jo/a in besnost. Obcinsko \olil\r \ Korminu.— Ta toden so so vršilo v Konninu uliL-in- sko vclitvo. Stali st:t m na-[iruti dvo stranki. namrcc la-ka avstrijska in pa irrodentovska. ki so saina na/ivlji' ,.so- cijalislier.o iihcraiin>'. Oho stranki sta «o žo dol.uo pripravljali na odlurib-n hoj in sta so vrgli / v>o si^i na trotji volilni razrod, kajli od i/.ida vulilov v tcin ra/rrdu jo bilo oilvisno. kakada Ik »do vonna intvi-u'a kormin^koga starasin-tva. Volilov v ti-in razrcdii jo trajala tri ilr.i in siror v Itut'k. si'odo in cotrlok Komvii! i/.iil jo hil uiio- doii lasko-avstrijs'-i -traiiki. ki jo /ma- gala z v o č i n o !)4 g I a s o v. Ta izid jo irrodonlovoe strasan". ki jc poslala zadii|i cas /. i d o v s k o - I i b (<- r a 1 o n. i r r o d o n t o v s k i. p r o t o- sl an t iivski, s o r i j a 1 n <> - d o in o- k ra š k i in kaj vonn> šo v>o kak. samo s I o v o n s k i list no! Včoraj sta volila 11. in I vol razred. v 11. so zmagali irrodontovi-i. v 1. pa lasko-avstrijska stranka. Porotno sodišrc v Gorioi otvori s(^ za letošnjo lelo dno 2;>. junija. \ov želc/niški vo/ni red. — Poletni vozni red st» uvodo pri ju/.ni žoloznici dno I. maja t. 1. — L'poljo se nov vlak, ki bo vozil z jut raj do Vidma. Odhajal bode iz Gorico ob G04 min. dospol v Korrnin ob 627, a v Vi- dem ob 7 32. Konjo pokojne^a kardinala je ku[)il g. grof I.anthiori. I/ka/ davko pl.-icujocili obrlni- kov. — Oil due 21. t. m. skozi l-i- dni naproj jt^ razložon pri tuk. niagistratu izkaz vseh onih, ki placujejo mestu obrt- nijski davek. Špar^cljni. — Na goriški trg jo bilo pripoljanih in prodanih spargljev in sicer dno 20. t. m. 18 kv. po 80 K kv., 21. t. in. 9 kv. po 70 K kv., 22. t. in. 25 kv. po 70 K kv. in 23. t. m. 20 kv. po 70 K kv. in 2i. t. m. 21 kv. po 64 K kvintal. Prvi f;rali. — Na dan sv. Jurija so prinesli na trg 15 kilogramov doina- eoga graha; prodali so ga po I K ki- logram. I/pustili i/ zapora so onega cov- ljarja Kavčiča iz Lipe, o katorom smo zadnjič poročali, da se je hotel saliti z biciklom in so ga zaprli. Zdaj so se pro- pricali, da jo hila to res le samo Sala in so ga izpustili. Drugic s(» bo Kavčič najbrže rajo držal svojt'ga kopita. Voja^ki nubor v Kanalu. — Pri vojaskoin naboru, ki so jo vršil v Ka- nalu 21. in 22. I. in., prodslavilo se je v 1. razrodu 157 inladoničov, vzeli so jih QiHTin/ ivcj' ^uujcmu je UHU AU, v ill. razredu predstavilo se jih jo 65, vzota sta bila 2 C'<*rkrv na Knin. Probivalci vasice Kni, ležeče tik pod vrhom toga gor^kega vtdikana, so sklonili zgraditi corkov. za kar so že dobili dovoljonjo od nadskolijskoga ordinarijata. Dno 17. t. in. so iiiH'li lopo slavnost polaganja tomoljnoga kannia toj corkvici. Vsa vas je bila v zastavah. topiöi so pokali in vesoljo jo vladalo pri sarnotnih Krncih tarn j^ori. Za corkov jo napravil načrt stavboni mojster Jo/.ol K u s.j an iz Konč. Lad.ja coikvioo ho dolga 8 motrov. Z\- roka bo 5 motrov. prosbitorij (svotišcoi bo dolgo ;J'8O in., visoka pa bo cerkev v procclju 10.10 m.. do vrh stolpa pa 20 inotrov. bogotovljona bo v jednem Iota in prili. polotio hodo krnski turisti obiskali labko tudi to svotiščo, prodno >e po- dajo v slrmi vrli Krna, u/ivat raj ski raz- glod. Koliko zaros idealn«j//a užitka h kratu ! Diihovnikom, obiskujočim naš divni stari Km. hodo dana prilika. da zaniorojo oj»raviti daritov sv. masO v novi corkvici. Oficnj. - 1'rotekli teden zgorei je senik na V'olarjih pri „Miklavžu^. Senik bil )d nov in poln serm. Posostnik irnoi jo vse svojo seno v soniku in sedaj jo oh vse tor oh torn casu tudi za drag donar sena no m<.ro lohiti I'rodati bode moral živino pod ci,o. Zažgali so haje cigani. ki .-o vedno tu okrog klatijo Kodni olxiii /bor braiiilnico in poMijilnicc \ Kamnjah l><> na praznik Vneijoboda. due h. maja t. I. ob 3. pop. v šoli. Dnovni red; 1. PoroOilo n;tcel»tva in nadzorstva: 'I. Olobrenje računov za I. 19(11. 3. Volitcv nacols»va in nadzorstva: \. l-'rodhi'ii in slucajnosti. K n in n j c, dno 2". aprila 19"2. N a c <' 1 .- t v u Tura \ \ipa\i. — Dno 22. t. in j-stj.fddu«- ok<»lu 1 uro so inieli v Vipavi Vrlij>ol|u. na Colu in v nekaterih druüih bližnjih krajih vohko nevibto, z jiromom in bliskom m konočno s t o c o. Skoda jo torn večja. kor jo padaia kokor iešniki dobela to bili pripravljoni na tako zgo.lnjo t<»eo in vsloii tou'a tudi ni-o streljali. razum v občini Mudanif, a š" tu so Imoli pri torn nosn*«io. I*ri stroljanju se jo nainroč znatfio opeko! bivsi sodmo.štdoi.-. sodaj ohčin-ki tajnik Jos.jp Korjančič. kateremu so jo smodnik prona^'io vncl. Kksplo/.ija urjuälif iniiM*. — V srodn ziutra) >o >o v sosijanskoui kamo- ipih.mi;. kjor k'tplioj'» matorijal za dola niivi' luko. ra/^tioliii oriaško mino. ki je bila napi'injena s 16(KX> kg. «modnika K to, ok-[ih.ziji odpolialo ^«' jo iz niosta xi'i- odličnib o*v\\ ki so glodalo nonavadni pii/.or. doloma z bli/.nijh gru-ov in de- h»nia .- parnik"in na morju Kazpok jo bil -«¦•voda vrhk.tn-ki in jo mini razm- šila 2.").(K»i> kuhuuih im-trnv matorijala. ki tohta kakib Thamm) t.mt'lat. Krstir olisojcu. — Znani hrvat*ki roncjat Krstir. katort'ja vz'ir/uj.o istorska irro-ioiita in tudi do/.olni odbor istorski. stal jo to dni prod por.itnim sodišroin v Trstu. To/.i! i,T:i jo načelnik policije v Voh»ski Ivan l'odinonik zaradi raznib na- padov v listu ,.1'iava Naša Sloga". v katorih so so oi-itale F'odmeniku razna kaznjiva ilojanja. Kr>tic jo bil ohsojon na tri mosooo joOo. To/itolja jo za>lopal dr. ^tanič. — Ivan Podmonik jo hil svo- jecasno kot oro/.niški p.istajevodja v Čo- povanu in jo takrat vstrolil v trnovsktMii gozilu štirinogatoga kosinatinca (inod- vtnlai. In zdaj st^ mu jo posnvilo zadoti tudi — dvono{,Tatt\Lra „kosmatiiu'u", ki so jo do zdaj /nal [irokanjono izviti ra/.nini drugim lovcem. Suša. — h raznih krajov posobno iz zapavlm» Istro pri'iajajo glasovi o budi suši, ki proti zadušiti v kalu novo sotov in jo nevarna zgodnjiMiui krompirju. zo- hMijavi in sočivju. Tudi pri nas jiostaja v/o suho in hi bilo jako zoloti. da so nas Bog usmili tor da nain [u^slje mirnega dežja. ^ Tasopisi — blaj;o. — Dno 12. inarca t. I. izdalo ]0 dunajsko najvišo sodisJOo rešitov. v kalori jc ohso/.ona raz- sodba, da n o v i n o n o in o r o j o h i t i p r e d in e t o m r a z ž a 1 j o n j a cast i. t o r d a v s 1 o d tog ;i n j i h nr o d n i k i no in ore jo tožiti, ker da so novine jodnostavno h 1 a g o, k a t r r o s o p r o- d a j a. Na shodu ('asnikarjov in pisatoljov, ki se jo vrsil to dni na Dunaju in kato- roga shoda so jo udeležilo voč dr/.avnih poslant'ov in drugib oclličnjakov tor mnogo nemskib in slovanskih casnikarjev, se je protostiralo proti toj razsodbi in zahto- valo, da so pn^kličo. Sklenila so jo roso- lucija ki so glasi: ,,Novine so duseven proizvod onih, ki jih sostavljajo in obstoji mod si jimi in novinami tako tosna vez, da sraiuuvahje njin soii'uuiukov. Pri'povodan postal debut. — Praski ,.Politik*' jo odvzeta pravica po- o dornačo sadjerejo in kako izkoristiti to provažno kmolijsko panogo v največjo korist vsem dotičniui producentom in konsumentom. Ta mož ni samo učenjak v svoji stroki, ampak zna tudi praktitno izvajati svoje nanko. To je pokazal s torn, da jo po izvrstni organizaciji najizdatnojše prifjomogel v to. da so jo tako rekoč pre- rodila in na najvi.šo «topinjo povzdignila sadjeroja na južnom Tiroiskem ter je po- ! stala bogati vir blagostanja tamošnjim i kinotovaloom. I Prof. Mader o pokupili vse dohro in slaho po 21 . in 4 gld. kvintal in odpe- Ijali na Virtembersko. Izvažanje našoga sa«lnoga pridelka je bilo tako živahno, kakor še nikdar poprej. V T o 1 m i ii u je nasla komisija hlizo onako sad no vrsto. kakor v Volčah; mod novo uvedenimi pa: z la t o zi in s k o p a r m o n o. k a n a d s k o r e n e t k o in Ananas r.. katera je imela prav lepo razvit sad. Dasi ima tolminska dolitu« v svojoin ozadju visoko planinsko ograjo. vendar ni njono podnobje tako ostro. da ne bi uspovalo tu prav plemenito sadje, in morila bi so näsle colö primorne lege za trtorejo. zlasti pa za pridelovanje belega vina. Soveda bi trebalo izbrati v to take trtne vrste, katere uspovajo druqod v (\nakom podnobju in sploh v približno onakih razmorah. V Poluhinju je obču- dovala komisija nenuvadno bujno rašco sadno'ja drevja, posebno jablan domačih vrst pisancov in lončičev; pa ludi š t a j e r s k i m a š a n c k e r (Dunajka) so jo cvrsto razvijal in je bil obilno obložon s srodnje lepim sadjem. Naslednjega due smo si ogledali solski vrt pri Sv. Luciji, na kterein smo našli pravilno in skrbno gojono, pa z zdr.ivim sadjtMii ohlozono drevje pleme- nitih jahidčnih vrst, kanadske re- nt1 t k o, r u d lo vtažono, kor jc liilo >k'»ro vm» satin« diovje na- p;ulciiH p»» üivunih liolr/nik, /la>li p»> I" u s i c I a (I i u m. i.Dalji1 prihod.i Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, l»rov/.cin;i \>a zidarska del;» po naj- iiižji mii. — Nan.uVnn del;1, si1 liriii izvrsujrjo. Gostiina .VinarsiceflLn in sa^jarskep flrnštva z.i Brd-:f v Gorici. uiica sv. Klare št. 15 toči pristna l>ela in i-rna vina i/. dni-t- veno klcli. in punlu'ain-ko pivn. I'lishv/.i1 z okii-nimi p'dili. — Na razpolaijo so hlcvi /a /.ivino in tlvorišrc za kro^ljanje. Za oi>ilcn ol'isk sc topln priporoča m"i> im I'ojakom .Anton (iiilnicar. Ivan Bednarik pi'iporora svojo knuoovsziiico J ü I v Gorici I ulica Vetturini St. 3. Jiilfdliiii pfitf v Gorici, registröv.ina zadruga z omejeno zavnzo. spn'jeina hranilne vioge, katcro o- l.restuje jj«» 41 ._, |> <>; .;:: i- s c e it < >: nevziJi^!flit: ubrcsti pnp.Mije koncc lota h «ilavnici. I'.entni dawk plaouje poso- jilnica saiua. 1 >aj ¦¦ posojiSa i;i|i)iii n;i -' • s • ¦ i ^ i«i k red. it j)O 6" 0 iii n;i \ knji/.ljo po 5!.',. SprfjfiiKi člane /. .'la v ni mi il <•- li'zi j)!j ÜUO K in /. o ji r ;i v i I n i iii i il f 11- / i jio 2 K. Divarja člaiio:n toknčc računc. kaU'r»' obn-otujf pu dotrovoru. Za nala- jru11!f• in vračaiiji1 so na lazpula^o \»j- ložnic»' c. kr. poitnc Iwaiiilnico. lako da jc mO-'ii^c pusliiti iJi'ii.tr iii'ez postnih struskov. Urad.ie ure so vsak delavnik odo 12. ure zjutraj v ulici V.tturini št. 9. -^m^^^- —v^m^r- ''nBi •¦ ^^mmm^ -^^mm^- ^^mm^ Jetkob Miklus, li'u'"V»M- / icsoin in opoko. /.aldiia \>akt>\ is! iii'ua tii'h'ua in nu-likc^a k^ro-kcu;: in ki'anjskivua It'sa tci- i'ohisl\:i, rakrv itni.L;i. vinskih po- <lisk:.ItiK'i* za viii'» in sa In1 vsaki* \"(»i,knsti. kakof in li kial kurasmli im>r >l<»voiiskih ..Mari- jauic" t. j. lunili in ti'pc/nih mi/, i/. tr.li'^a Irsn. ki imajo zholraj ti-o- ali šlii-i.lclno kt\u- liiščc z vi'lt-iu'i in kcu'liavnirnu Ma.u'ajiio po na.iii'»vt\jši scstavi. za krtiiiaij«1. zaschniko :dl. v Pevnii, za Soškim mostom. p. Gorica. pripofoOa p. n. nliunstvu sviijn | l>ou;ito zal(\«fo. zauMtavIja naj- hitrejšo postrežbo in jako nizke , cene. t^ladeniö /. dolii'Imi sprirevali. ki jc koiu'-al svojt) vojaško dol/Tii>sl. in ji' vesr ohcli di'^iMnüi jt'/ikov in laiicu ich ludi noiiišriiit1. Icr j(> porai)!ji\- /;i vsak (nisi I. isct1 s-iii/ilu1 v int'r-lii all okolu-i. Xnlanriit'jt1 poročila st4 i/vc v Xarudtii liskarni ,. „ö\i Jjdcka Iddi Uyd , v;)isana zadruya z omejeno zavezo (io>|>t»ska ulica liiš. šiev. 7. VÜLÜCA ZALCGA VMikovi>i:iC'i,r;i iii;:niisakl.iii'i!eg;i. hlaj^a v.w zi.'ii^ko in moško <)l)l('kti. za vsak sl;in in v>;ik lolni čas v haj »Ci'ji i'/Jx'i'i. kakor: tsuk:u>, plalno. prle- iiiiu». ('.liiiion. uk.-!'oi!, M'uvicu. \>;i- kcvi>lno prcpro^e. zaves«-. i:aiiii/iiO pric; hadaijo \>aki»vi>l!!(> pir;'ilu,M'ajce. Jii^ci' iiii. ild. (»•lie wo sl.illIP hie/. poy;i j;i II j;t. v*v <> ^ .* Naznanilo. J'udpisanoc. vfclelüi lioldici1 v Puljn. tiaztiatijam shivrioinii obcinstvii, da, .-cm olvoril sv/iiii. piMjsini i)la<_f()li(j!iu% poilporc z ohiskovanjcin tski* sc hi'lo/im z vscm ^[»o^l.ovaiijcm udani Filip Pe»i\.:»Jus!avlj;i na "M'(. ^^__ .... _ ktf___. ^m-----. ^^__ xl.ll tUlI J-L ULL> LI ill v Gosposki ulioi h. štev. 25, | (v lastni lu'si) ; [iriponn'-H taslili duliovšrini in slaviKMiiu ' olx'-inslvn v mcslii in na dc/.cli svojo 1 tr^Mvim» .i(iililiici,ra !>!a^a n. pr. kavo : Santos. Saii'.loniinuM). Java, (lejlon. Porto- I'ico i. 4n prvc vrsto. Po jio.šti st; ra/.po.šilja v zuhojčkih na.jmaii.je po f) K,i,r. na vse kraje. I\()i \ jeclic & jCc i jec v Goriei pred nadškosijo št. 5. "^g- ^p~ Via Caserma St. 15. ^a via.prejaol Pcrottosjxtyd škropilke iiaj!)o!jo vr.-lc in njili posamczno d(,'lo, ccpilnc ßtoäc, gttmijeve trakove za zolcno cepljcnje erne in rtijavc, zajaiiičonc kakovosli. Pocinkane ograjne mreSe in trnjeva hie a! L?j fiL gts TF V^ Ä. T* 4 L2* If #as8i. Wta »^9 W V^b. W m^ S% Mte. J W> jit /T« cas stuvbe p!'ipui'očal.;i. svojo voliko zalogo vs(>li slavbeiiili poh'ihsrin. kak(ji':# cement, st'ivbene nosilce, vse poirebne okovc, orodje ild. ild. Hizke cene! Postrežba pošteoa! Odlikovana Meparska dolavnica ( Artur fVfskutz ' Gorica, Ozka ulica St. I,' A f Priporouji svoj(, klcparsko delavnico Iit zalo o kleparakih izdelkov za Luiliinjo ild., ima /alo^o žlebov vseh vrat za nove stavbe, I n/iroiiia jiiM'skrhlja isli; v niijkra.j>(!in casn - Pi-cvzcina narocila /a vpe- ljavo strolovodov, tudi po/.lačcinli. — l/.dcliiit; pumpe za vodo. l'ri- \ i-"'.|a vpoljavo vodo / ccvnii vsakt; vrslc — V holm- zalojf'i ima stroje f za zvüpian.jo sodov u cinkaiii^a /i'lo/.a, äkropiltiicG proti peronö- I spon ponovljcno p(» V(M'iiK)iclovi scstavi; luohovo za žvoplanje grozdja I ia/jnli sisiciiiov itil. --- ^%J Postrežba točna. Cene zinerne! "^m Št. 33. V Gorici, v soboto dne 2rt. aprila 1902. Lctnik IV. l/.hiija vsak toiM'k in sohoto v tednu oh II. ni'i prcilpolilm1 za nn'slo ter <>L ii. 111*i popoldnt1 za ilcy.clo. Ako pade nata dneva pra/nik izHo dan prej <>b 6. zvečer. Stain; po posti prcjnnan ;i Ii v Gorici na doni poAiljim r.HolHno X K.( pollotno i K. in ('•I't.rt.lclno 2 K. I'rodaja sc v (lurid v loliakaniii Is Schwarz v JSolskili ulicali in .lel- lersitz v Nunskili ulinili po K vin. (YimVhio i/r;i \ ni*tvo se nahajata v «N a r o d n i L i kkarii i», ulica Vftturiiii Ii. St. i). lii>pisc ).• iiasioviti na uredniStvo, ojilaso in i.aročnino pa na upravniälvo «Cork*-». Oplasi si.« računijo po jietit- vrstah in siccr ako *<> tiskajo 1-krat po : Ii vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po | b vin. Ako se veekrat tiskajo, racu- iiijo s«' po poguiibi. Izdajatelj in odgovorni imMlnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" 'odgow J. Marušič). V (Jorici, 2(i. aprila l'JO'i. Ta ali oni rodoljub jo izrekel mnenjo, da so bratomorni boj na Slovenskern za- netili po skrivnih potih uprav na.ši poli- tični sovražniki, ties, da s tem ak(» si Slovenci skočimo v läse, največ škodujemo svojemu narodnemti napredku. a največ koristimo tujcem, ki bi nas radi ugonobili. Koliko je resnico na rnnonju tob rodoljubov, nočemo tu preiskovati, — to pa moramo z nova potrdili, kur smo tudi že neštevilnokrat naglašali, da nosloga in prepir nam Slovencem več škoduje nogo koristi in da je velik nasprotnik naroda oni, ki neslogo odobrava ali jo celo noli bodisi iz hudomuanosti ali iz kori.stolovja. 0 tern imamo žalostno prepriOanje ravno mi na Goriškem. Kes je, da je tu in tarn dobro, ako se duhovi malce vzne- mirijo, kajti stoječa voda se rada osmrdi; pri tern se razkrijejo razlicna innenja, vsaki pove svojo, brani svoje stališče in konec vseh koncev je ta, da je narod za mrvico modrejši, da se povzpne zu pe- denj višje v politiönem in kulturnem na- predku. Take evolucije so zdrave za vsaki narod in ni ga danes naruda, ki se sine ponašati z visoko kulturo, da bi ne bil prebil takih evolucij več ali rnanj. Vendar pa se morajo titka valovenja gibati le znotraj gotovih mej, sicer po- stanejo labko nevarna o b s t a n k u na- roda. Stvar je popolnoma lutravna. Clo- vek, ki zrnerno živi in se zinerno giblje v svežem zraku, postane živahen, č,i! in zdrav, — nasprotno pa je, ako se prc- n&porno trudi bodisi v dusevnein ali te- lesnern delu, ali v uživanju. Tu nastano reakcija, telo in dub oslabi prozgodaj in kalasirofa je neizogibna. Tako je tudi z narodi. V i'ovejih časih pa je toliko proti- naravnih uzrokov za ljudska razburjenja, da ni mogoče, ako pojde lako dalje, obe- tati si dobrega za bodoenost narodov. Kajti ti uzroki so često navadna nizkotna dobičkaželjnost posameznikov, katerim ni za dobro stvar splošne družbe, marveč jedino le za dobro njihovega žepa. Zaradi tega so tudi vznemirjenja med ljudstvorn, kamor vržejo taki elementje bakijo raz- pora, protinaravna, srdita in splošno škodljiva. Vzemimo n. pr. za vzglcd vojno v južni Afriki, ki se že vleče nad dve leti in še ni kočana. To vojno so pro- vzroeili zlatu zeljni angle/.ki lordi in židje in baje tu
  • ljše vojne moči, kalenh je izgubilo drago življenje v tej vojni žo nad 20 tisuč. Navdusenje za to vojno, katero je — zapaljeno po izvestnem časopisju — žarelo plainonoina v poüetku vojne, se je do danes že popolnoma obladilo ne l<; pri angložkem ljudstvu, ki najhuje trpi na nasledkih te vojne, ker so popadali kot žrtve sebiünosti redittdji celib dru/.in, — inarveč ohlailili so se tudi oni visoki gi>- sjiodje saini. ki so pričakovali, da jim donese krvava igra na atriškem bojišču ogrotnnib dobičkov. a jim je donesla — ako izvzarnerno I i I e r a n t e vojni h |i o t r c b s ('• i M — le nevc-flo r;i/.oraranjtj. V Angliji pa po vscm tein nastune tulika reakcija, da državu /.a doi'jo n«: bo spo- sobna za iiobono večjo akcijo. In kaj so dogodki v Holgiji, ki so se vršili v ravnokar ininulib dneli. druzega lii.'go sad prizadevanj posamoznib buj- skaeev, kalernn j<^ blagor d»'lavskegH Ijndstva l)illgijsk«'ga devota briu'H, paO pa ki strz.ijO dolgi? piste po HcIlmji -ami in njenih ziikla.lib. Ali Or li(irtMiii), pogli'jino v na.se parlanicntarnt' ra/Jtifrc, pa sc zopct pre- priOann o rrsnii:nosti gorrnjib besed. da niMii'.ravno razburjfn c rodi !<• propadanjc iiKiči. Sovražniki nasc dr/.avc so oni clti- inenti. ki l>rez polrebe razburjajo naAo |ioslansko zbornico in ž njo tudi vse av- slrijsko probivalstvo. Kajti ti sovražniki liočejo po üinetntMii razburjonju luwega parlamenta, dovesti do popolnogji obrab- Ijenja tako državnili poslancov, hotečih delovati v pravo knrist svojib volilcev kakor tudi volileev samib, naveliranih vt'dnib volilnih borb. Konec toga bi naj bilo splošno oslabljenje in propadanjo jav- nega življonja v naši dr/avi in nespo- sobnost iste za nadaljnji krepki obstanek. Do tega utegne tudi priti, ako ne bode močna in previdna roka dvignila narodov iz mocivirja, v kateri nas poliskajo na- sprotniki. i Tako so labko iičirno na velikib iz- : glodib. kam privodo prebudo in nopo- ' Irobno razburjonjo ljudskih nia<, da «klo- J panio iz tob izgledov na nase doinače ' razmere. i PrepriOani srno, da na Slovon^kein ' proj ali slej pride do splošne utrujenosti, J katcro morajo provzročiti prcnaporne rnedsebojne borbo. katera inora nas Slo- vonce pa tudi bridko zadtjti, ako so dosti ! zgodaj mo zavt-mo svoje naloge. Udgo- ' v'irno<'. pa zadene one elemente, ki narod s surovo brczobzirnoatjo lirajo v razpor. Na Goriskt'in smo. bi rekli, opravili v.saj do zasedanja d»v.t4ln»jga zbora nekako : svoje ,.jarno dolo" in je torej naravno. da j si öd naporov ki sojih proiuročile volilne borbo. nfkoliko odpocijemo. Vendar bi no bilo dobro znainenje. ako bi pomenil j ta odpočitek nekako utrujenost po pre- ] naporni borbi. l{»'snica }<\ da jf bila raz- burjenost tudi pri nas ncnaravna. tako- rokoč iz>ilj»Mia po eleint'ntib. kateri so pri tein iskali vse kaj druzega no go ljudske k(»risti. Hujskanjo stanu na stan. osetie na osrbo. sovraštvo na vasi. v dru/Jnab, — vsp to ni šlo na korist narodno stvari. rnarvt'O k vcOjoinu le na nameravano korist onib pojO'lincfv. ki e kapital. da ne roOeino tmli mi: na kori>t nasega pout, sovra/nika. Kajti to razburj'Tijt1 po oni strani ni bilo one vrsto. ki vzl .lja dubovo za Ifpo in plcmenilo. marveč za sovražtvo in krivico proii bližnjenm in oni. ki so ; bujskali naso ljudstvo v sovrastvo. so niso brigali za to. ali ljudstvo trpi na naslodkib tega bujskanja ali ne. No čudili bi so pa. ako bi k vsfj škodi. ki jo jo protrpolo naše ljudstvo vsled razpora le ginotno in inoralno. prišla šo najvet-ja škoda, ki bi bila : utrujenost in otrplost za narodno delo. S torn bi bilo potetn tudi doseženo. kar so inorda pričakovali naši nasprotniki in njih slo- ; venske oprode od našega domačega pre- pira. Zaradi tega mora naze slovensko ljudstvo samo paziti, da se je ne poloti narodna utrujenost, marvec da z ono ži- ' vahnostjo nadaljuje narodno delo. ka- korsna je potrebna za dosego dobrih uspehov za na^ narodni in gmotni blagor. Na to stran je potrobno. daseutr- jaje med nami narodni značaj ia.-slo- venski ponos, ter da se ne pu-ti omajati nikoli in po ničemer. Nas vseh dolžnost je, da delujemo na to. da zaviadajo zo- pet med nami oni srečnejši odnošaji, ko smo ko jeden mo/, stali na braniku za sveto stvar slovensko; — dolžnost natično izražona v ..Mojein spominku". ta inora, poslusajoč Grbicev napev. priznati, da je skladatelj pesnikove misli in eustva izvrstno pogodil. V tem napovu voje Vodnikova priprostost, iz tega naueva diha pristni narodni duh, kakor so zrcali v Vodnikovih pesniških oblikah. Posebno v sredi. pri besedah ..Kodila me Sava—". kjer prehaja gla- sovni način v dominanto, je napev pristno narodno ubran. da vzbuja v poslusalcu občutek narodne pesmi. Zbor je pel to inesto očitno sostenuto in v lepeni pianu, hoteč menda položiti vanje glavni efekt cele skladbe. Efokten je tudi sklep, kjer prevzameta alt in tenor glavni ino- tiv v sekstah. dociin poje sopran za- tegnen pa pokrit glas v oktavi, da se motiv bolje zrcali v srednjih dveh gia- sovih. ..Moj spominek" je napravil na nas utis srečno izbranega, tudi glasbeno manj izobrazeneinu občinstvu dounmega LISTEK. Potovalne črtice z Ogerskega. (Spisal ^M. Mihaeljev. - 1902.) (Konec). Med tem ko je moj prvi dobri so- potnik radi dolge vožnje iz severne Ogerske, namreč iz Banjske Bistrice (Neu- sohl, Besztercze-Banya mažarski) se vo- zeč, sladko zaspal, sva se z gospodom profesorjem po hrratski zabavala. Nje- govo domoljubno in versko (katoliško) prepričanje je bilo enako trdno ter hvalil je ob enem tudi svojo dalmatinsko hr- vatsko duhovščino, zlasti katoliško, med ktero je bilo vedno in tudi že v sred- njem veku toliko pesnikov in pisateljev, kakor n. pr. Ignae Gjorgjevic, opat ine- letinski, ki je v krasnih hrvažkih rimah izdal „Psalter", ali zbirko vseh psalmov, ktere mi je dal ravno moj prijatelj v ßudapestu kot duhovnemu prijatelju, v ! spomin; dalje Kačič-Miošič, frančiškan, Thoren pesnik, kteremu so (mendd 1897 !•) postavili v Dubrovniku krasen spo- minek, kakor je tudi med mnoginii dru- rozegej, ki je bil jezuitskega reda itd. ( prea kterimi redovniki utegne „Soci- ] nega" urednika in njega sotrudnike pvi tein čitanju kar „zona1* stresti! Tako sva se z gosp. profesorjein zabavala v domo- ljubnih in književnih pogovorih, da je bilo veselje. Posebno ga je veselilo tudi to, ko sem inu povedal, da sem se tudi jaz na Hrvatskem solal, ter bil med pr- vimi Slovenci, ki so napravili izpit zre- losti v hrvaškem jeziku! „Soea"*) bi utegnila tii reči, da se ,.lastna hvala po blati valja", jeravno se oim hvali na- vadno celö s takimi stvarmi, kterih ni nikdar sama učinila, ali pa si kot sraka prisvojila 1,^ pavovo perje! Njen ostudni boj kaže, da se bori za llerostratovo slavo, katero jej bode gotovo nopristran- ska slovonsUa zgodovina v bodočnosti prisodila. Pa da zopet ne zaidein pro- dalec v naš po talmi-liboraleih usiljoni nam brutumorni boj, poljimo se rajäi dalje z na^iin brzovlakom, ki nemudoma hiti proti poslaji Ponikve (Štajersko), kjer je mnogo let zupnikoval marljivi slovenski pisafelj in domoljub Davorin T e r s t e n j a k. Kdo ne pozna med nje- *) V italijanskein jeziku pomoui prilog: dandanašnji v istini, ker opravlja 2e dalje öasu I HerostratoTü delo med Sloveuci! Fej! Pi». ' govimi slovstvenimi spisi njegovib pre- uöonih jozikoslovnih preiskovanj in pri- merjanj sloven^čine z drugimi jeziki, i ktore jo priobčeval zlasti v knjigah slo- vensko Malice"! — On je bil tudi ured- nik slovstvtMK^u lista „Zora" in dopisnik- „Kresa". 0 tisti priliki mi jo svojočasno pisal, da ima mnogo truda v. gospodar- stvom, kt^r jo njogova zupnija ekonomi- čna, in da so inora truditi za svoj vsakdanji kruh. kakor ostali kmotjo, tako da inn ostano le malt) prostoga časa za delovanjo na slovstvenem polju, I pa vkljub temu, da štoje že GO. loto na i svojih ploeah, da jo so vedno vbog, kakor eerkvona miš!" itd. Kaj bi rokol pri ttMii znani „intransigent in intrigant" v Gorici s svojo „žegnano duhovsko bi- sago ?il Pa ker brzovlak hili, naj pohitim tudi jaz v tern razmotrivanju naprej I njim. Hmali dospö brzovlak na postajo: „Sv. Jurij ob južni železniei", kjor je tudi naš goroinenjeni slavni pisatelj Davorin T. zadnja leta zupnikoval, in (menda) tudi tarn vmrl blažene smrti. On je bil res marliiva čebelica na nasem iezikp- pn nas v blagem spominu in naj bi I t našel mnogo nesebiOnih posnemovalcov. ' i Brzovlak hiti dalje mimo znane postaje „Teharje" proti v zadnjem Casu tako slavnein Celju. tej „netnski trdnjavi" mod štajerskimi Slovenci. ktero si je osvojil ravno te dni le trdni možati pogum pravih narodnih poslancev v dr- žavnom zboru, med tern ko je Vuk- BraiikoviOeva trojica gledala hladnokrvno ta boj Davida z velikanorn Golijatom. Sram jib bodi te slovenske dekadente !!! Od Celja, ktero sem vitlel le iz že- lezniške postaje. je hilel vlak dalje po lepi rodovitni savinski dolini do laških to[>!ic, ^TiitYer-Bad^ kjer je vstopilo v vlak nekaj topličarjev. Od tod je kolo- vratil dalje mod lepimi vinskimi goricami stojočinii ob obeh slraneh žoleznične proge in mod rodovitnimi njivami h rim- skim toplicpui (Röinerbad), kjer je zopet vstopilo nekaj potnikov, — „dvoživek" — kakor je nekdo imenoval iste topli- čarjo iz znanega razloga. Slednjič prispe na znano postajo Zidani Most, (Stein- brück) od koder se razteza druga pa- noga južne železnice doli prek Save v Zagreb in dalje. Tu že vstopijo na vlak uroti ZaL'rebu surevodniki uniforniirani irvatski. Zidani Most se imenuje po ka- nenitem mostu, ki je vzpet čez Savino ob zbora, kateri hi bil žel še viharnejšo po- hvalo, da ni bil postavljen na prvo mesto. Te je bil pa v polni meri deležen Abtov ženski zbor s klavirjem ..Slavnost na kraljeveir. dvoru" iz uglasbene prav- Ijiee „Pepelko". Ko smo zdaj leto na tern mestu ocenjali „Snegulji-ieo", smo po- hvalno omenjali Abtoviii skladeb osobito za ženske glasove; v tern /.anru so sine Abt inienovati mod najboljšimi skladatelji tai\O da bi mu pristojal naslov Aenskega skladatelja par excellence. Tudi iz ..Pe- pelke" in v nedeljo pelega zbora diha pi ist ni Abtov sloij.. Visjo muzikalieno vrednost nadomešča v njem jako /.ivahen ritem in bljubka. priprosta melodija, kar je izzvalo v obcinstvti burno priznanje. Gg. pevke so pa. tudi zaslužile viharno pobvalo. Tezavni piehodi. n. pr. koj iz za- Oetka v spodnjo inedijanto, so biii eisto izvajani, nijansirai.je pobvalno. posebno krepko je donel unisono v visjih legah. a pri vsem teni so bili glasovi lepo zliti v celoto: onega pretiravanja glasu — „žibke strani" diletantinj. boteOih vsekako „figinirati"' — ni bilo kar nie opaziti. Posebno nam je ugajal sopran po svojem lepem, okroglem, polnem timbru, enakem v visokib in nizkih legab. Na to stran je eitalnieni povski zbor najocitneje na- prednval. in vidi se. da se še vedno dr/j ne višku slov. ženskega petja v Gorici. ..Zvezdi" jo med najlepsimi nie- sanimi zbori Nedvedovimi. Odlikuje se po lepi niclodiji.posebno proti sklepu. Skladba je ninogo hvaležnejsa od Pirnalove ena- kega teksta. Pela se je že na čitalničnem odru. a tako precizno kot v nedeljo ne. Najtežavnejša je sreda pesmi, kjer so zmanjšani akordi v pianissiinu > pavzanii. Ta težavna rnesta so se v nedeljo pe!a s ^igurnostjo in natanenostjo. kakor jo med diletanti malokje nahajamo. Posebno krepko je donel sklep, ki je poslušalcem očividno imponiral, da so — če tudi se je kazalec na uri že nagibal proti pol- iioči — viharno zahtevali ponovitve. Kakor so bili ti ocenjeni pevski zbori izbrani za Širje sloje poslušalstva tako je imel sopranov saniospev zadostiti stmgim umctniškim zabtevam. Gospodična H a f n e r j ' v a nas je zopet razveselila s svojim kiasnim umetnim petjem. Pela je po sporedu Nedvedov ,.Tvoj mirni čuvam stan". Že njen nastop je kazal — šolo. Pela je na pamet, in vrhu tega skladbo. ki ni redko posejana s pavzami, skladbo, katero tvorijo glasovi kratke veljave. Da bi po zasiuženji ocenili ali — recimo — pohvalili to krasno petje. narn ne dopušča okvir tega sporočila. Reči pa moramo. da nas je kar očaiala velikanska razlika med mogočno-krepkiin fortisf'morn in nežnirn. d i h u podobnim pianissimom. In občinstvo je kar za- makneno slusalo te nebeske glasove, nikdo .se ni upal ganili, boječ se motiti ta divni užitek. grobna tihota je bila v dvorani. In ko je gospodična nehala, je vstal vihar, no vihar, orkan ploskanja. Na burno zahtevanje po ponovitvi je govpodična dodala „Slavcka", rusko narodno pesem, polno glasbenih okraskov predložkov in dvoložkov, katere je go- spodicna z tnojstersko lahkobo izvajala. Nic rnanj nisrno ob< udovali na nekaterih mestih umetno izvajani ,.portainento" glasu, ki je poslušalstvo kar ocaral. Iz kratka : Obeinstvo je v izrazih zadovolj- stva in iznenadenja gospodično solistinjo uprav obo/evalo, in mi mis)info, da go- vorimo iz srea vseh udeležnikov, ako izrazimo željo in prošnjo, naj bi nas vrla gospodična tudi pri čitalničnih ve- selioah razveselila s svojim krasnim petjem. Na klavirju je spremljal petje gosp. Vladimir Premrou, ki že v mladih letih kaže izredno nadarjenost za g-lasbo, vztrajnost in požrtvovalnost. Za sprem- l.ianje je treba večkrat velike pric-ujoč- nosti duha, in te inladi gospod ne po- gresa. Orkestralno giasbo je zastopal duo na klavir in harnionij iz Smetanove ..Hubieke". Klavir je bil v rokah gori- škim Slovencem vrlo-znane pianistinje gospe Vodopivec-Premrou- tove. Spremljal jo je na harmoniju čitalnični p>vovodja g. Mercina. Kontrast med znakom glasov teh dveli instrumentov, nied zategnenimi in kratkimi glasovi se navadno dobro podaje. Gospa je igrala z znano eleganco in preci/.nostjo, v taktu nismo opazili najmanjše divergence, t-e tudi večkratno ad 1'bitum — sviranje jako otežuje spremljanje z drugim instru- inentom. Citalnionega pevovodjo g. Mercina omenjamo jtriznalno na zadnje. Naše hvale menda ne potrebuje •— kakor smo že luni naglašali — ker mu jo je ,.Soca" v prejšnjih letih dovolj napela. (Konec pride.) Politični pregled. Državni zbor. Od pondeljka pa do petka imelaje poslanska zbornica ta teden vsaki dan svojo sejo ter se ves čas bavila s pro- rntunoni sinanönega ministerstva. V torek je rešila točko blagajniška uprava, v ka- teri točki je bila zapopadena tudi sporna postavka 16 milijonov subvencije za pražko mesto. Ta postavka je bila spre- jeta z 218 proti 135 glasovi. V sredo in četrtek pa je bila na vrsti toOka o direktnih davkih, ki je bila tudi vsprejeta in zdaj je na dnevnem redu razprava o indirektnih davkih. Seje se vrše zdaj jako mirno. Poslanska zbor- nica bode imela drugi teden vsaki dan svojo sejo, potem bode pa počivala od 3. do 12. maja in to zaradi delegacij, ki se snidejo tiste dni v Budimpešti. Kvotna deputacija. Kvotna deputacija seje konstituirala ter si je izbrala svojim predsednikom grot'a Schön borna in podpredsedni- kom vit. Javvorskega. Poročevalec c'vorni svetnik Beer predl.iga, naj se določi kvota od 1. jul. 1902 do 31. dec. 1909 in sicer v razmerju 65.6 za cislaj- tanijo in 34.4 za Ogersko. Nov udarec za Vsenemce. Najnovejža poroč-ila javljajo, da vsenemški poslanec Wolf odloži mandat. Povod temu je ' ?ka nova za Wolfa baje ne posebno ča ia afera. Njegov list ,.O.stdeutsche Run • chau" je pisal v pri- log sladkornega kartela, katerega name- ravajo skleniti razni fabrikantje za izde- lovanje sladkorja in kateri kartel bi rnočno ožkodoval sladkor kupujoče ob- činstvo. Zdaj se je zvodelo, da je bil liat v to svrho podkupljen in da je denar sprejemal upravitelj lista neki Guttmann. Poslednji je pojasnil vso zadevo poslan- cem in je bil takoj odpuščen iz službe, moral je odložiti vsa mesta v društvih, katera je ondi zavzemal. Vsenemci oči- tajo Wolfu, da je delal z Guttmanom pod jedno odejo in groze z novimi od- kritji, ako Wolf ne odloži mandata. To je jeden povod; drugi povod pa je Wol- fova afera glede dvoboja s posl. Schalkom. Schalk je narnreč izročil zadevo čast- nemu razsodišču, — a Wolf je rekel, da se le tedaj poclvrže Oastnemu razsodišču, ako Schalk že prej pove, katere reči hoee spraviti pred sodišce. Schalk je od- govoril, da že vse pove, ko bo razso- dišče sestavljeno. Wolfa pa cela zadeva tako peče, da namerava odložiti mandat. Ta zadeva je zopet hud udarec za Vse- nemce. Trozveza. Rimski dopisnik angleškega lista ,.Daily Cronicle" pravi, da podaljšanje trozveze ni še gotova stvar ter da se bo Italija toliko časa branila isto podaljšati, dokler ne bode na cistern glede nekate- rih političnih trgovskih vprašanj. Glede Nemčije da je Italija v tern pogledu že na cistern ne pa tako z ozi- rom na Av^tro-Ogersko. Največ zadrege da dela v tern pogledu vinska klavzula, pa tudi to da zahteva Italija, da izosta- nejo iz pogodbe nekatere točke naper- jene proti Franciji. Zgorej omenjeni do- pisnik pravi, da ako se odstranijo te ovire, bode nova trozveza sklenjena že tekom tega poletja. Avstrljskl Poljakl In trozveza. * „Gazeta Narodowa" piše, da je vit. Jaworski zaradi tega odklonil predsed- ništvo v avstr. delegaciji, ker bi mu ne bilo mogoče in sicer z ozirom na raz- mere, ki so nastale zadnji čas med Po- Ijaki in Nemčijo, govoriti o trozvezi v tistem smislu, kakor je bila dozdaj na- vada. Novi rusk! notranji minister. Na mesto umorjenega ruskega mi- nistra za notranje stvari Sipjagina je iwienovan ministrom pi. PI eh we. No- voimenovani minister je rojen 1. 1848 in je bil že kot senator pomočnik notra- njega ministra. Rusko časopisje pravi o novem ministru, da je prijatelj Durnowa in Pobjedonosceva ter velik nasprotnik židov, Nemcev in revolucijonarnih di- jakov. Protiruska demonstraclja v Rusljl. V mestu Helsingfors na Finskem v Rusiji so se primerile dne 17. t. m. ve- like demonstracije. Ta dan je bil kon- trolni shod, katerega se je pa od 810 pozvanih rezervistov udeležilo le 57. Prišla pa je ogromna množica nahuj- skanega ljudstva, ki je začela uprizarjati hrupne demonstraaije protiruskega zna- čaja. Na čelu množice je bilo več odlič- njakov mej njimi tajnik finskega senata baron Born-Axellilie in več članov me- stne uprave. Izgredi so trajali dva dni. Policijo je ljudstvo napadalo in je bil ravnatelj iste smrtno ranjen. Ranjenih je bilo več vojakov in redarjev s kame- njem. Izgrednikov je bilo ranjenih le malo ker vojaštvo ni rabilo orožja. Belglja. Sklep belgijske poslanske zbornice je- uplival na splošni položaj v toliko, da je delavska stavka danes z malimi izje- mami že končana in so delavci že sto- njenem ustju v Savo. Tu je za go- tove vlake tudi „obedna postaja1', ker ima velike restavracije za vse 3 razrede vlakov. Pa jestvine in pijp.čo znajo tu precej drago racuniti. Neki sopotnik mi je pravil, da je moral plačati za časico Orne kave, ki je držala toliko kakor lu- pina orebova, 56 h. (28 krajcerjevj! Naj- boljše je za potnika, ako vzame potrebna živila z doma, vsaj ?.&. en dan seboj, in tudi zato, ker človek saj ve, kaj je! — Od Zidanega Mosta do Ljubljane se vije železuična proga vedno poleg ali blizo Save, ktero imenuje „slavni" nemški zem- ljepisec še zdaj mesto Save — Fluss, pa „Saufluss!': — Tu mi pride na misel kasična satira dr. Zupana (bivšega seine- niškngaprofesorja v Lj.): „Zweigrosse Män- ner hat Krain besessen; aber den tinen hat „die Sau'; (v kteri je utonil učenjak Cop), den andern „der Wolf'' gefressen (namreč njega ; ker je njega — Zupana, — Äkof W. proti njegovi voiji postal v pokoj!). Tako srno se vozili v hitrici mimo znanih obrtnih postaj ob Savi, pogovarjaje se z bratom Hrvatorn o raz- nih slovanskih razmerah in nedostatno- stih in tudi o kleti neslogi tu in tarn, da gemu podali roko in voščili sreütio na- daljno potovanje; g. profesor se je peljal dalje vkršno domovino svojo, v Dalmacijo, drugi sopotnik c. kr. stotnik pa se je predramil malo pred Ljubljano ter sei k svojim sorodnikom v Ljubljani na sta- novanje, potem ko sva se vzajemno za- hvalilaza prijetno in kratkočasno družbo in si voščila vse dobro od Boga! — Tako sem srečno dospel zopet v belo. Ljubljano 31. jul. 1901, ktero sem bil zapustil 16. istega meseca. Ker je bilo že 6!/2 ure zvečer, nisem namenil dalje potovati. Iz Budapešte do L.jnbljane sem torej dospel ravno v 10'/2 urah. Ni li to zares velika naglica? Podal sem se v gostilno „Katoliški Dom''. Tii sem se malo oddahnil od neprestan^ga drdranja ter sem menil iti po kratki vecerji takoj k počitku. Ali tedaj se mi je reklo, da sta v drugi sobi državna in dež. poslanca gg. P. in dr. Ž., nekteri vrli akademiki si. katol. drustva ,,Danice" in še neki vrli katoliški narodni možje Ljubljančani, ki me žele videti, oziroma se z menoj seznaniti. Kdo bi ne Sel rad v tako po- šteno družbo naših sobojevnikov za naše pravo, ter spoznati saj nektere teh vrlih nevstrasenih katoliško-narodnih mladeni- ro- _-!.._l-_v_i .....o !„ „r,t^»x;| anrr, „ xra smo so vzajemno in osebno spoznali i podajoči si prijateljsko in somišljeniško svojo roko. Prav prijetno mi je bilo v pošteni družbi ceh modrih mladeničev do 11. ure zveeer, kako navdušeni so za našo sv. stvar! Naj jih le liboralni listi zdaj še ignorujejo, a upamo, da ni preoddaljen čas, ko bodo oni mladenči, kterih šteje „Danica': letos že 40, porna- gali poraziti kruto zver, lažnjivi „libera- lizem" in njegove izrodke povsod po Slo- veniji, ko bodo stopili na torišče in bo- jišče za resnične in stalne dobrine kIo- venskega naroda. V to ime naj isto ve- levažno društvo cvete in raste, kajti to je naša zmaga, ki avet premaga, naša vera! Zato pa končam svoj skrornni opis tega zanimivega mojega potovanja po Ogerskem, z besedami 5. kitice „Naša pesem": (To je pesem „Daniča r j ev". Glej „Zoro'' «.:. marca 1902). „Ge boj Yo v rdit, bo vera naŠ škit, Pravice c'r.;-: i, naš bran bo prelep, Naš kras si naš spas resnice bo pas: Vrag z L.ycem zadet bo božjih besed. Naprej na dan! Na solnčni dan, „Danice' je svit nad nami razlit, in „Za- rije*j trak razganja nam mrak". ltd. Torej k'icem glede na te vrle gg. akademike : „Še Slovenija nij zgubljena !•' kcinaj 5 visokožolcev. Pis. " < pili v delo pod prejänjimi po^oji. Tako je sklenilo osrednje vodstvo bruseljskega delavstva, kateri sklep z veseljem po- zdravljajo vsi treznomisleci krogi, ki so innenja, da bi ravno sploäna stavka naj- več ovirala ugodno reäitev zahteye po premembi volilnega reda in ustave. Le skrajno zagrizeni socijalisti in oni |crogi, katerih težnje sploh nimajo niö skup- nega z volilnim redotn in ustavo, mar- več ki bi iz revolucije hoteli kovati za se kapital, nasprotujejo treznornislečim krogom. In ti elementi še vzdržujejo ne- mir in napetost po nekaterih krajih. V obcinskih zastopih, kjer imajo večino socijalisti in liberalci, se sklepajo adrese na kralja, naj s svojo besedo po- seže vines in napravi mir. Na nekem shodu v Liittichu je govornik zaklical demonstrantom: „Mirujte še nekaj dni; če kralj ne bo posredoval, potem naj stori vsak, kar hoče". — Značilno za razmere v Belgiji je pa to, da dobivajo stavkujoci posebno velike podpore iz Nemčije. Od tarn se jim je obljubilo 30.000 mark, da vztrajajo. Skoro se ve, kam pes taco moli. Domače in razne novice. Smrtua kosu. — Na Voloskem je umrl dne 24. t. m. v starosti 84. let g. Anton Dragotin F a b i a n i, diplom. ko- misijonar Nj. Velič. pok. cesarja Maksi- milijana. Pokojnik je živel pred leti tudi nekaj časa med nami v Gorici. N. v. p. Č. g. Jos. i*avletič, župnik v Ren- čah, je imenovan za dekana v Št. Petru. Y sredo je bil kanonično investiran. — Čestitamo! Imeuovauje v sodui službi. — Višje tržaško deželno sodišče je imenovalo sodna praktikanta dr. Emanuela Pečiča in Josipa S a n c i n a iz Skednja av- skultantoma. Za ,,Šolski Dom" došlo upravni- štvu „Gorice": g. Jožef Pegan, posestnik v Gaberjah pri Ajdovščini 1 K. Hvala! Zahvala. — Ženska podružnica sv. Cir. in Met. v Gorici izročilaje žeposvoji predsednici, gospej Avgusti Šantelj denarničarju „Šolskega doma" 240 K kot čisti dobitek nedeljske „Besede'* vpri- log učeče se mladine. Podpisano načelništvo si šteje v prijetno dolžnost, izreči najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo ženski podružnici sv. Cirila in Metoda, osebito njeni pred- sednici za ta velikodušni dar. V Gorici, 25. aprila 1902 Načelništvo „Š o 1. Dom aM. Dohodek koncerta žeiiske po- druKiüce sv. Cirila In Metoda. — Vseh dohedkov je bilo . . 427 K 20 v Stroškov ........163 „ 53 „ Ostalo je čistega.....263 K 67 v Od teh se je izročilo „Šolskemu Domuu 240 K. Ostane še v blagajni 23 K 67 v. Nadplačali so in sicer: preö. gosp. Mašera 4 K; Gosp. in gospa Kofol 2 K; preč. g. dr. Ant. Gregorčič 10 K; gosp. dr. Andrej Lisjak in gospa 5 K; gosp. T. Jug, nadučitelj v Solkanu 5 K; g. Kumar % Valentin 5 K; g. Skubin Anton učitelj 4 K; g. Ant. Jerkič 4 K; Vodopivčeva dru- žina 6 K; družina Klančičeva 10 K; preč. g. kurat Jos. Golob 4 K; g. dr. N. 5 K; g. Svetoslav Premrov 2 K; preč. gosp. Franc Stepančič 10 K; gospa Koren 4 K. Vsem častitim gg. darovateljem bodi na tem mestu izrečena najprisrcniäa za- hvala ! Vabilo. — Podružnica „Slomškove zveze1' priredi v cetrtek 1. maja t. 1. ob 10. uri predpoludne zborovanje v „Šol- skem Domu". K obilni udeležbi uljudno vabi o d b o r. „Centrahia posojilnica" v Gorici naznanja si. občinstvu, da bode imela odsiej aradno pisarno odprto razun na- vadnih uradnih ur še vsak ponedeljek in četrtek popoludne od 2—4 ure. Načelst vo. Nova kavarna v Gorici. — Na Travniku, tarn, kjer je bila poprej ka- varna „Imperial", prevzel je prostore g. Filip P e č e n k o, bivši hotelier v Pulju ter priredil novo kavarno, imenovavši jo „Cafe Centra 1". Nova kavarna je opremljena po najmodernejših zahtevah ter je v vsakem pogledu jako elegantna. Prostori za goste so prirejeni v pritlicju in v prvem nadstropju. Spodej ima ka- varna dva biljarda, zgoraj pa jedenega. Časopisov najrazličnejših vrst, med njimi vsi slovenski, je v kavarni blizu 100. Mej temi so dobro zastopane ilustrovane revije. Ker je že oprava kavarne tako dovršena, jegotovo, da bode tudi postrežba temu primerna. Zato je pricakovati, da bode imela ka- varna vse polno obiskovalcev. Podjetnikn na 'J.ejimn nhilo vsneha.1 osip Gorjup, tovarnar sisa, je seziaai na tržaSki ces»;. svojo lastno pivovarno. Tovarna je začela delovati v pondeljek. Poleg tovarne napravi g. Gorup tudi pi- vovarno. Kuliinjska sola. — V kratkem se otvori v Gorici kuhinjska žola. Več po- vetno kasneje. ••.¦•• Maäa zaduänica po pokojnem Emi- nenci kardinalu se je brala v sredo ob 10. uri v stolni eerkvi. Daroval jo jo ob asistenci drugih duhovnikov generalni vikar monsignor Jordan. Udeležili so se te sv. maäe zastopniki civilnih in vo- jaških oblasü, dežeinega odbora, mestni zasfop ter obilo slevilo drugih vernikov. Sodnijska obravnava g. H. C!r- ni; oja, vikarja v Vel. Žabljah. — Kakor je bi!o že omenjeno v naäein listu, bil je zatožen omenjeni g. vikar radi podkupovanja pri lanskih volitvah volilnih mož za deželni zbor. Tu hočemo popisati razvitek cele obravnave pred okrožnim sodišceiu v Gorici. — Naj prej o bil zaslišan obdolženee g. vikar, kateri je izjavil, da si je štol v dol/nost kot duhovnik in občinar, razjaaniti volilcem, kako važna opravila so vulitve, in daje prigovarjal volilcu Merkelju, naj gre volit. Ta volilec pa se je izgovarjal, da nirna časa ; nato mu je ponudil obdolženec 1 krono kot odskodnino za zaniudo časa, pa ne z namenom, da bi kupil njegov glas; Merkelj pa ni hotel sprejeti od- äkodnine, sprejel pa je li.stek volilnih mož. — Nato je bil pod prisego zaslisan volilec Merkelj, kateri je, kolikor se je sporninjal, izjavil, da ga je g. vikurij res nagovarjal, naj gre ž njim volit in slod- njič da mu je ponujal eno krono za za- mudo časa; isto je potrdila tudi druga pi ea, rijegova žena. Prebrala se je tudi med drugim o v a d b a, katero je sestavil „izvrševalni odbor na- rodno-napredne stranke" vGo- rici, na podlagi podatkov, katere mu je doposlal zaupnik „nepredne*' učitelj V u g a. V tej ovadbi je rnrgolelo neres- ričnosti, kakor n. pr. da je obdolženee : Lrašil onega volilca „s peklom in hudi- cem", da je bil pri njem, ko je bil ta že v postelji zvečer i. dr., kar je potein oni volilec preklical pred sodnijo v Aj- dovščini, kjer je bilo prvotno zasliäe- vanje prič in obdolženca. V pravi luči so se pokazali „na- prednjaki" posebno v tern : Ucitelj Vuga ]e izjavil sam na zapisniku, da je kot zaupnik „napredne stranke" sporocil „izvrševalnemu odboru" v Gorico, kar je zvedel o tej zadevi. „Izvrševalni od- bor" je na podlagi njegovega sporočila sestavil ovadbo in jo posial temu uci- telj u, naj jo da podpisati onemu volilcu Merkelju. Vuga, pokorni sluga „napredne", je zvesto izvršil svojo „vzvišeno' nalogo v družbi z drugirni „naprednjaki". — Ovadbo so na to hitro precitali onemu volilcu in ga premotili, da jo je podpisal. Pravili so mu ti „naprednjaki", naj brez skrbi podpiše, s tern bodo le „vzdignili" (razveljavili) volitve; ni pa mislil oni Mer- kelj, da bodo s tern tožili g. vikarja. Podpisal je v naglici, a potem je pro- testiral proti onim neresnicnostim, katere smo že gori navedli in zahteval, naj se jih izbriäe. Ali učitelj Vuga ga je potolažil, češ: bom pisal v Gorico izvr- äevalnema odboru, naj tarn popravijo ovadbo. A tudi izvrševalni odbor n i popravil onih neresničnosti, ampak je posial tako krivično in neutemeljeno ovadbo državnemu pravdništvu, katero je dalo se v6 potem vso stvar preiskati. — Ko se je oni zapisnik ucitel.ja Vuge prečital, vstal je državni pravdnik in je v smislu zakona uteme(jeval obtožbo proti g. Črnigoju, kateri da je zakrivil kaznjivo dejanje podkupovanja. Nato pa je odvetnik g. dr. Franko logično razlo- žil, da obdolženec ni imel namena ku- piti glas onega volilca, ker gaje smatral pristašem svoje stranke; v resnici pa je oni volilec vie prej dal besedo „na- predni" stranki, Cesar pa ni povedal ob- dolžencu. Dokazai je g. odvetnik, da se je obdolženec poslužil le dovoljenih agi- tatorskih sredstev, s tern da je ponujal eno krono za odskodnino, kajti brez de- narnih sredstev ni nikake večje volilne agitacije, posebno v večjih mestih. — Po govoru g. odvetnika vstali so sodniki in se posvetovali v stranski sobi. Čez nekaj minut so se vrnili in predsedniK obravnave je razglasil razsodbo v imenu Veličanstva, po kateri je bil obdolženec oproščen pregreška podkupovanja in plačilnih stroškov obravnave, ker se ni dokazalo, da bi bil imel namen kupiti volilni glas. Iz vsega tega je razvidno, kakäni ovaduhi so „naprednjaki" in kakšni možje inorajo biti tisti, ki se imenujejo zaup- siike take „napredne" stranke. — Kar se tiče notice v „Soči" o tej obravnavi, «oliko opravila dajejo sodnijam politi- vjHiVfib "s^anVm iStfcf oriVKneretenV1 ovadbe. Ali je treba večje nesramnosti ! Najprej naperjajo oni neresnične ovadbe s katerimi nadlegujejo oblasti, potem pa podtikajo to nadlegovanje drugim! — Obtoženec pa ostane radi te obravnave v očeh poätenega ljudstva ravno tako čist, kakor prej! Sramujejo naj se pa njegovi „napred;.." ovaduhi! Izjava. — UredniiHvo „Soče" me v St. 39. pozivlja, naj tožirn, češ, le tako spravim s sveta nesramna sumničenja in zavijanja, katere je njen lažnjivi do- pisun nagromadil o meni. Izjavljam, da ne bom tožil slamnatih mož okolu ,.Soče" in „Primorca", ker bi lo bilo pod mojo častjo. Zadostujejo naj popravki, iz katerih tudi razsodni bravci „Soče" lahko spoz- najo resnico. „Sočino" uredništvo sicer sodi vse popravke po svoji lastni ne- sramnosti, vendar poštenjaki verjamejo bolj lastnemu prepričanju in zatrjevanju duhovnika, kakor pa slavno znani laž- njivosti „Soče". Zato tudi ne prikrivam svojirn faranom, kar pi seta „Soča" in „Prirnorec" o mcni, ampak jim sam vse preberem, da se prepričajo, česa je zinožno liberalno sovraštvo. Ker pa se „Soča" sklicuje na „ka- k i h 40 prič, ki vse potrdijo, da je res, kar je pisala „SočV, in da ni res, kar je popravljal župnik Kosec", jo pozivljam, naj navede I e edno s a m o p r i č o, ki upajavno trditi. kar trdi „Soča" o meni. Ako je ne navede, tedaj je ,,So- čina" in „PrimorOeva" lažnjivosl d o k a- z a n a. Ako jo pa navedo, tedaj bo prica imela priložnost pred nepristranskim sod- nikorn dokazati resnico. Kam n j »', due 21. aprila 1902. Jos. K o s o c župnik. Napad na ccrkljansko posojil- iiico. — „Soča" zopet napada cerkljan.sko posojilnico. Zakaj se gospodje tako sr- dito zaganjajo v to posojilnicoV Poiz- vedeli smo, daje cerkljanska posojiinica odpovedala ,.gori- žki ljudski posojilnici" t I o g o 5 0.000 K. ker n e m a r a u p a v a t i denarja takim ljude m. Od tod vsa jeza in besnost. Oblinske volitve v Kormimi. - Ta ted en so se vrsile v Korminu cibčiu- ske volitve. Stali st:t si nasproti dve stranki, namreč laška avstrijska in pa irredentovska, ki se sama nazivlje „so- cijalisticiiO-liberalno"'. Obe stranki sta se te dolgo pripravljali na odločilen boj in sta se vrgli z vso silo na tretji volilni razred, kajti od izida volitev v tern razredu je bilo odvisno, kaka da bode vecina novega korminskega starašinstva. Volitev v tern razredu je trajala tri dni in sicer v torek, sredo in cetrtek. Konečni izid je bil ugo- den laško-avstrijski stranki, ki je zma- gala z v e č i n o 94 g I a s o v. Ta izid je irredentovce strašansko razburil; pa ne samo nje, ampak tudi — „SoOo", ki je postala zadnji čas I i d o v s k o - I i b e- ralen, irredentovski, prote- stantovski, socijalno-demo- k r a š k i in kaj vemo še vse kak, samo s 1 o v e n s k i list ne! Vceraj sta volila II. in I. vol. razred, v II. so zmagali irredentovci, v 1. pa laško-avstrijska stranka. Porotno sodisče v Gorici otvori se za letošnje leto dne 23. junija. Nov zelt'zniiki vo/ni red. — Poletni vozni red se uvede pri južni žcleznici dne 1. maja t. I. — L'pelje se nov vlak, ki bo vozil zjutraj do Vidma. Odhajal bode iz Gorice ob 604 min. dospel v Kormin ob 627, a v Vi- dem ob 732. Konjc poko,jntkf;a kardinala je kupil g. grof Lanthieri. Izkaz davke pla^iyooih obrtni- kov. — Od dne 24. t. in. skozi 14 dni naprej je razložen pri tuk. magistratu izkaz vseh onih, ki plačujejo mestu obrt- nijski davek. Špargeljni. — Na goriški trg je bilo pripeljanih in prodanih špargljev in sicer dne 20. t. m. 18 kv. po 80 K kv., 21. t. m. 9 kv. po 70 K kv., 22. t. m. 25 kv. po 70 K kv. in 23. t. m. 20 kv. po 70 K kv. in 24. t. m. 21 kv. po 64 K kvintal. Prvi prah. — Na dan sv. Jurija so prinesli na trg 15 kilogramov doma- čega graha; prodali so ga po 1 K ki- logram. Izpustill iz zapora so onega čev- ljarja Kavčiča iz Lipe, o katerem smo zadnjič poročali, da se je hotel šaliti z biciklom in so ga zaprli. Zdaj so se pre- pričali, da je bila to res le samo šala in so ga izpustili. Drugič se bo Kavčič najbrže raje držal svojega kopita. Vojaški nabor v Kanalu. — Pri vojaškem naboru, ki se je vräil v Ka- nalu 21. in 22. t. m., predstavilo se je v I KP1* nail I] 1 R7 mloiinninnn »7n.l1 a^k jiK staviio ruy, potrjenili je bilo IB, v ni, * razredu predstavilo se jih je 65, vzeta sta bila 2. Cerkev na Krnu. — Prebivalci vasice Km, ležeč© tik pod vrhom tega gorskega velikana, so sklenili zgraditi cerkev, za kar so že dobili dovoljenje od nadškolijskega ordinarijata. Dne 17. t. m. so imeli lepo slavno.st polaganja temeljnega kamna tej cerkvici. Vsa vas je bila v zastavab, topiči so pokali in veselje je vladalo pri samotnib Krncib tarn gori. Za cerkev je napravil načrt stavbeni mojster Jožef K usj an iz Kenč. Ladja cerkvice bo dolga 8 rnetrov, 5i- roka bo 5 rnetrov, presbiterij (svetižče) bo dolgo 380 rn., visoka pa bo cerkev v pročelju 10.10 rn., do vrh stolpa pa 20 rnetrov. Dogotovljena bo v jednem letd in prih. poletje bodo krnski turisti obiskali lahko tudi to sveti.šče, predno se po- dajo v strmi vrh Krna, uživat vajski raz- gled. Koliko zares idealnega užitka h kratu ! Dubovnikoi-., obi.skujočim nai divni stari Km. bode darsa prilika. da zamorejo opraviti daritev sv. maše v novi cerkvici. O^enj. — Pretekli teden zgorel je senik na Volarjih pri „Miklavžuu. Senik bil je nov in poin sena. Posestnik imel je vse svoje seno v seniku n sedaj je oh vse ler ob tern času tudi la. dra^ denar sena ne more dobiti. Prodati bode moral živino pod ceno. Zažgali so baje cigani, ki se vedno tu okrot; klatijo. Kcdni obOni /bor liranilnicc in posojflniec v hamnjah bo na prazruk Vneboboda. due 8. maja t. 1. ob 3. pop. v žoli. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzfirstva: 1. OdMtrenje rarunov z;t I. 1901. 3. Volitev načelstva in nadzorstva: i. Predlogi in slučajnosti. K H in n j c. due 2u. apnia 19"2. N a č e 1.-1 v o. Toča v Vipavi. — Dne 22. t. rn. popoldne okolu 1. ure so imeli v Vipavj Vrhpolju. na Co!u in v nekaterih drugih biižnjih krajih veliko nevihto, z grornom in bliskom in konetno s toco. Skoda je teui večja. ker je padala kokor leAniki debela toča in so mladik»' na trti 2e precej pognale. Kajpada ljudje niso bili pripravljeni na tako zcodnjn toco in vsled to#"i tudi niso streljali. razum v občini Budanje, a »e tu so Imeli pri tent nesreto. Pri streljanju se je namree znatno opekel bivsi sedmosolec. sedaj občinski tajnik Josip Ferjancič. kateremu se je smodnik prenaglo vnel. Kksplo/ija orjaSkt» mine. — V sredo zjutraj so m* v šesljunskem kame- nolomu, kjer kof.ljejo nutterijul za dela nove luke, razstrelili orjaško mino. ki je bila napolnjena s 16 000 kg. sniodnika. K tej eksploziji odpeljalo so je iz mesta več odliOnih oseb, ki so gledale nenavadni prizor, deloma z bližnijh griöev in de- loma s parnikom na morju Hazpok je bil >eveda velikanski in je inina razrn- sila 25AHX» kubienih rnetrov materijala, ki tehta kakih 70AM.H'» tonelat. Krstič obsojon. — Znani hrvatski renegat Krstic-. katere^ja vzdržuje isterska irredenta in tudi de/.elni odbor isterski. stal je te dni pred porotnim sodiščem v Trstu. Tožil ga je nacelnik policije v Voloski Ivan Podmenik zaradi raznih na- padov v listu ..Prava Nasa Sioga". v katerih so se očitale Podmeniku razna kaznjiva dejanja. Krstii- je bil obsojen na iri mesece jece. To/.itelja je zastopal dr. Slanic. — Ivan Podmenik je bil svo- ječasno kot oro/niški p>stajevodja v C.o- povanu in jo takrat vstrelil v trnovskein gozdu štirinogatega kosniatinca (tnoil- vedal In zdaj se mu je posreoilo zadoti tudi — dvonogatega „kosmatinca", ki se je do zdaj znal prekanjeno izviti razniin drugim lovcem. Husa. — \z raznih krajev posebno iz zapadne Istre prihajajo glasovi o hudi susi, ki preti za-.iusiti v kalu novo setev in je nevarna zgodnjemu krompirju. ze- lenjavi in sočivju. Tudi pri nas postaja vže suho in bi bilo jako želeti, da se nas Bog usmili ter da nam pošlje mirnega dežja. Ča§opisi — blago. — Dne 12. marca t. 1. izdalo je dunajsko najviše sodišče rešitev, v kateri je obsežena raz- sodba, da novine ne more jo biti predmetom razžaljenja č a s t i, ter da vsled tega njih uredniki ne morejo tožiti, ker da so novine jednostavno blago, katero se pro- daja. Na shodu časnikarjev in pisateljev, ki se je vršil te dni na Dunaju in kate- rega shoda se je udeležilo več državnih poslancev in drugih odličnjakov ter mnogo nemških in slovanskih časnikarjev, se je protestiralo proti tej razsodbi in zahte- valo, da se prekliče. Sklenila se je reso- lucija ki se glasi: „Novine so duševen proizvod onih, ki jih sestavljajo in obstoji sramovanje njih sotrudmkov. • Slovenskrt zma^a. — Pri občinski volitvah v Majšhergu pri Ptuju so zmagali Slovenci. Pristaši Ptujskega Or- niga so propadli. Xarodno gospodarstvo. V prosueh sadjereje na TolmiiiNkem. Na vabilo c. kr. kmetijskega drustva je prišel koncem avgu>ta meseca 1896. znani veščak. prol'esor Karol Made r, strokovni ucitelj na deželni krneti|ski 5o!i v .St. Michele na južnem Tirol.skern, na Gorižko. da prouči tu na^e sadjerejske razmere ter poda svoje poročilo in svoje predloge o tern, kako povzdigniti naAo domaco sadjerejo in kako izkoristiti to prevažno kmetijsko panogo v največjo korist vsem dotičnim producentom in konsumentom. Ta rnož ni samo učenjak v svoji slroki. ampak zna tudi praktično izvajati svoje nauke. To je pokazal s tern, da je po izvrstni organizaciji najizdatnejše pripomogel v to, da se je lako rekoč pre- rodila in na najvišo stopinjo povzdignila sadjereja na južnt-in Tirol-kern ter je po- stala bojjati vir blagostanja tamošnjim kmetovalcern. J Prof. Mader se je tudi pri nas na I Gori-kein /. velikim zanimanjem lotil po- j verjene mu važne naloge in jo je častno dovrSil. Xjegovo obširno poročilo popisuje našo domaOo sadjerejo, kakor'-na je v resnici v v.-eh »orodnih pokrajinah. katere i je obhoJila doticna koinisija. sestavljena j iz irneno'.anega gospoda profesorja. rav- I nateljev ob.?h deželnih kmetijskih ^ol, finf-iix pnverjenika c kr. kniet kein. po- ! skuševališea v Gorici in takratnejja opra- vitelja de/.elnega tajništva. Ono porocilo pa ocenja tudi nažo sadjerejo po pravi vrednosti ter sklepa s tako rnodrimi in praktiOnimi predl<»gi. da jih treba le po- laüoina izvesti. pa bode moglo naše sadje tekmovati z onim najnaprednejših sado- i rodnih dežel. Dne 4. septembra je dospela komi- sija v V o 1 č e, kjer -i je ogledala dre- vesne nasade okoli vasi. Sad no drevje je imelo bujno raščo in jablane so bile bogato obložene s sadjem, a nikjer ni bilo videti sledu pravilne os'krbe. Xajvec je bilo domace vrste p i s a n c e v in lon- čičev, pa kaka pogaeiea iHaslinger) vme> in ena vrsta je bila zelo podobna renskemu jabolku. Zlata zimska parmena je imela droben sad: a doticna debla so se prav tvrsto razvijala. Hruske so bile veOinoma že potrgane; nekatera drevesa poüiiih vrst so bila prazna. Jabolk je bilo vse polno. a v obče so bila drobna in onesna/.ena po riji in niso imela takrat še nobene vrednosti. Zdi se, da ljudstvo ne ve. kako treba razumno izkori-čati tako sadje. Ko se je pozneje komisija vrnila v Gorico. je kmetijsko drustvo raz- glasilo v virtemberskih in drugih listih. da je v naših gorah vse polno mostnega sadja na prodaj. in koj so bili agenti tukaj, kateri >o pokupili vse dobro in slabo po 21 . in 4 gld. kvintal in odpe- Ijali na Virtemberško. Izvažanje našega sudnega pridelka je bilo tako živahno, kdkor še nikdar poprej. V To 1 ni i n u je našla komisija blizo enake sadne vrste, kakor v Volcah; med novo uvedenimi pa: z 1 a t o z i in s k o parmeno, k a n a d s k o renetko in A n a n a s r.. katera je imela prav lepo razvit sad. Dasi ima tolminska dolina v svojem ozadju visoko planinsko ograjo, vendar ni njeno podnebjp tako ostro. da ne bi uspevalo tu prav plemenito sadje, in morda bi se näsle celö primerne lege za trtorejo. zlasti pa za priih^ovanje belega vina. Seveda bi trebalo izbrati v to take trtne vrste, katere aspevajo drugod v enakem podnebju in sploh v približno enakih razmerah. V Polubinju je obcu- dovala komisija nenavadno bujno raščo sadnega drevja, posebno jablan domačih vrst pisancev in lončicev; pa tudi štajerski mašancker ^Dunajka) se je čvrsto razvijal in je bil obilno obložen s srednje lepim sadjem. Naslednjega dne smo si ogledali šolski vrt pri Sv. Luciji, na kterem smo našli pravilno in skrbno gojeno, pa z zdravim sadjtMn obloženo drevje pleme- nitih jabolčnih vrst, kanadske re- ue t k e, rudeeega jesenskega kalvila, kaselske renetke, ce- s a r j e v i č a R u d o 1 f a, m u š k a t n e in p 1 e m e n i t e renetke in celo belega r o 2 m a t* i n č k a in p I e m e- nitega Borsdort'ca (boljše vrste Dunajk). Hruške so bile slabeje zastopane. — Zvunaj vrta pa je bilo tarn okoli na kmečkih posestvih večjidel le prav revno, malo vredno sadje. Ne tako v sadovnjakih in na travnikih gospoda lg. Kovacic-a, kjer smo našli med drugiiri naslednje i/rcjlu in Klii n • inapnclrsl cj rn p P |] P I. k O. m a s a n c K a r, au rcnaraovu an ( karnielitsko ronotko, r u d p či j e a e n s k i Ha in bouz K a r p e n t i n c <\ L 1 a t o z i m s k o purmon o. Sv. Lu- cijsko podnebje mora biti zolo vlaženo, ker je bilo skoro vse sadno drovjo na- padono po u'livicnih boloznih, zlasti po I'll s i c I a (1 in in. 'v I>al;t» prilunU j Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku Št. 67, ! prevzema vsa zidarska dela po naj- | nižji ccni. — Xaroeena dela so lieno i izvršiuVjo. ________________________________________________________________i Gostilna Jxwtii in safljarstep Mtva za Bit1 v Gorici. ulica sv. Klare st. 15 toei pri*tna bela in Orna vina iz drnšt- vono klfti. in pnnti.jamsko pivo. Postreže z oknsniini jcilili. — Xa razpolago so hlevi za živjno in dvori<0e za krogljanje. Za obilen obisk so toplo priporoca svojini rojakom * Anton (iorboc, üo^tilniear. Ivan Bednarik priporooa svojo knjigoveznico T (Jorici ulica Vetturini St. 3. I /enlraki piliiief \ v Gorici, ' registrovana zadruga z omejeno zavezo, sprojema hranilne vloge, katn-f o- brestuje po 4',2 jMjiiunpsečno; ripvzi'lisripue oliresti pripisuje konec lota h plavnici. Rontiii davek plaeuje poso- jilnica sama. Dajf posojila udom na .'»sebai krcdit po 6 ,. .;. ha vknji/.bo po 5'/.,. Sprfjcnia člane i Jakob Miklus, I tri,rov(H'z losotn in opeko, zulo^a i vsakovrshioya trdoiia in mohke^a j koroski'iia in kranjsko.ua losa tor , I pohi^tva, rakov ^tru^i. vinskib po- I sod, stiskalnii'O za vino in saroOa p. n. obOinstvu svojo i bosiato zalo.sjo. za.iiotavlja naj- ' hitrejšo postrežbo in jako nizke t cene. I Mlatlenic z dobrimi sprkVvali. ki jo končal svojo vojaško dolžnosL in je vošr obeli de/elnih jtvikov in polou leh tudi neniščiue. ter je porahljiv /a vsak po>el. išee služhe v inestu ali okoliei. Xatancneje poručila se izve v - Xarodni tiskaniu. „Krojaška zadruga'4, vpisana zadruga z omejeno zavezo v tiiorici, Gosposka ulica his. stew 7. VELIKA ZALOGA vsakov ! ega nmnufakturnega l)laua za žen. in nioAke obleke. za vsak 1 stan in vsak lotni čas v najvrrji izlx'ri. kakor: snkno, platno. prle- nino. CliitTon, oksfort, srovico, vsa- kovrstne preproge. zavese, namiznc prte; nadalje vsrikovrstnoperilo,srajce. Jäger itd. itd. Vne |M» iiajnizjili oenali. mmm. Naznanilo. Podpisanec. vecletni hotelier v Puljii, naznanjarn ^lavneiini olx'-inslvu. da . em otvoril svujo, pu najnu- \'"j-ih zaiilevah in'ojfiio in «jpremljeiio kavarno „Central", na Travn'ku. \' njfj i.o p. ii. iljal te dni, pi'osim da nij blaüoholno oprosti. EliLtl'^'I Ficcoli - ja Hftj!?H|nvLjubljam. [j^ krepča malokrvne, nervozne in slabohie osebt Edina zaloga na Kranjskem Ivknriia PICCOLI ..pri Angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta. Polliterska steklenica 2 K. /unanja naročila i/.vrsui«1 lekarnar (! AHK1JKL I'ICCOLl v Ljubljani točno ako s«1 mu poSlje znesek po poštnftm povzoljn. Dobiva se tudi v Icknrnah v Gorici, Tolmlnu, Trstu. Istri in Dalmaciji po240 K steklenica. Anton Pečenko Vrtna ulii-a S (iORH'A Via Giardino 8 pripocora pristna bela in črna van;« iz vipavskih, furlanskih. briakih, dal- matinskih in isterskih v i ¦ nogradov. uo?i;ivij;i na la«,'a n. pr. kavo: Santos, Saiulüminyo. .lava, Gojlon. Porto- rico i. dr. Oljo: Iaum-h, St. AnršiO & Val«Mii'ič v II. Uistrici. Zvcplcnke družhe sv. Cirilii in Mcto;ia. Moka iz MajdiOovga I mlina v Kranju in /. Jochmann-ove^a v i Ajilovščini. Vsc l>lai,'o prvf vrsto. I'o poSti sc razposilja v zabojOkih Mujmanje po J) K^. na vhc kraje. Ivonjedic & Va ljec v Gorici pred nadškofljo št. 5. "^B^, %fš&~ Via Caserma št. 15. 2a ¦viziorejoel Peronospora Ikropilke najhoijc vrstc in njih posamc/.ne dele, cepilne tioäe, gnmijeve trakove za zolciio cepljenjc črnc in rujave, zajaničeni' kakovosti. Pocinkane ograjne mreäe in trnjeva aica! Za čas stavbe priporočata s voj o v e I i k o z a I o ^ o vsch stavbenih polrebsdn, k'akor: cement, stavbcne nositce, vse potrebne okove, orodje itd. ild. Nizke cene! Postrežba poštena! Odlikovana kiepctrska deiavnica Artur Makutz, ' Gorica, Ozka uiica št. I, 1'nporoiH sviijo kluparsko delavnico tcr zalo ro kleparskih izdelkov za kuhinjo itd., ima zalo«o žlebov vseh vrst za nove stavbe, «i/ji ¦ jina |ir(!skrl)ljii istn v najkrajsHtn času. — Prevzcma narocila za vpe- ljavo strelovodov, tudi pozlaccnih. — Izdolu.j*? pumpe za vodo. Pri- rcja vpeljavo vodo z ccvmi vsake vrsto. — V lasUii zalogi iina Stroje za žveplanje sodov iz cmkanoga žtiloza, škropilnice proti perono- snori nouovlicnn in» VfM'inorclovi s<>st;ivi: nieliove zažvenlanie crrozdia