pršilo delavcev v vzgoji, ^obraževanju in znanosti ^'Ovenije, 25. maja 1987 — st. 10 —letnik XXXVIII
j*
)0.£
stil
551
TO ŠTEVILKO SO PRIPRAVILA
Uredništva časopisov:
očfPROSVJETNI LIST
Prosvetni rad $kolske novine shkendija Prosveten
^ABOTNIK ^ISAO
Prosvetni Pregled Prosvetni delavec

Prizor iz filma Poletje v školjki, režiser Tugo Štiglic, Viba film, Ljubljana
Izobraževanje in vzgoja za 21. stoletje
V današnjem svetu so v krizi mnoga področja družbenega življenja in dela, tudi vzgoja in izobraževanje. Govorimo o krizi šole in izobraževanja, o krizi posameznih delov in celotnega sistema vzgoje in izobraževanja, o krizi mladih itn. Od leta 1970 se najbolj razvite dežele (Švedska, Velika Britanija, Francija, Zvezna republika Nemčija) lotevajo korenitih sprememb v svojih sistemih vzgoje in izobraževanja. 7'adnja leta celo najbolj razvite dežele, kot sta ZDA in Japonska, dramatično opozarjajo, da je treba reformirati sistem vzgoje in izobraževanja in ga uskladiti s potrebami 21. stoletja. Tako menijo tudi druge industrijske dežele, nič drugače pa ni v socialističnih deželah, v Sovjetski zvezi, na Kitajskem in drugje. Tudi tu se lotevajo po osemdesetih letih temeljitih reform vzgojno-izobraževalnega sistema. Podobna so prizadevanja tudi v deželah v razvoju, ki skušajo kljub neugodnim gmotnim in kadrovskim razmeram dohiteti razviti svet in prilagoditi izobraževanje in vzgojo potrebam prihodnjega stoletja.
Pri reformi vzgojno-izobraževalnega sistema je domala povsod danes v središču srednje in visoko izobraževanje. Zlasti srednje izobraževanje pojmu-
jejo na splošno kot vozlišče, kjer se prepletajo zelo zapleteni družbeni in pedagoški pojavi in kjer se spopadajo protislovne zahteve in potrebe sodobnega družbenega, gospodarskega, kulturnega in znanstveno-teh-ničnega razvoja ter razvoja človekove osebnosti.
Kako pomembna so ta vprašanja, potrjujejo tudi mnoga mednarodna srečanja. Decembra 1 986 je bila v Ženevi 40. medar-nodna konferenca o srednjem izobraževanju, ki sta jo pripravila Unesco in Mednarodni urad za izobraževanje, sodelovalo pa je 1 I 6 dežel in približno 40 vladnih in nevladnih mednarodnih organizacij. Konferenca je sprejela priporočilo ministrom za prosveto dežel članic Unesca s predlogi, kako reševati ključna vprašanja srednjega izobraževanja. Na pobudo ZDA in Japonske so se predstavniki najrazvitejših dežel, povezanih v OECD, sestali oktobra 1985 in januarja 1987 na Japonskem in razpravljali o srednjem izobraževanju in o reformi sistema vzgoje in izobraževanja za 21. stoletje.
Razmišljanja in zamisli o spremembah v srednjem in visokem izobraževanju v skladu s potrebami 21. stoletja izhajajo iz nekaterih temeljnih sprememb in spoznanj: Svet prehaja v in-
formacijsko dobo, človeštvo pa v informacijsko družbo. Nastaja tako imenovana poindustrijska civilizacija. Od tod zdajšnje in predvidene velike spremembe v življenju in delu družbe in vsakega človeka. Kljub medsebojnemu tekmovanju in težnjam posameznih dežel po prevladi nad drugimi je svet čedalje bolj povezan in enoten in čuti potrebo po sožitju in medsebojnem sodelovanju, saj mu sicer preti samouničenje. Človekovo življenje se daljša in se bliža v povprečju 80. letom. Znanstveno-tehnični in na njem zasnovan družbeni razvoj podirata dozdajšnji sistem vrednot, novi sistem pa še ni izoblikovan, kar slabo vpliva na oblikovanje mladih rodov. Ob vsem tem se zavedamo, da je perspektiva človeštva v družbi učenja in vzgoje.
Taki pogledi na 2 I. stoletje vodijo do sklepa, da moramo razvijati ustvarjalno in vitalno družbo in vzgajati vsestranske in celostno razvite osebnosti. Družba in posameznik.se morata hitreje prilagajati stalnim spremembam. — prav to ne-prenehno spreminjanje bo v prihodnje oblikovalo človekov delovni in življenjski slog.
Pri pripravi družbe in človeka zato vizijo 21. stoletja pripisujejo vzgoji odločilno in domala
Med drugim preberite__________________
•	KAKO NAČRTUJEMO NAPREDEK, str. 3
•	SKUPNE RAZISKAVE — KAŽIPOT IZ KRIZE, str. 4
•	UČITELJ ZA NOVE ČASE, str. 5
•	VSE ŽIVLJENJE — ENO SAMO IZOBRAŽEVANJE, str. 5
•	PRENOVA DELAVSKIH UNIVERZ, str. 8
•	ČIGAVO JE IZOBRAŽEVANJE? str. 8
•	REDNI RAZPISI, str. 10
Ob skupni številki
V letošnji skupni številki jugoslovanskih prosvetnih glasil, ki vam jo predstavljamo, je v iarišču eno izmed najbolj perečih vprašanj sodobnega sveta: kako izobraževati in vzgajati za prihodnost, za potrebe in zahteve 21. stoletja.
O tem razmišljajo v svojih prispevkih najvidnejši jugoslovanski pedagogi, ugledni znanstveniki in družbeni delavci, ki so se odzvali povabilu uredništev posameznih glasil.
Prihodnost izobraževanja in vzgoje je vzajemno povezana s
celomu uruzuenu prini/unu^ijo	m yu z <./!((,!.,! r(/(,/-1 b/i', 1,I/
škim razvojem, ki je ena izmed osrednjih tem skupne številke. Bo zadnji vlak, ki pelje v 21. stoletje, v tehnološko razvito družbo, odpeljal brez nas? Bomo še pravočasno prevrednotili vlogo izobraževanja in znanja, ju povezali z znanstveno tehnološkim razvojem in jima dali v naši družbi prednost po načelu, da so otroci, vzgoja in izobraževanje edina naložba, ki ne more biti Zgrešena?
P ogledi v prihodnost podrobneje razčlenjujejo predvideni razvoj predšolske vzgoje, osnovne šole, srednjega in visokega izobraževanju, uresničevanje zamisli o nenehnem izobraževanju in vzgoji, usposabljanje učiteljev za šolo prihodnosti. Posamezni prispevki nas seznanjajo z nekaterimi raziskavami, razpravami in odgovori na vprašanje, kako uskladiti izobraževanje z razvojnimi tokovi v svetu in potrebami prihodnosti. Enaindvajseto stoletje ni več daleč. Od razmišljanja in načrtovanja bo treba čim-prej preiti k delu, k ustvarjanju potrebnih možnosti za napovedani razvoj. Sicer bomo ostali ob strani, vlak za 21. stoletje bo odpeljal brez nas. Tega nam mladi rodovi ne bi odpustili.
Skupno številko prosvetnih glasil republik in pokrajin smo povezali z dnevom mladosti. Mladost in prihodnost sta dve podobi istega naravnega toka: če razmišljamo o vzgoji in izobraževanju za prihodnost, mislimo predvsem na mlade in njihovo prihodnost.
Prispevki o vzgoji in izobraževanju za prihodnost, zbrani v tej številki, osvetljujejo mnoga, vendar ne vsa bistvena vprašanja. Odprti so še drugi —zlasti vrednostni in sociološki vidiki, saj celostno razmišljanje o prihodnosti ne more biti zunaj našega prostora in razmer, v katerih živimo. Na to nas opozarjajo tudi Titove besede, ki smo jih vtkali v skupno številko z Željo, da ne bi v nas in v rodovih, ki jih vzgajamo, zbledela njegova človeška podoba in da ne bi šla v pozabo njegova modra misel, ki ohranja vredna zgodovinska spoznanja, resnice in napotke za prihodnost.
Nikoli ne smemo biti zadovoljni z doseženim, marveč moramo pogumno naprej k tistemu, kar je boljše, naprednejše, bolj svobodno in človeško.
Tito, 1973
usodno vlogo. Današnje reforme zaostajajo za potrebami časa; treba jih bo pospešiti, da bi nadomestili zamujeno. Danes že vodilni politiki v ZDA, Sovjetski zvezi, na Japonskem, Kitajskem in drugje trdijo, da bodo imele v 2 1. stoletju vodilno vlogo predvsem tiste dežele, ki bodo imele dovolj ljudi, usposobljenih in zmožnih za uporabo izsledkov informacijske dobe. Umska prevlada bo imela odločilno vlogo tudi na vojaškem in gospodarskem področju, trdita velesili. Zato ni čudno, da prav vodilni politiki spodbujajo korenite reforme v vzgoji in izobraževanju in marsikje predsedujejo komisijam za reformo.
Kaj bo treba spremeniti?
Katere so temeljne smeri sprememb v srednjem in visokem izobraževanju, ki jih poudarjajo v sodobnem svetu? Navedli bomo samo skupne in splošne zahteve; vsaka dežela pa mora upoštevati svoje posebnosti in jim prilagoditi spremembe, pravijo na mednarodnih srečanjih.
• Vse spremembe v sistemu izobraževanja in vzgoje naj se osredotočijo v oblikovanje razvejenega, raznolikega in prožnega sistema vseživljenjskega
izobraževanja in vzgoje vseh ljudi. Oblikovati moramo družbo učenja in v ta namen povezati nosilce formalnega in neformalnega izobraževanja in vzgoje. Če smo dosegli potreben obseg izobraževanja, moramo odslej nameniti glavno skrb predvsem kakovosti.
•	Vsebino splošnega izobraževanja je treba stalno posodabljati — vsaj enkrat v desetih letih. Splošno izobraževanje mora vsebovati tudi informacijsko-ra-čunalniško opismenjevanje. Vsakega učenca moramo naučiti, kako naj se uči in ga usposobiti za samoizobraževanje. Bistvo splošnega izobraževanja pa ni več samo v kakovosti določenega obsega znanja, marveč tudi v sposobnosti, kako znamo to znanje uporabiti. Znati, dojeti in narediti mora biti cilj izobraževanja. Ob poudarjeni vlogi matematike, naravoslovnih ved in tehnologije ne bi smeli zapostaviti humanističnega izobraževanja. Splošnega izobraževanja naj bi bili mladi deležni — po možnostih svojih dežel — vse tja do 14., 15. ali 16. leta.
•	Na drugi stopnji srednjega izobraževanja (po 14. do 16. letu) moramo vsebino splošnega in strokovnega izobraževanja ra-
nadaljevanje na 2. str.
dogodki
novosti

ZNANJE — IZOBRAŽEVANJE — TEHNOLOŠKI RAZVOJ
Nujna je sistemska podpora
j
Kako zagotoviti izobraževanju in znanju ustrezno mesto
Zdaj ko sprejemamo Strategijo tehnološkega razvoja Jugoslavije in spreminjamo Ustavo SFRJ in Zakon o združenem delu, je enkratna priložnost, da se družba na novo opredeli do izobraževanja in znanja. Izobraževanje kot podsistem splošnega družbenega sistema in funkcija vsakega njegovega dela in znanje kot njun izhod in človekova vrednost, sta družbena in individualna dobrina ju je zato treba tudi obravnavati tako kot najpomembnejše proizvajalne sile. Drugačen pogled na znanje in izobraževanje ni sprejemljiv. Izobraževanje in znanje morata imeti enak družbenogospodarski položaj kot znanost in tehnologija, to pa pomeni, da jima je treba zagotoviti tudi enake možnosti za »gospodarjenje« in razvoj. Ukrepi in instrumenti ekonomskega sistema in gospodarske politike ter delovanje ekonomskih zakonitosti se morajo izražati tudi v razvoin »proizvodnji«, pridobivanju, družbeni uporabi in vrednotenju izobraževanja in znanja. Gospodarske, tehnološke in kulturno-civilizacijske vloge izobraževanja in znanja ni mogoče krepiti, če ne zagotovimo tudi gmotnih možnosti za njun razvoj in »razširjeno reprodukcijo«; vse to je treba včleniti v instrumentarij gospodarskega sistema in gospodarske politike (v bančni in kreditni sistem, v carinsko in davčno politiko, v sistem pridobivanja in delitve dohodka. v investicijsko, komunalno in urbano politiko idr.) ter včlenjevati prvine izobraževalne strategije v Strategijo tehnološkega razvoja Jugoslavije. Vloga in naloga izobraževanja in znanja morata biti opredeljeni z družbenimi in gospodarskimi merili v strategiji in politiki izobraževanja — le to pa je treba utemeljiti v vsaki socialistični republiki in pokrajini pa tudi na ravni federacije. Glede na to je treba sprejeti in »priznati« tudi ekonomsko načelo kot eno od načel v sistemu in politiki vzgoje in izobraževanja — v »proizvodnji«. pridobivanju, družbeni uporabi in vrednotenju izobraževanja in znanja.
Izobraževanje in znanje (posebno tehnološko) morata biti upoštevana v proizvodnih izra-
čunih. načrtih in programih. Gospodarski sistem mora motivirati organizacije združenega dela. da bodo vlagale denar v znanost, tehnologijo in izobraževanje ter tako povečevale svoje gospodarske. tehnološke in kadrovske zmogljivosti. Izobraževanje kot dejavnost, ki ustvarja znanje — brez tega ne bo niti proizvodnje niti uporabe sodobne tehnologije — mora biti včlenjeno v skupno gospodarsko politiko, v skupne temelje razvojne politike, v skupne programe razvoja ozdov ter v samoupravne integracijske procese tudi prek re-publiško-pokrajinskih meja. Pri tem je treba upoštevati, da imata izobraževanje in znanje poleg svoje gospodarske in tehnološke vloge in vrednosti tudi posebno poslanstvo: humanizacijo življenja in dela in zviševanje kakovosti življenja, kulturnega napredka države. krepitev obrambne in samozaščitne moči, demokratizacijo družbe in vsestranskega razvoja osebnosti. Skratka, zmeraj se moramo zavedati, da gre za celotnost go-spodarsko-tehnološke in kulturno-civilizacijske vloge izobraževanja in znanja.
Uveljavljanje opisanih pogledov na družbeni in gospodarski pomen in vrednost izobraževanja in znanja in načel, na katerih je treba ustvarjati politiko družbe do teh področij, zahteva veliko sistemskih ukrepov v republikah in pokrajinah pa tudi v federaciji še preden bodo sprejete spremembe Ustave SFRJ.
1.	Zakonodajno-normativne temelje, po katerih je vlaganje v izobraževanje oblika družbene porabe, je treba odpraviti in zagotoviti. da se bo položaj tega področja utrdil, obenem pa poskrbeti. da se bo razvijalo dinamično kot proizvajalna sila; zato morajo Zvezni izvršni svet in ustrezni zvezni upravni organi pa tudi izvršni sveti in organi republik in pokrajin glede na svoje pristojnosti in pooblastila preučiti vse predpise in dokumente, ki z omejitvami ovirajo razvoj in uresničevanje družbene vloge in vloge izobraževanja in znanja ter predlagati ustrezne spremembe in dopolnitve (tako kot je to narejeno za znanost in tehnologijo).
2.	S sistemskimi ukrepi in skupno akcijo vseh socialističnih republik in pokrajin je treba zaustaviti nadaljnje zmanjševanje in postopoma zvečevati delež sredstev za izobraževanje v družbenem proizvodu. Z razvojno politiko. s srednjeročnimi planskimi dokumenti in ukrepi gospodarske politike v zveznih, republiških in pokrajinskih zakonih je treba zagotoviti, da se bodo sredstva za izobraževanje od leta 1988 (ob znanih intervencijskih ukrepih za krepitev gmotnega položaja izobraževanje pa že v letu 1987) povečevale najmanj po stopnji, ki je dvakrat večja od stopnje rasti družbenega proizvoda gospodarstva v družbenem sektorju; tako naj bi vlaganja v izobraževanje do leta 2000 dosegla stopnjo, ki znaša približno 6 odstotkov družbenega proizvoda. Sredstva za neposredno svobodno menjavo dela se po Zakonu o združenem delu
ne smejo omejevati Z vsakoletnimi resolucijami o družbenem in gospodarskem razvoju pa tudi ne z drugimi instrumenti, ki niso predpisani v Zakonu o združenem delu. S spremembami Ustave SFRJ je treba odpraviti možnost in pravico, da je »z zveznim zakonom mogoče predpisovati način, kako razpolagati s presežki prihodkov sisov. ki izvirajo iz obveznosti, določenih z zakonom«, ker presežki prihodkov niso v skladu z načelom o svobodni menjavi dela.
3.	S spremembami in dopolnitvami Zakona o ugotavljanju in
razporejanju celotnega prihodka in dohodka je treba omogočiti, da se štejejo za materialne stroške ozda: sredstva, ki jih ozd vlaga v stalno izobraževanje in usposabljanje svojih delavcev in pripravnikov pa tudi za prekvalifikacijo; sredstva, s katerimi ozd poravnava del svojih izobraževalnih in kadrovskih potreb v odnosih neposredne menjave dela; izdatki za podiplomski študij. doktorski in specialistični študij pri nas in v tujini; izdatki za nakup opreme in didaktičnih sredstev ali za uvajanje sodobne izobraževalne tehnologije. Če se kot materialni stroški ozda priznajo samo sredstva, ki se vlagajo v podiplomski študij, v doktorski in specialistični študij pri nas in v tujini, je treba v spremenjeni in dopolnjeni Dogovor o temeljih davčne politike včleniti določilo, po katerem ozdi materialne proizvodnje, ki vlagajo v permanentno izobraževanje svojih de1 iSVCcV; V dete S pripravniki in za prekvalifikacijo in uresničujejo neposredno svobodno menjavo dela. dobe povrnjena sredstva iz plačanega davka na dohodek, ki znašajo 50 odstotkov denarja, porabljenega v preteklem letu za omenjene izobraževalne dejavnosti.
Spremembe in dopolnitve družbenih dogovorov
4.	Po dogovoru med socialističnimi republikami in pokrajinama mora postati obvezno, da je treba za vsako gospodarsko

Dragomir Bole, z razstave fotografij Analogije v Cankarjevem domu v Ljubljani
Izobraževanje in vzgoja za 21. stoletje
nadaljevanje s 1. str.
zvejiti (diferencirati) in ustvariti čim več možnosti za individualizacijo vzgojno-izobraževalnega dela. Večjo vlogo moramo zagotoviti izbirnim in fakultativnim predmetom, izobraževanje pa zasnovati čim bolj prožno. Ob tem moramo premagati podedovano strogo ločenost med srednjim splošnim in srednjim strokovnim izobraževanjem ter manj usposabljati za ožje poklice, bolj pa za širša področja dela. Svet izobraževanja in svet dela je treba povezati, delovne organizacije pa obvezati, da bodo sodelovale pri končnem delu izobraževanja in usposobile za določena dela in naloge tiste, ki se zaposlujejo.
• Visokošolsko izobraževanje nadaljuje izobraževanje v različnih smereh. Vsaka visokošolska organizacija naj ima svoj program in svojo organizacijo dela ter naj izoblikuje svojo individualno podobo. Izogniti se moramo pretiranemu normiranju in uniformiranju izobraževanja na visokošolskih ustanovah. Visokošolsko izobraževanje moramo povezati s svetom dela, s svetom znanosti in svetom kulture ter s celotno družbeno skupnostjo. Študentje naj imajo poleg obveznih tudi dosti izbirnih vsebin in predmetov. Z vedno ostrejšimi pogoji vpisa pa moramo za-
gotoviti, da se bodo na visokih šolah izobraževali samo najsposobnejši.
•	Pri vsestranskem razvoju osebnosti je pomemben intelektualni razvoj, ne smemo pa zapostavljati telesnega in zdravstvenega razvoja, saj mu pripisujejo čedalje večjo pozornost. Nič manj pomembno pa ni moralno oblikovanje osebnosti. V razvitih deželah se pritožujejo nad moralnim razkrojem med mladimi (nered in nedisciplina, nasilje že v šolskih klopeh, prestopništvo, samomori itd.), zato uvrščajo moralno vzgojo med prve reformne naloge. Da bi ji zagotovili potrebno uspešnost, moramo na novo ovrednotiti vlogo družine, ožje in širše družbene skupnosti ter drugih vzgojno-izobraževal-nih dejavnikov.
•	Nadarjene učence moramo posebej obravnavati, jim omogočiti bolj individualizirane programe, prožnejšo organizacijo učenja in hitrejše napredovanje.
•	Učitelji so odločilen člen vsake reforme, zato je treba korenito zboljšati njihov gmotni in družbeni položaj. Skrbneje moramo izbirati in usmerjati mlade v pedagoške poklice in zagotoviti boljše izobraževanje in spopol-njevanje pedagoških delavcev. Učiteljem pa moramo bolj kot dodej pomagati pri uresničevanju reformnih nalog.
Poleg opisanih zahtev ne
manjka še drugih, npr.: razvijati metode vzgojno-izobraževalnega dela, pomagati slabšim učencem, gospodarneje porabiti denar za skupno pripravo učbenikov, učnih sredstev in pripomočkov, decentralizirati upravljanje itd.
v fakultete in odpravljamo vredne razlike pri izobraževanju specialistov različnih ravni in
smeri za potrebe prakse in raziskovalnega dela. Tako ravnanje
ja-
Kaj pa smo storili zai učitelje.
Kljub jasnim ciljem gremo pri nas v nasprotno smer
Kje smo v teh načrtih in spremembah mi? Gredo naše re-
forme po nakazanih poteh? Na ta vprašanja ni mogoče odgovoriti na kratko, pa se bomo omejili na nekaj ugotovitev.
Kljub tolikim kritikam usmerjenega izobraževanja moramo Ugotoviti, da se njegovi temeljni cilji ujemajo s tokovi reforme v današnjem svetu. Žal pa zaostajamo za mnogimi deželami v tem. kako reformo uresničujemo, kakšne gmotne možnosti ji dajemo in kako se posamezni ukrepi skladajo z dolgoročnimi cilji reforme. Marsikdaj delujemo povsem v nasprotju s sprejetimi stališči in svetovnimi tokovi. Srednje in visoko izobraževanje npr. vse bolj uniformiramo, v njih je vedno manj prožnosti, diferenciacije in individualizacije, čedalje manj piostora je tudi za izbirne in fakultativne predmete, šolski in drugi dejavniki so vse premalo povezani. Višje in visoke šole spreminjamo
ta ključni člen vsake reforme? Njihovega družbenega in gmotnega položaja nismo izboljšali — še poslabšali smo ga marsikje. Namesto da bi učitelje pridobili za reformo, smo mnoge odbili in jih postavili v opozicijo do reforme. V takih okoliščinah premalo spodbujamo učitelje za dodaten napor pri uresničevanju zahtevnejših nalog reforme.
Podobno bi lahko ugotavljali o uresničevanju nekaterih drugih ciljev. O delu z nadarjenimi sicer zadnje čase veliko govorimo, storimo pa bore malo. Medtem ko prihaja med mnogimi deželami v svetu že do uspešnega sodelovanja pri pripravi učbenikov in razvijanju sodobne izobraževalne tehnologije, v Jugoslaviji ne moremo najti skupnega jezika in delamo naprej vsak svoje. To velja tudi za znanstvenoraziskovalno delo v vzgoji in izobraževanju. kjer mnoge dežele v svetu tesno sodelujejo med seboj. Žal tudi v tem ne gremo naproti 2 1. stoletju, pač pa v nasprotno smer.
NIKOLA M. POTKONJAK
investicijo, za vsak program rekonstrukcije in posodabljanja proizvodnje nameniti določen odstotek sredstev za izobraže-valno-znanstveno ustanovo, ki je na novo ustanovljena ali pa že obstaja (pa tudi za več takih ustanov) in bo v prihodnosti zadovoljevala izobraževalno-ka-drovske potrebe v proizvodnji. Zagotoviti je torej treba denar za izobraževanje, usposabljanje in prekvalifikacijo kadrov za takšno proizvodnjo. Ta sestavina bi morala biti upoštevana tudi pri sprejemanju projektov in odobravanju posojil.
5.	V skladu z Družbenim načrtom Jugoslavije za obdobje od 1986 do 1990, ki predvideva, da je treba s kreditno politiko omogočiti pogoje za hitrejši razvoj ustreznih znanstvenih, izobraževalnih in raziskovalno-razvojnih dejavnosti kot ključnih dejavnikov uresničevanja strategije in
politike znanstvenG-tehriC'!o=
škega programa, je treba uvesti (inovacijsko funkcijo in zagotoviti pri poslovnih bankah kreditni potencial za inovacije v izobraževalne in znanstveno-razi-skovalne namene v odstotku od celotnega kreditnega potenciala za ozde materialne proizvodnje in investicije v ozde izobraževal-no-znanstvene dejavnosti.
6.	S spremembami in dopolnitvami Družbenega dogovora o skupnih osnovah- za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SFRJ. je treba akumulacijo ozdov, določeno za pridobivanje vseh pravic iz naslova akumulacije povečati za znesek, vložen v izobraževalno-znanstveno delo pri ustreznih izobraževalno-znanstvenih organizacijah. Ker se dosežki tega, kar je vloženo v človeka z izobraževalno-znan-stvenim delom, pokažejo šele čez nekaj časa — izdatek pa zmanjša akumulacijo takrat, ko nastane, je po teh predlogih treba odpraviti razloge, da ozdi zaradi zmanjšane akumulacije neradi sklepajo pogodbe z izobraževal-no-znanstvenimi organizacijami za ustrezne oblike in programe izobraževanja in stalnega usposabljanja delavcev. Tako dodatno oddeljena sredstva za izobraževanje ne zmanjšujejo delovni organizaciji pravic, ki jih le-ta dobi na podlagi določene akumulacije (osebni dohodek idr.).
7.	Z družbenim dogovorom je treba zagotoviti ugodnosti urbane. zemljiške in komunalne politike za graditev in delovanje izo-braževalno-znanstvenih zmogljivosti in organizacij. Dogovoriti se je treba, da bi bili vsi ozdi. ki se ukvarjajo z izobraževalno-znan-stvenimi dejavnostmi, obravnavani kot gospodinjstva in bi torej vplačevali takšna komunalna nadomestila; največji materialni izdatki v teh dejavnostih so namreč prav za komunalne storitve. vodo in toplotno energijo. V skladu s tem je tudi zahteva, da je treba vlaganja v to področje oprostiti prispevkov za ■ nergeti-ko. mestno zemljišče »'odno gospodarstvo ipd. — trko kot je to že predlagano za znanstvenoraziskovalne organizacije.
9. S spremembami in dopolnitvami Žakona o deviznem poslovanju in Zakona o carinah je treba vzgojno-izobraževalnim organizacijam omogočiti naju-
godnejši položaj glede zagotaV' te Ijanja deviz za blagovna in nč' blagovna plačila. Te organizacij' naj bi bile oproščene carinskih11’1 necarinskih davščin pri uvoz* opreme in sodobnih didaktični^1 sredstev, če teh ne izdelujem' doma. Z ustreznimi instrumen11 naj bi poskrbeli tudi za drug'! olajšave, ki naj bi jih imeli izek' lovalci opreme in didaktičnil1 sredstev pa tudi založniki učK nikov in druge literature Z1 vzgojo in izobraževanje (sistem sko urediti vprašanje zagotavlja nja obratnih sredstev za izdaja
zu S in
nje učbenikov in izdelavo učnf sredstev; preučiti davčno poji v. tiko do izdajateljev; zagotovi1 bančna posojila za pripravo 11 izdajanje učbenikov in nalog po* 0. boljšimi pogoji in nižjih obresl' ^ nih merah idr.).	i2l
10. Da bi odpravili neenako je meren pritok denarja ali prihoii kov v sise usmerjenega izobraže ^ vanj a m jin Usposobiii, da bi bd ki redno opravljali načrtovane i'te prevzete obveznosti do šol in fl nj kultet. bo treba (v začetku vsa la kega leta) zagotoviti rezervi je sredstva v višini najmanj polo k( vice mesečne akontacije. Predb rii gajo tudi. naj bi pri zdajšnjj rti bankah ustanovili poslovne in d gi terne banke ali posebne enol'
(poslovalnice) za dejavno* vzgoje in izobraževanja; v njJ oc naj bi vzgojno-izobraževalne o< ganizacije dobivale obratb sredstva po najmanjših obresti!1.c|5 Banke, npr. v SR Hrvaški, ^tri
uporabljajo samo tii dni sredsh1 za usmerjeno izobraževanje ijže vzgojo (približno devet tisoč ih! pt lijard starih dinarjev), vzamej1’ približno 50 milijard starih biw nar je v obresti od osnove. f'-a®|ij pa ozd usmerjenega izobraževajn, nja prosi za posojilo, mora teh bankah plačati prav tolikšifjsp obresti kot tisti, ki v banki dva majo denarja. Podobne podatk‘2^ bi lahko dobili tudi iz drugih ff bo publik in pokrajin.	ip<
Vsem predlaganim ukrepe11
in dejavnostim morajo sledi' nadaljnje akcije: bolj smotrroo bo treba urediti mrežo vzgojn^izv
izobraževalnih in znanstveno^ ziskovalnih organizacij, zboljša1 notranjo organizacijo ter poVt čevati učinkovitost in kakovo-1 pedagoško-znanstvenega del* pritegniti k izdelavi in uresničite} vanju programov posodabljanj*p0 vzgojno-izobraževalnega presta česa in k smotrni izrabi pedagiski ško-znanstvenih kadrov tu*|b0l družbeno okolje itn.	jko
k
Ni
Namesto sklepa	N1
fki
Predlagane spremembe v glprc spodarskem sistemu in gosp4a, darski politiki naj bi pripomogifjug da izobraževanje ne bi bilo '"ik0, nekakšno posebno ločeno pm
Pol
Sar
dročje. rešilo naj bi se svoje p' rabniške »lupine« in oznak »neproizvodna dejavnost'Iqv Ekonomika izobraževanja jo; znanja postaja sestavina gosp' pa, darskega sistema in gospodarsk ( politike v vsej državi. IzobraMtev vanje se včlenjuje v proces dru* tu(j bene reprodukcije in vse sestj]jai vine dela in življenja — družben vseh svojih razsežnostih pre'jeiei
8.	S spremembami in dopolnitvami Dogovora o osnovah davčne politike naj bi bile vzgojno-izobraževalne organizacije oproščene davka na dohodek in osebni dohodek pod pogojem, da bodo tako sproščena sredstva uporabile za posodabljanje izobraževalne tehnologije, spopol-njevanje učiteljev, uvajanje novosti v vzgojno-izobraževalni proces in za sodelovanje v ustreznih raziskovalnih projektih v državi in pri projektih Unesca in OECD.
zema naloge izobraževanja ffe
g
tudi odgovornost za njegov tjpo, zvoj. Brez takšne usmeritve H N izobraževanje in znanje ne fl^no. reta uresničevati svoje družbd|sla, vloge. Če se odnos družbe iCel izobraževanja in znanja ne |te(i spremenil, se lahko zgodi. iPa bomo do leta 2000 še bolj daj
drž
8er
bel
stajah za razvitim svetom. Iz‘ braževanje in znanje morata d1 biti drugačne možnosti za razvj drugače ga je treba spodbujat1’ tr5 vrednotiti. Če se to ne bo ure*1! So čilo. tudi ne bo mogoče kref’ humanistične vloge vzgoje izobraževanja. Od zdajšnjih * stemskih sprememb je torejc' nja visna tudi prihodnost izobr^he]
2Vc
nie
5
vanja.
STEVAN BEZDANOV
koi
Po\

Vnanje—izobraževanje—tehnološki razvoj
Kako načrtujemo napredek

°9ovor s predsednikom Zveznega komiteja za znanost in tehnologijo dr. Božidarjem Matičem o enotni Strategiji Zoološkega razvoja Jugoslavije
že dalj Časa dramatično opozarjamo na zadnji vlak, ki pelje v 21. Ie?. na resnico, da nas bo povozil, če ga ne bomo pravočasno dohi-šk *' ^0^nos*za rešitev je strnjena v formuli enotne strategije tehnolo-|0^a razv°ja države, ki bi jo lahko povzeli takole: žnanstveno-tehno-nt ska revolucija = močna, v vsej družbi enakomerno razvita celota, ki jjestavljajo znanost, tehnologija, organizacija, pretok in uporaba in-
nS
be; i‘
:IT1
‘j3;
^racij, komunikacij in izobraževanja.
*e misli so bile tudi povod za pogovor z dr. Božidarjem Matičem, pdsednikom Zveznega komiteja za znanost in tehnologijo, s člove-j. J*1’ ki je bil veliko let zaposlen neposredno v združenem delu mate-a|ne proizvodnje, bil pa je tudi redni profesor in rektor sarajevske niverze. Z dr. Matičem se je v imenu uredništev prosvetnih časopisov , . goslovanskih republik in pokrajin pogovarjala Vesna Šakota, glavna ni* odgovorna urednica Prosvjetnog lista iz Sarajeva.
nli; vi1
* Katere načelne in druge ■st -Podelitve o strategiji tehnolo-I ega razvoja so se dokončno , oblikovale v javni razpravi, ki
)c Potekala po vsej državi?
^ Prvič, jasno je, da so spre-P!ernbe v gospodarskem sistemu, j j Potekajo med sprejemanjem e strategije, nujen pogoj za 11 Jeno uresničevanje, saj imajo , ^nkosamo tisti gospodarski sub-!ekti, ki delujejo v razmerah .0nkurenčnega trga blaga in sto-,ev ter ekonomske prisile, “ptiv, da uresničujejo to strate-?lo in da bodo nosilci tehnolo-
|0S ^ega razvoja. To pa pomeni, da jr^zemajo tveganje, ki je ena , sestavin znanstvenega razi-
tn TanJa-
,111(1 Urugič: razvoj izobraževalne l( ejavnosti se mora uskladiti s po-tV; re^arni tehnološkega razvoja, jTOsebno glede kakovosti izobra-: evanjain sestave izobraževalnih "^gramov.
Jj Tretjič:	poglavitni subjekt
ja^sničevanja omenjene strate-vaPle. ie združeno delo; le-to bo v p*. eJab nakazanih smeri tehnolo-razvoja opredelilo znan-pi v^no-raziskovalne in razisko-tk, alno-razvojne projekte v skladu re hnačrri sv°jega razvoja. Projekti Odo obdelani na podlagi enotne o< ^etodoIogije in usklajeni s Stra-
difgAja ..
cpL ^otrtic: Zvezni komite za zna-Jj0st 'n tehnologijo bo organiziral . Vedenski sistem za oceno pro-ptov. Izvedenski sistem bo aJel domačo mrežo znanstvenih stanov in posameznikov, če bo P^rsbno, pa tudi tuje izvedence, g ^ rič-' Sredstva za spodbujanje nj!p nološkega razvoja bodo zelo p.^oniemben usmerjevalec pri se-or^ijanju in uresničevanju 'd^opnih programov. Podprla k0**0projekte, ki jih pripravljajo °nzorciji delovnih in znanstvenoraziskovalnih organizacij iz ec republik in pokrajin (z moti-
povezovanja jugoslovan-K|n virov in prizadevanj) pa tudi “MOjekte mednarodnega sodelo-j|, ^nja s tujimi partnerji, kjer na ji §°slovanski strani sodeluje pt n0,n2orcij znanstveno-raziskoval-pfp'p0rganizacij iz več republik in jT^rajin (z motivom, da naše or-J^acije v mednarodnem sode-i v®nju dobijo družbeno podpo-ni3 kakršno imajo tudi njihovi slP?nerji).
ji. 5estič: Za ust\'arjanje in krepi-^ 'znanstvene infrastrukture pa Ji- 1 boljših možnosti za oprem-ia ip j£ znanstveno-raziskovalnih razvojnih ustanov je predvi-fL nih veliko ukrepov tudi v Stra-,|p®'ji in programu njenih pod-(jj. rni.h ukrepov. Zadnji čas je. da hlikujemo sistem
da
jiip -tujemu sisicm znanstve-»ajd/Ohnoloških informacij Jugo-ceiV|je’ ki bo zagotovil vpogled v te|.0ten proces znanstvenega in Ip^T^loškega razvoja, omogočil 4da' ? tUdi nast0P Jugoslavije kot ziJa'ke tehnologije do drugih d‘genav' Ustanovljena bo banka /t $i,e°v' zvezna komisija za genet-i|W,Vlre’ znanskene ustanove je it So a usposobiti na področjih, ki pi 2v T0rriembna za tehnološki ra-(patenti, standardizacija, s sr°logija, bibliografija idr.), ii/^mič: Pri uvozu in prenaša-Ž^treKtePlno*°8'je 'z tuj>ne se je k0 a 'zogniti negativnim učin-Pov ’ Prenos ne srne zavirati Praševanja ozdov materialne
proizvodnje po domačih znanstvenih dosežkih in tudi ne negativno vplivati na ekologijo in povzročiti razne nesprejemljive omejitve.
Povem naj tudi to. da je predlog Programa ukrepov za podpiranje razvoja znanosti in tehnologije pri nas dobro sprejet. Najpomembnejše pa je, da bodo učinki tega programa, ko bo uresničen. marsikaj zboljšali — ne samo pri uresničevanju skupnih programov in projektov ter boljšem povezovanju gospodarstva in znanosti, temveč tudi pri ustvarjanju možnosti in povečevanju sposobnosti znanstvenih in tehnoloških zmogljivosti države.
In končno: skupščine socialističnih republik in avtonomnih pokrajin sp pooblastile svoje delegacije, da v imenu svojih skupščin dajo soglasje tudi k Strategiji in Programu ukrepov.
• Zakaj namenjamo v tem dokumentu tako malo pozornosti vzgoji in izobraževanju, čeprav vemo, da brez tega ne more biti pravih bistvenih sprememb niti v znanosti niti v tehnološkem razvoju katerekoli dežele?
— Ne strinjam se z ugotovitvijo, da v besedilu Strategija tehnološkega razvoja SFRJ ni dovolj pozornosti namenjene izobraževanju, poudariti pa moram, da sta mesto in vloga izobraževanja opredeljena glede na vlogo tehnološkega razvoja. Razumljivo je torej, da vse problematike tega področja ni mogoče v celoti zajeti v to strategijo, saj izobraževanje po svojem bistvu presega njene okvire. Pripomnim naj, da je izobraževanje povsem v pristojnosti socialističnih republik in pokrajin, zato Strategija tehnološkega razvoja Jugoslavije tudi predvideva, da bodo z družbenim dogovorom, spodbudil ga bo Zvezni izvršni svet, v izobraževanju rešena tista vprašanja, od katerih je odvisna uresničitev strategije.
V	tem dokumentu tudi piše, da bo cilje strategije mogoče doseči le, če bo opravljena reforma programov izobraževalnega sistema v skladu z nastajajočimi strukturnimi spremembami in dolgoročnimi kadrovskimi potrebami znanstvenega in tehnološkega razvoja. Izobraževalni sistem mora usposabljati kadre s sposobnostmi, ki bodo kos vrhunskim, nepredvidljivim tehnologijam, takšnim, ki bodo nastale kot dosežek nadaljnjega raziskovalnega dela pa tudi potrebam ponovnega oživljanja in oplemenitenja zdajšnjih tehnologij. Pri tem je poleg programskih prilagoditev nujno vlagati v gmotno podlago izobraževalnih ustanov, da bodo usposobljene za učni proces v srednjem in visokem izobraževanju pa tudi za znanstveno-raziskovalno delo v visokem šolstvu.
V	dokumentu piše med drugim tudi tole: »Zvezni organi bodo predlagali sklenitev družbenih dogovorov za realizacijo ukrepov podpore razvoju znanosti in tehnologije, ki so v pristojnosti republik oziroma pokrajin, vštevši tudi ukrepe, s katerimi je treba zagotoviti: da se v srednjem usmerjenem in visokem izobraževanju opredelijo in dosežejo norme opremljehosti izo-
braževalnih institucij, pomembnih za tehnološki razvoj, ter da se uresničijo drugi kazalci kakovosti izobraževanja. Obenem pa so potrebne tudi dejavnosti v zvezi z inovacijo šolskih programov, ki so prilagojeni oblikovanju kadrov za tehnologijo prihodnosti, ter trajne dejavnosti pri iskanju, motiviranju in usmerjanju sposobnih in talentiranih učencev in študentov.« Program ukrepov za podpiranje razvoja znanosti in tehnologije pa se ukvarja z izobraževanjem, posebno z visokim v svojih ukrepih št. 5, 6, 7, 9, 14, 20, 21, 24 in 26.
Naj končam: z izobraževanjem smo še ukvarjali pri sestavljanju tega dokumenta toliko, kolikor je potrebno za tehnološki razvoj: to pa še ne pomeni, da ne bi bilo treba razmišljati o
enotnem vzgojno-izobraževal-nem delu, saj je tudi strategija tehnološkega razvoja tako zasnovana?
— Strategija je opredelila cilje, smeri in način uresničevanja pospešenega znanstveno-tehnološkega razvoja. V bistvu je treba spremeniti zdajšnje stanje, zato je strategija tudi ambiciozno zasnovana. Njeno uresničevanje mora biti dinamičen proces, ne pa zbirka naenkrat sprejetih odločitev. Zmogljivosti, ki jih imamo, je mogoče bolje izrabiti, toda pravi ljudje morajo biti zaposleni pri pravih programih in projektih, tam, kjer bo več prostora za podjetne in bo materialna proizvodnja, ki deluje zdaj v pogojih ekonomske prisile, potrebovala več domačih znanstvenih dosežkov. Nove tehnologije
Joco Žnidaršič
nekem podobnem dokumentu, ki bi bil podlaga za korenito in ambiciozno reševanje problemov v izobraževanju.
Nadarjenim posebne ugodnosti
• Iskanje izhoda v znanosti je upravičeno samo tedaj, kadar se zavedamo, da je velikanske naloge, ki smo jih znanosti naložili, mogoče uresničiti ne" samo na temelju zdajšnjih zmogljivosti in z zdajšnjimi strokovnjaki, temveč z ljudmi, ki se bodo za to šele usposobili. Zato je v verigi znan-stveno-tehnološkega napredka na prvem mestu izobraževanje na vseh ravneh, in še posebno usmerjanje, spremljanje in spodbujanje mladih talentov. Kaj bo za to narejeno v celotnem in
zahtevajo nove projekte, tem pa morajo slediti novi raziskovalci. Skratka, zavedati se moramo, da je treba veliko storiti za to, da bomo vzgojili raziskovalce. Menim, da so vse zainteresirane ustanove to že dojele in da se bodo organizirano lotile potrebnih akcij. V tej zvezi pa deluje strategija že prav mobilizacijsko. Nekatere akcije že potekajo, kot na primer 2000 raziskovalcev v SR Sloveniji, v SR BiH je začela podobno akcijo samoupravna interesna skupnost za znanost pa tudi drugod se pripravljajo, da bodo izpeljali podobne programe.
• V zadnjem času se veliko govori o spodbujanju mladih talentov ali o sistemu odbiranja izrazito nadarjenih mladih ljudi in njihovem usmerjanju, skratka, razmišljamo, kako bi jim omogo-
Primož Lampič, z razstave fotografij Analogije
čili razvoj. Ker ste že več let delali neposredno tudi v združenem delu materialne proizvodnje, bili pa ste tudi redni profesor na visokošolski organizaciji — zdaj pa ste eden sestavljalcev tega dokumenta — nas zanima, kako gledate na to problematiko in po kakšnem receptu bi vi odbrali nadarjene?
— O mladih talentih že od nekdaj sramežljivo razpravljamo, v strahu, da bi nas kdo obsodil elitizma. To pa ne bi smelo vplivati, da bi v kateremkoli okolju prenehali odkrivati tiste, v katere je vredno vlagati. Demokraciji je zadoščeno s tem, da se lahko vpišejo v šolo vsi in tako dobe možnost, da se v njej izkažejo. Demokracija pa ne bo prav nič trpela, če bodo imeli posebne ugodnosti tisti, ki so zares nadarjeni. Takšne mlade ljudi spodbujajo vse družbe, ki jim je kaj do tega, da jih v tehnološkem razvoju ne bi povozil čas. Opažam, da so začeli nadarjene podpirati marsikje.
• Različne ocene je slišati o tem, koliko je združeno delo v naši državi kadrovsko usposobljeno in pripravljeno kakovostno sodelovati v mednarodni delitvi dela ali — povedano natančneje — sprejeti izzive tehnološkega razvoja — takšnega, kakor je zasnovan. Nekateri trdijo, da imamo v Jugoslaviji dovolj kakovostnih strokovnjakov, ki lahko že zdaj uspešno uresničujejo vse pomembnejše usmeritve tega dokumenta, drugi pa mislijo čisto drugače: da bi morali kritično preučiti in presoditi zdajšnje stanje zato, da se ne bi lotili tega pomembnega družbenega projekta nepripravljeni. Kakšne podatke je imel o tem Zvezni izvršni svet, preden se je lotil izdelave tega dokumenta?
— Izzive tehnološkega razvoja, ki jih omenjate, moramo sprejeti. O tem je sicer mogoče razpravljati, toda sklep te razprave ne more biti, da nismo pripravljeni za vključevanje v mednarodno delitev dela in za to, da bi sprejeli izziv novega tehnološkega skoka. Takšna analiza bi bila neutemeljena in napačna. Mar nimamo ustvarjalnih organizacij in posameznikov? Če ne bi sprejeli izziva, bi to pomenilo nekakšno kapitulacijo. Po drugi strani pa moramo biti stvarni. Merilo te stvarnosti so dobro pripravljeni projekti, dobra organizacija, razvijanje pogojev za motiviranost, posebno pa načrtovanje in usposabljanje strokovnjakov. Naša največja pomanjkljivost je, da imamo premalo raziskovalcev — podatki kažejo, da jih je trikrat manj, kot bi jih potrebovali za uresničenje Strategije (na posameznih pomembnih področjih tehnološkega razvoja imamo na deset tisoč prebivalcev samo sedem raziskovalcev, potrebovali pa bi jih vsaj dvajset).
Vendar tudi ti, ki jih imamo, ne opravljajo samo raziskovalnega dela, temveč tudi veliko rutinskih opravil. Za začetek moramo poskrbeti, da bodo tisti, ki jih imamo, res tudi raziskovali. Tega prvega koraka ne smemo omejevati, država na naši stopnji razvitosti mora imeti zanj ustrezen denar. Priznati moramo, da velikanska družbena vrhnja stavba požira toliko denarja, da ni čudno, da ga nimamo za to, kar bi ga moral imeti, posebno za izobraževanje in znanost.
• Slišati je bilo, da bi poleg enotne jugoslovanske strategije morali izdelati tudi posebne republiške in pokrajinske strategije tehnološkega razvoja. Kakšen je končen sklep?
— V sklepnem delu Dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije piše, da je lahko strategija splošno koristna in smotrna samo, če je to strategija celotnega jugoslovanskega gospodarstva. To pa pomeni, da je


aktualno
treba v teh širokih okvirih glede na posebne značilnosti in možnosti izdelati tudi strategije po republikah in pokrajinah — toda pri tem je treba upoštevati delitev dela ter povezovanje gospodarstva v vseh oblikah na celotnem jugoslovanskem prostoru. Tudi v Predlogu strategije najdemo takšno opredelitev. V javni razpravi pa je prevladalo mnenje, dani potrebno, da bi republike in pokrajini izdelovale svoje strategije; izdelale naj bi le svoje programe tehnološkega razvoja, podobno naj bi naredile tudi delovne organizacije zato, da bi se strategija tehnološkega razvoja Jugoslavije uresničila. Najpomembnejše je, da poskrbimo, da se bo uresničevala Strategija tehnološkega razvoja Jugoslavije, manj pomembno pa je, ali bodo republike sprejele svoje strategije ali programe tehnološkega razvoja. Zadnjo besedo o tem bo povedala Skupščina SFRJ, prepričan pa sem, da bodo morale republike in pokrajini na podlagi Strategije izoblikovati svoje programe tehnološkega razvoja.
• Kakšen je položaj naše države — kar zadeva tehnološki razvoj — v primerjavi z Evropo ir svetom? Kje so naše prednosti in kakšne so pomanjkljivosti v strategiji tehnološkega razvoja, ki jo sprejemamo? Koliko temelji ta dokument na znanih sistemih tehnološkega razvoja v razvitem svetu?
— Naše prednosti ustvarjamo sami, zato tudi za pomanjkljivosti ne more biti kriv nihče drug. Prednosti in pomanjkljivosti pa niso in ne morejo biti nekaj sta-liščnega, saj tudi tehnološki razvoj ni takšen. Na položaj naše države in njen tehnološki razvoj ne vplivamo samo mi, pomembno pa je, koliko in kako vplivamo. Strategija daje nove temelje za krepitev naše sposobnosti in učinkovitosti na tem področju. Na lastne sile se moramo opreti prav pri znanstvenoraziskovalnem delu, ki izvira iz tehnologije in njene uporabe. Učinkovitost v mednarodnem sodelovanju bo odvisna predvsem od našega prispevka k svetovnemu znanju in od tega, kako bomo znali osvojiti znanje in tehnologijo z dobljenimi izkušnjami. Glede na to se-lahko v mednarodno sodelovanje vključimo toliko, kolikor bomo sposobni ustvarjati novo znanje — le-to pa mora biti zanimivo za tuje partnerje in biti prav toliko vredno, kot tisto, ki ga bomo dobivali od njih. Strategija vztraja pri takšnem prijemu, kajti v mednarodni menjavi ni mogoče dobiti ničesar brez truda. Najprej se moramo torej opreti na svoje moči in šele na tej podlagi izoblikovati razmerja do »znanih sistemov tehnološkega razvoja razvitejšega sveta«.
• Kakšne so resnične možnosti za to, da se bo to, kar je v dokumentu zapisano, tudi uresničilo?
— To najkrajše vprašanje bi zahtevalo najdaljši odgovor. Največ bi tvegali, če ne bi začeli strategije uresničevati. Ne bojim se, da bi se zgodilo kaj takega. Povedano preprosto: drugega izhoda ni, in mislim, da je takšno mnenje prevladalo tudi v družbi. Takšne okoliščine pa so dobre za nadaljnjo obdelavo in dopolnjevanje sistema ukrepov in instru-mentarija za uresničevanje Strategije. In vendar bo treba izpolniti tri bistvene pogoje. Prvič: da bo gospodarski sistem krenil po poti realne ekonomije in tržnega gospodarjenja. Drugič: da bomo sposobni z reformo in vlaganjem v izobraževalni sistem usposobiti strokovnjake za nov čas, in tretjič: najti moramo povezovalne mehanizme. Če bodo vsi ti pogoji izpolnjeni, trdim, da se bo Strategija tehnološkega razvoja Jugoslavije uresničila.
aktualno
Šolali se bodo drugače
Posvetu v Zrenjaninu naproti
Znanstveniki, umetniki in politiki vedno več razmišljajo o prihodnosti. V nekaterih deželah imajo posebne ustanove, komisije in znanstvene skupine, ki snujejo in izdelujejo raziskovalne projekte o prihodnosti. Za dalj časa poteka mednarodno gibanje Človeštvo 2000, leta 1973 pa je bilo ustanovljeno svetovno združenje za preučevanje prihodnosti (World Future Studies Federation); le-to ima več kot 500 članov, posameznikov in organizacij iz šestdesetih držav sveta. O prihodnosti je objavljenih veliko študij (Onvel, Fuller, Toffler, Jungk ipd.), organiziranih pa je bilo že več deset medar-nodnih in svetovnih srečanj, na katerih so obravnavali prihodnost.
Študije in projekti o vzgoji in izobraževanju in njuni prihodnosti pa nastajajo tudi iz različnih zornih kotov. Na 17. generalni konferenci Unesca (1972) so sprejeli poročilo mednarodne komisije (E. Faure) o prihodnosti izobraževanja (Learning to be — the world of education today and tomorrow), ta tematika pa je uvrščena tudi program Unesca za obdobje 1985-1990. Omenimo naj še posebno izdajo Unesca Razmišljanje o prihodnjem razvoju izobraževanja in OECD Pogled v prihodnost, ter študije in članke pomembnih znanstvenikov in pedagogov, zlasti Alvina Toffierja, Torstena Husena,-Bogdana Suchodolskega, Malcolma Adieseshiaha, Dragutina Fran-koviča, Vladimirja Mužiča, Nikole Potkonjaka, Stevana Bez-dn.nova, Tomislava Bogovca, Nikole Nikše Šoljana, Gordane Bosanac idr.
Prihodnost postaja v mnogih deželah sveta pedagoški izziv, zato prirejajo na to temo v ZDA. več kot 500 tečajev na različnih stopnjah izobraževanja. Tudi v Sovjetski zvezi, ZRN in drugih evropskih deželah, na Japonskem, ponekod v Latinski Ameriki in v Indiji najdemo podobne programe o prihodnosti. Prve korake pri organiziranju različnih dejavnosti, usmerjenih v preučevanje prihodnosti, smo naredili tudi pri nas. Poleg Ceco-sove revije za preučevanje prihodnosti je pred nedavnim začela izhajati še revija »21. stoletje«. Zanimanje za raziskovanje in načrtovanje prihodnosti, posebno izobraževanja, v Jugoslaviji še nima velikih razsežnosti. Opazimo pa, da je v zadnjih letih, ko se zaostruje gospodarska kriza in ob krizi na drugih področjih življenja, čedalje več zanimanja za to področje.
Vsestranska usmeritev Jugoslavije v prihodnost, v njen tehnološki razvoj in dramatično iskanje poti iz krize, v katero smo zašli je spodbudila Center za preučevanje tehnološkega in družbenega napredka (Cecos) v Novem Sadu in Tehniško fakulteto Mihajlo Pupin v Zrenjaninu, da sta začela skupaj z različnimi organizacijami in ustanovami pripravljati znanstveni posvet na temo Prihodnost in izobraževanje
(tabo 11. in 12. junija 1987 vZre-njaninu). •
Na posvetu bodo skušali poj- . movno in vsebinsko pojasniti medsebojno odvisnost in povezanost pojavov prihodnosti in izobraževanja, poglobiti (teoretično, znanstveno in družbenogospodarsko) spoznanja o prihodnosti (in njenih alternativah), prispevati k metodologiji raziskovanja prihodnosti izobraževanja, ugotoviti tesno povezanost med vzgojo in izobraževanjem in posameznimi pogledi na prihodnost. Spregovorili bodo o potrebnih spremembah v sistemu in politiki vzgoje in izobraževanja in določili temelj skupnega programa raziskovalnega in razvojnega dela v Jugoslaviji (poudarek bo na izobraževanju in prihodnosti). Pogovarjali se bodo o enotnejši založniški dejavnosti in izdelavi opreme in didaktičnih sredstev za preučevanje prihodnosti in izobraževanja za prihodnost, ustanovili pa bodo tudi jugoslovansko zvezo za preučevanje prihodnosti.
Posvet bo skušal nakazati izhod iz zdajšnjih težav, spodbuditi k razmišljanju o prihodnosti, o strategiji in programu sprememb v sistemu in politiki vzgoje in izobraževanja in zasnovati znanstvene temelje za politične odločitve, ki naj bodo usmerjene k izobraževanju za prihodnost, k usposabljanju mladine in odraslih, delavcev in funkcionarjev za razumevanje, raziskovanje in sodelovanje pri ustvarjanju naše prihodnosti. Za posvet napovedujejo 37 tem. Poleg teoretičnih opredelitev prihodnosti bodo spregovorili o futurološki pedagogiki, o strategiji tehnološkega razvoja Jugoslavije in izobraževanju, o Eureki in izobraževanju, o prihodnosti in načrtovanju razvoja znanja, o izobraževanju, delu, kulturi in prostem času. o prihodnosti družine. Obravnavali bodo komunikacijsko tehnologijo, informacijsko ekonomijo in bazično tehnologijo glede na izobraževanje, zanimiva bo tudi tema o izobraževanju za mir in mednarodno sodelovanje, o vlogi Unesca in OECD v izobraževanju, posebno pozornost pa bodo namenili izobraževanju za starost.
Na posvetu bo sodelovalo približno 200 znanstvenih, kulturnih in družbeno-političnih delavcev. med njimi bo veliko priznanih futurologov in tujine. Vabljeni so tudi sodelavci prosvet-no-pedagoških zavodov, založniki in izdelovalci učil in šolske opreme. Ob posvetu bodo pripravili tudi razstavo in prikazali najnovejše dosežke v tehnologiji izobraževanja. Objavljena bo izbrana bibliografija del o prihodnosti in izobraževanju, ki jo pomaga pripravljati Unesco v Parizu.
Več informacij o posvetu lahko dobite po telefonu (021) 20-331 in 20-857 ali na naslovu: CECOS. S. Markoviča 6. 21000 Novi Sad.
DJORDJE NADRLJANSKI
• Znanje ima več ravni. Če se nečesa naučimo, še ni rečeno, da znamo tisto tudi uporabiti. In če naučenega ne uporabljamo, hitro pozabimo. Znanje, ki ga ne znaš in zmoreš uporabljati, pravzaprav ni znanje, (prof. dr. Aleksandra Kornhauser)
POGLED V PRIHODNOST
POGLED V PRIHODNOST
POGU v
JUGOSLOVANSKI RAZISKOVALNI NAČRT
Skupne raziskave — kažipot iz krize
Komisija za znanstvenoraziskovalne projekte pri Zvezi skupnosti za znanost Jugoslavije je prvič, odkar deluje, sprejela tudi obsežen načrt razvoja vzgoje in izobraževanja pod naslovom Izobraževanje ter znanstveni in tehnološki razvoj Jugoslavije. Osnutek raziskovalne naloge so pripravili na Pedagoški fakulteti v Osijeku. Pregledali so ga recenzenti vseh socialističnih republik in ga odobrili.
Cilj raziskave je:	iskanje
'ustreznih vzajemnih funkcionalnih razmerij med izobraževanjem, znanostjo in tehnologijo v jugoslovanskih družbeno-go-spodarskih razmerah ob upoštevanju posebnosti razvoja socialističnih republik in pokrajin. Raziskovalna naloga naj bi odgovorila na številna vprašanja, med drugim tudi na to, koliko zdajšnja izobraževalna tehnologija ustreza znanstvenemu in tehnološkemu razvoju države, in koliko bi lahko pripomogla k temu cilju ob spremenjenih možnostih; ugotovila naj bi pravzaprav, koliko je mogoče uresničiti interakcijo med izobraževanjem, znanostjo in tehnologijo v naših družbenogospodarskih razmerah, in kako jo je mogoče spodbujati.
Da bi odgovorili na vprašanja sodobnosti, pa je treba interakcijski povezavi med izobraževanjem, znanostjo in tehnologijo dodati tudi družbo.
Kaj vse
zajemajo raziskave
Na temelju spoznanj v svetu o problemih, ki nastajajo pri povezovanju izobraževanja, znanosti in tehnologije, pa tudi naših ciljev razvoja,.so predlagali več ra-ziličnih raziskovalnih področij:
— Izdelali bodo analizo zdajšnje teorije in prakse o povezovanju med izobraževanjem, znanostjo in tehnologijo, ob tem pa začrtali smeri nadaljnjega razvoja pri nas in v svetu.
— Preučevali bodo ne samo posledice, temveč tudi smeri tehnološkega razvoja za nujne spremembe v izobraževanju in ustrezno ukrepali, še preden bi stanje postalo kritično. Raziskave so usmerjene v prihodnost, zato bo treba odgovoriti na vprašanje: ali je uresničljivo tako imenovano sprotno načrtovanje proizvodnje za izobraževanja ali pa je treba takšen prijem opustiti.
— Tehnologija prinaša spremembe v socialni sestavi. Ob tem se postavlja vprašanje, kako odbrali prihodnje kadre: ali bi selekcija poglabljala neugodno podobo o ločevanju družbe na »velike duhove«, ustvarjalce in na »majhne izvrševalce«, uresničevalce? Raziskave morajo odgovoriti tudi na tale vprašanja: Ali je selekcija kot cilj in metoda v izobraževanju nujna? In če je nujna, kako jo uresničiti? Kako razvijati nadarjene in ustvarjalnost pri delu ob množičnem izobraževanju?
— Da bi odgovorili na vprašanja znanstvenega in tehnološkega razvoja, bo treba spremeniti cilje in profile izobraževanja. Poleg izobraževanja za življenje in za stroko nalaga novi čas tudi več izobraževanja za vedoželjnost, ustvarjalnost, prožnost in prilagodljivost. Tako razširjeni cilji pa zahtevajo hkrati spremenjene pedagoške in didaktič-no-metodične usmeritve vzgoj-no-izobraževalnega procesa.
Korenito bo treba spremeniti filozofijo, cilje, sestavo in metodologijo izobraževanja. Te spremembe, ki morajo biti
Bojan Maraž, z razstave fotografij Analogije
JUGOSLOVANSKA KULTURA
skladne s pridobitvami znan-stveno-tehnološke revolucije,' pa so v nasprotju s fragmentarnimi »mozaičnimi« učnimi načrti in zastarelimi delovnimi metodami vseh šol, od osnovne do univerze.
Praksa čedalje bolj potrebuje strokovnjake, ki bi bili prožnejši, prilagodljivejši, vedoželjni in ustvarjalni, hkrati pa sposobni reševati probleme, ki zahtevajo več znanja kot ena sama znanstvena veda. Naše vzgojno-izo-braževalne organizcije, ki so povečini tradicionalne, pa še naprej podpirajo notranjo specializacijo posameznih znanosti. Le-ta zožuje področje znanja, ker onemogoča komunikacijo med predmeti. Raziskave pa morajo predlagati- nova razmerja med učnimi predmeti, to pomeni —- njihovo povezovanje.
— Vzgojno-izobraževalni sistem bi morali posodobiti. Preučiti bo treba tudi lik učitelja in ga zasnovati tako, da bo ustrezal razvojnim zahtevam sodobnega izobraževanja.
— Veliko zanimanja je za povezavo med izobraževanjem in zaposlovanjem. Odgovoriti bo treba tudi na to, koliko je bilo naše dozdajšnje načrtovanje pravilno, kaj smo naredili in ali vidimo izhod? Ali bo avtomatizacija proizvodnje povzročila tehnološko nezaposlenost ter ukinjanjenekaterih in odpiranje drugih delovnih mest?
nic
laj
Pa
na
str
ku. Razumljivo je, da bo pri' uporabljen zelo zapleten iB* dološki instrumentarij. Pc
vov, ki jih zajema problem21 vej tega načrta in njihove vzo2 bo povezanosti pa ni mogoče pf čevati drugače kot interdisd narno. Zato bodo posantf teme raziskovalne skupine terih je več kot sto znanstvi delavcev z različnih področiji raziskavah pa bodo sodelo' tudi strokovnjaki velikih gosl darskih sistemov in organih združenega dela materi2 proizvodnje. V raziskovi skupini so že priznani pa mlajši znanstveniki. Med širi vprašanji organizacije razi vanja, ki so metodološke naf je tudi primerjalni vidik; upc bili ga bodo pri primerjanjul sebnih značilnosti v ožjih n' slo Ijih, kjer poteka raziskava j publika, pokrajine, območj Primerjava pa ne bo potek samo v jugoslovanskem, tem' tudi v svetovnem merilu. P11
videvamo, da bo to pomajS
.aj ta: os
Nekatere metodološke opredelitve
odpraviti nekatere naše zrno® obenem najti nove rešitve.
Cilji in naloge raziskave pr jo, da bo problematika z ' celostno. Res pa je, da takšna obravnava probleme' povezanosti med izobrazb njem, znanostjo, tehnologij0 družbo metodološko pravil1 saj teh vprašanj ni mog° obravnavati posamično, ten" Pr le strnjeno in iz mnogoterih ri nih kotov.
Če bi takšno raziskovat ci
čl čl
l
Sp
Pn 20 vo je 80 Po bo jsl ni(
tei vic I cii
omejevali, bi škodovali mnog1 pojavom, ki ne morejo delo'",
^ m 1 ZclSC * ’ 1 r s-t	rt —^ C Ti V C/f
Raziskovanje povezanosti in izobraževanja z znanstvenim in tehnološkim razvojem bo potekalo po polivalentnem postop-
nekem zaprtem ° Sji
močju, izsledki takšnega raj8« skovanja pa bi bili togi in T
večkrat neuporabni.
MILAN RATKOVIČ
Daleč do prihodnosti
Iz uvodne besede Borisa Lipužiča na skupni seji Zveznega odi1 Sindikata delavcev v izobraževanju, znanosti in kulturi. Sekcije zal braževanje, znanost in tehnično kulturo Zvezne konference SZD® Komisije za izobraževanje, znanost in kulturo pri Predsedstvu s' ZSJ.
Med našimi načelnimi stališči do izobraževanja in znanja ter h kretno politiko in ravnanjem mnogih družbenih dejavnikov so v«1 razlike. Iz leta v leto še zmanjšuje delež izobraževanja v narodnei"1 hodku: od 5,2 odstotka v letu 1979 seje zmanjšal v letu 1985 na 3,2'
\
stotka. Gmotna podlaga vzgoje in izobraževanja je tako čedaljeif st
nejša.
Zveza komunistov Jugoslavije izhaja pri uresničevanju svoje nacionalne politike v kulturi, umetnosti, znanosti, vzgoji in izobraževanju iz prepričanja, da svobodni razvoj kulturnega življenja, ustvarjalnosti in izobraževanja delovnih ljudi in vodilnih delavcev vseh narodov in narodnosti ne sme voditi v zaprtost v nacionalne okvire, temveč k sproščanju naravnih teženj vseh narodov, da se povezujejo in vzajemno bogatijo z medsebojnim vplivanjem.
Zato lahko razumemo razvijanje skupne jugoslovanske kulture samo kot svoboden in vsestranski razcvet nacionalnih kultur vseh naših narodov in narodnosti, ki jih združuje enoten socialistični družbeni sistem in imajo torej tudi enotno temeljno in bistveno vsebino svoje kulturne ustvarjalnosti.
Tito 1964
ODGOVORNOST
Odgovornost moramo zaostriti pri vseh vprašanjih in na vseh ravneh. S tem mislim tudi na odgovornost ljudi na vodilnih položajih in na odgovornost komunistov v organizacijah združenega dela, v družbenopolitičnih skupnostih, v Socialistični zvezi in v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Mislim na odgovornost Zveze komunistov v republikah in pokrajinah za našo skupno politiko in izpolnjevanje nalog, posebno v gospodarstvu, ki so po vezane z razvojem naše celotne socialistične skupnosti — vse Jugoslavije. Mislim na našo skupno odgovornost za varnost države, za uspešno upiranje proti vsemu, kar ogroža njeno svobodo, neodvisnost in nemoten socialistični razvoj.
Tito 1978
izobraževanje še vedno obravnavamo predvsem kot družbeno! rabo. To vidimo v finančnih predpisih, v intervencijskih zakonih! omejevanju rasti družbenih dejavnosti. Tako ni več mogoče oddri vati denarja za izobraževanje iz skupnih prihodkov, izdatki za izo' ževanje pa se ne obravnavajo kot proizvodni materialni stri tako kot v razvitih deželah. Nekateri republiški zakoni neug' obravnavajo celo neposredno svobodno menjavo dela.
Predlog Strategije tehnološkega razvoja Jugoslavije ne obrav" izobraževanja kot kakovosten razvojni dejavnik, enakovreden zn® sti in tehnologije. Tako se mora izobraževanje največkrat prilag2 zahtevam družbe in združenega dela, namesto da bi se nenehno in' jemno usklajevalo z njunimi razvojnimi potrebami.
Tudi položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju ni lahek. Čeprav ta dejavnost najboljšo izobrazbeno sestavo, je pri osebnih doho2 med 98 dejavnostmi šele na 78. mestu. Prosvetni delavci so — ko" . nehno opozarjamo v sindikatu delavcev te dejavnosti — neerri' i pravni glede na družbenogospodarski položaj, osebne dohodi sredstva za skupno porabo. Zapostavljeni so tudi pri urejanju sri vanjskih zadev in drugih ugodnostih pri delu (regresi, topli obrofc domestilo izdatkov za prevoz na delo itn.).
Z zaostrovanjem gospodarskih razmer so v mnogih delovnih oI; nizacijah ukinili ali skrčili izobraževalna sredstva in službe, andr* ške delavce pa premestili na drugo delo. To je v popolnem naspN1! sodobnim vrednotenjem izobraževanja in znanja kot proizvaja sile, brez katere ne moremo siediti razvitim deželam.
Spremeniti bo treba nekatere sistemske rešitve in ukrepe gospo0 ske politike, ki omejujejo izobraževanje in vzgojo, da bi s primeh ukrepi spodbudili in podprli večje in smotrnejše vlaganje v zna" izobraževanje in tehnološki napredek ter v krepitev ustreznih tel11 loških in kadrovskih možnosti. Kritično bo treba oceniti, kaj smc slej storili in kaj moramo še narediti za racionalizacijo, posodablja višjo kakovost in uspešnost vzgoje in izobraževanja. Spremeni11 treba predpise, ki obravnavajo naložbe v izobraževanje kot družh1 porabo ali zavirajo njegov napredek. Ustaviti bo treba zmanjše'2 deleža družbenega proizvoda, namenjenega izobraževanju in d°s ponovno rast teh*sredstev, da bi vsaj do konca tega srednjeročri obdobja spet dosegli raven iz leta 1979. Prav bi bilo, da bi v delo' organizacijah ne le drugače obravnavali izdatke za izobražev21 marveč predvideli pri vsaki naložbi določen delež za izobraževan)' j
znanost.
•Ji Č
^PRIHODNOST • POGLED V PRIHODNOST
Učitelj za nove čase
POGLED V PRIHODNOST
Spremenjeno usposabljanje in spopolnjevanje
Kakšna bo šola prihodnosti in učiteljeva vloga v njej? Tega ne ''emo zagotovo, o tem lahko le “°lj ali manj inteligentno ugibajo; naša vizija je nastala na podžgi zdajšnjih razvojnih teženj, Pa tudi projekcije želja in ciljev 113 eni, upanj in bojazni na drugi strani.
Ko sem vprašanje »Kako si Predstavljate učenje in šolo čez 20 let?« zastavila že trem rodo-v°m študentov pedagogike, me Je presenetilo, da je večina (med in 90%) v svojih odgovorih Postavila v središče vizije prihodnosti nove tehnične pripo-hročke, predvsem računalnik. V Jeni jih je nekaj manj kot polo-vjca videla prednost (konec en-c'klopedičnega trpanja spomin-Jkega znanja, računalnik kot hanka podatkov, ki jih lahko hporabiš, kadarkoli hočeš, večje Možnosti za individualizacijo, razbremenitev učitelja, da se laže Posveti posameznemu učencu). več kot polovica pa jih dvomi in s.e boji, da bo široko uvajanje ra-Cl)nalnika in drugih tehničnih Pripomočkov v pouk okrnilo že tako skope medosebne odnose, Siromašilo čustveno plat poučevanja, razvrednotilo učiteljevo 2'Vo besedo in osebnostni vpliv in Popredmetilo tudi odnose med hpenci. Oglejmo si nekaj njihovi) odgovorov: — Leto 2006 bo Prineslo v učenje »napredi«, v?ndar bo to napredek v smislu avtomatizacije, kompjuteriza-in odtujevanja človeka od 'jioveka. — Bojim se, da človek ? cWeku ne bo več potreben. Nastopila bo doba računalnikov, skratka — avtomati bodo opravljan naše delo... — Neprijetni nbčutki me obidejo, ko pomislim na to učenje med računalniki, ekrani, s slušalkami na ušesih. Bo Pri tem sploh še potreben učitelj hot posrednik znanja?... — “0jim se, da med učiteljem in Ucencem ne bo več prave komu-["kacije. Da bo učenec vedno "Olj sam. — Lahko pa, da bo .C)telj le neka vez med učencem ln raznimi sredstvi, ki bodo pre-našali znanje. Učitelj bo le sve-
tovalec in usmerjevalec. Če ne bodo pozabili na moralno, telesno in estetsko vzgojo ter na pravilne stike med ljudmi, bo prav zanimivo... — Učitelj bo še bolj kot zdaj neprizadet, podajal bo samo informacije, kajti česa drugega večina mladega rodu ne bo niti hotela... — To bo žalostno. Omenim naj še to, daje nedavna anketa med tržiškimi osnovnošolci o njihovi viziji prihodnosti pokazala, da si sploh ne želijo več sedeti v šoli pri »sitnih« učiteljih, ampak da bi se najraje učili doma ob hišnih računalnikih.
Mladi ljudje v svojih odgovorih pojmujejo učitelja le kot vez med učencem in raznimi sredstvi, ne pa kot vez med učenci, šolo in življenjem; le zelo redki so omenjali učenje v laboratorijih, delavnicah, v naravi, v muzejih in galerijah, v krajevni skupnosti in raznih delovnih organizacijah — čeprav naj bi bilo takega učenja v »šoli odprtih vrat« v prihodnosti vse več (primerjaj sklepe konference OECD o življenjski vlogi učitelja, Rim, maj 1986). Mladi jemljejo znanstveno-tehnološki razvoj, kakršenkoli že je, kot objektivno, nujno danost, na katero ni mogoče vplivati; naloga šole in učitelja je predvsem, da vključuje sproti čimveč znanja, ki se neusmiljeno kopiči, da ga čim učinkoviteje prenaša in s tem pripravlja učence za vstop v »informacijsko« družbo. Celotnega znanstveno usmerjenega mišljenja človeštva ni mogoče obrniti, tehnika ne dovoljuje človeku več, da bi bil to, kar je. V to smer gre vsa stvar in tega ni mogoče zanikati. Tehnološki razvoj je tu pojmovan kot cilj, ne pa kot sredstvo za uresničevanje ciljev humane socialistične družbe, družbe ,po človekovi meri*.
Ob tem pa danes ni moč več zanikati, da so globoki, med njimi mnogi že nepopravljivi problemi sodobne civilizacije prav posledica enosmernega, vse bolj specialističnega, objektivi-stičnega, logično-analitičnega znanstvenega razvoja ter v dobiček zazrtega brezobzirnega teh-
nološkega »nap.edka«, ki uničuje naravo, izrablja zadnje surovinske in energetske vire in išče načine za povečanje produktivnosti ne glede na ceno, ki jo je treba plačati s človekovim telesnim in duševnim zdravjem, propadanjem medosebnih odnosov in okolja.
Zato danes vse večji del naprednega sveta išče načine, kako bi bolj odgovorno gospodaril, z mislijo na prihodnost. Ni treba posebej poudarjati, kako pomembne naloge imajo pri tem šola in učitelji, saj ni dovolj, da razvijamo v učencih zmožnost za sodelovanje v danih delovnih in družbenih procesih, ampak za kritično in ustvarjalno iskanje novih, ustreznejših načinov, ki bodo rabili resničnim človekovim potrebam, njegovemu postopnemu osvobajanju in samouresničevanju.
Napovedujejo, da bodo postale v prihodnosti veliko pomembnejše kot doslej tele značilnosti učenja, mišljenja in zavesti:
— Inovacijsko, v odgovorno predvidevanje prihodnosti usmerjeno učenje (kot ga v svojem poročilu Učenje brez meja prikazuje skupina Unescovih strokovnjakov — v odgovor poročilu rimskega kluba o Mejah
rasti); človeštvo se ne bi smelo več učiti le na napakah in »šokih« preteklosti (takšen je bil npr. naftni šok).
— Problemsko učenje in mišljenje kot možnost reševanja danih aktualnih problemov, pa tudi zmožnost, videti stare probleme iz novih zornih kotov in jih povsem na novo zastaviti (npr. v zdravstvu, energiji, prehrani, medosebnih odnosih...).
— Ustvarjalno mišljenje, povezano z domišljijo, intuicijo in zavzetostjo za iskanje novih rešitev.
— Alternativno mišljenje, ki se zna spraševati: »Ali bi to lahko delali tudi drugače?«, ki oblikuje več alternativnih predlogov in tehta širše, tudi dolgoročne učinke različic (npr. trda: mehka tehnologija, velike: majhne produkcijske enote).
— Kritično in avtonomno mišljenje, nasproti nekritičnemu konformizmu (npr. porabništvu).
— Holistično, celostno sistemsko razmišljanje, ki presega meje šolskih predmetov in znanstvenih ved, ko išče rešitve povečini splošnih problemov (npr. povezovanje tehničnih vidikov z družbenimi, ekonomskih z ekološkimi, zdravstvenih s psihološkimi in socialnimi, vseh skupaj z etičnimi...).
Dušan Džamonja
Vse življenje — eno samo izobraževanje
. Zamisel o nenehnosti izobra-2eyanja in vzgoje izraža humani-stlčno filozofijo, ki poudarja navedek družbe in posameznika, ^a bi uresničili to zamisel, mostno opustiti nekdanja pojmo-vanja in ustvariti možnosti za .jtonje in izobraževanje v vsej 9ovekovi delovni dobi, v vsem Mjenju. To velja najprej za po-K1|cno izobraževanje, ki so ga do-Slej pojmovali predvsem kot pri-Ptavo za delo in še to večinoma ot šolsko izobraževanje. Pro-.otnejše industrijske drganizaci-K ki se v svetu uveljavljajo s Pomočjo znanja in inovativnosti. . hrajo na področju poklicnega ■ v2°braževanja in spopolnjevanja e nove poti.
■ V Jugoslaviji smo v šestdesetih j-bh sicer sprejeli zamisel o permanentnem izobraževanju in jo Pletli v domala vse temeljne rnžbene dokumente (ustavo, .akone in resolucije), nismo pa jPoli dovolj moči in politične j,0'je. da bi jo tudi uresničili. redi sedemdesetih let smo se ,eto odmaknili od te zamisli, vsaj ^Sovdimo po določilih Zakona o ^ ruženem delu. ki so dala pred-°st z delom pridobljenemu ^aniu in izkušnjam pred izobra-0 in družbeno priznanimi di-t^toami. Taka razlaga in upo-j a Zakona o združenem delu Po razvrecJnc)tiIa strokovnost in 1 Sredn° vodila do upadan ja de-S(jVrto storilnosti in ustvarjalno-Za ^rnanjašla se je motivacija Pq sjenih za izobraževanje in za (, y.ecanje strokovnega znanja za J kakovostno delo. Nestro-
kovnost smo dopustili na vseh področjih dela, zato so mnogi strokovnjaki zapustili gospodarstvo in se zaposlili v drugih dejavnostih in v družbenopolitičnih organizacijah, kjer je delo bolje plačano. Vse to je eden izmed pomembnih vzrokov današnje družbene in gospodarske krize.
Zakaj ne priznamo znanja kot gonila razvoja?
V naši družbi na eni strani dopuščamo nestrokovnost, polpismenost in nezadostno izobraženost. na drugi strani pa so brez zaposlitve mladi strokovnjaki s potrebnim znanjem in izobrazbo. Včasih jih zaposlujejo na manj zahtevnih delih in nalogah in s tem razvrednotijo njihovo znanje. Današnja jugoslovanska družba ne sprejema znanja kot gonila razvoja — če pa ga že sprejema, ostaja zgolj pri besedah! Čeprav je dognano, da so naložbe v izobraževanje naložbe v storilnost prihodnosti, pri nas še nismo osvojili spoznanja, da je za prihodnost jugoslovanske družbe bistven človeški kapital.
Jugoslovanska družbena in izobraževalna politika, vsaj v praksi, temelji na prosvetljenski filozofiji, ki meni. da z izobraževanjem in vzgojo lahko kvečjemu prosvetlimo in izboljšamo človeka. Tako pojmovano izobraževanje sodi v nadstavbo, po merilih klasične ekonomike pa med družbeno porabo. Znanja ne pojmuje kot vrednost, ki prekaša surovine, opremo in denarni kapital.
Zakaj se jugoslovanska družba upira uresničevanju zamisli o nenehnem, vseživljenjskem izobraževanju, zakaj se odmika od te zamisli in podcenjuje znanje?
Znanje zahteva selekcijo — izbor, znanje ne priznava povprečnosti. Znanje spodbuja k nenehnemu iskanju novega; če je res ustvarjalno, se ne more zadovoljiti s tem, kar je, marveč ga hoče spremeniti. Posameznike in družbene skupine sili k spopol-njevanju, s tem pa vnaša določeno negotovost in netrdnost. ki marsikomu nista zaželeni. Jugoslovanska izobraževalna politika (teh politik je sicer toliko, kolikor je republik in pokrajin) je sledila politiki odprtega uvoza licenc. ki so spodbujale samo posnemanje in ponavljanje, brez ustvarjalnosti in domiselnosti.
Tako se je zlasti od sredine sedemdesetih let jugoslovanska družba odmikala od zamisli o nenehnem izobraževanju. Z usmerjenim izobraževanjem se je opredelila za šolo kot edino izobraževalno organizacijo, ki jo je država z zakoni utesnila v klasične oblike tradicionalne didaktike. Tudi v gmotnem pogledu je bilo izobraževanje v zadnjem desetletju osiromašeno. Gospodarstvo je zastalo, spričo brezposelnosti ni več vlagalo kaj prida v človeški kapital. Gospodarski sistem je namreč omogočal pridobivanje dohodka brez novega znanja in inovacij. Gospodarstvo
tudi kadrovsko ni bilo sposobno samostojnejšega vodenja izobraževalne politike: od okoli 400 izobraževalnih središč, ki smo jih imeli v delovnih organizacijah pred reformo, jih je ostalo manj kot 70. Zmanjšalo se je število izobraževalnih služb, delavske in ljudske univerze pa so šle rakovo pot. Posledica vsega tega je. da se je bistveno zmanjšalo število delavcev. ki se izobražujejo in spo-polnjujejo.
Znanstvene raziskave so pokazale. da rutinsko in ponavljajoče se delo ne razvija ustvarjalnosti in inventivnosti. Delavci z nižjo izobrazbo v splošnem kažejo manj prožnosti pri razmišljanju. pri reševanju nalog so navezani na znane okoliščine in le s težavo odkrivajo nove možnosti in različice. Raziskave kažejo, da izobrazbe ne moremo skladiščiti, da bi jo uporabljali po potrebi. Naravo učenja in izobraževanja lahko primerjamo po kitajskem pregovoru s potovanjem v čolnu po reki navzgor: čim ne veslate, vas voda odnese! Enoličnost in rutina nista samo sovražnika znanja in učenja, pač pa tudi vzrok, da človek umsko nazaduje-
Naučimo mlade, kako in čemu naj se učijo
Pod vplivom znanosti dandanes opuščamo dozdajšnje togo pojmovanje poklicev, ki jih je razvrščalo v neštete vrste in stopnje in v kvalifikacijske lestvice. značilne za usmerjeno
— Čustveno in vrednostno prežeto in ne »objektivistično« spoznavanje, razvijanje »modrosti« in ne le »znanja«.
— Poudarek na kakovosti in ne le količini znanja, usposabljanje za smotrno selekcijo tudi z vidika družbenih humanističnih ciljev (ali kemični odpadki zastrupljajo okolje le zaradi premajhne količine znanih kemičnih snovi?)
Pri razvijanju naštetih značilnosti pa ima seveda učitelj nenadomestljivo vlogo in so mu še tako spopolnjena sredstva lahko le za dodatek in oporo. Raznolike oblike in metode dela, ki miselno in čustveno aktivirajo učence — ustvarjalne in kritične razprave, laboratorijske vaje, problemski in projektni pouk (po možnosti odprt v okolje)... uspejo le, če jih učitelj naveže na poznavanje učenčevega poprejšnjega znanja, izkušenj in vrednotenja, če ustvari ozračje medsebojnega zaupanja, demokratičnih odnosov, skupnega zavzetega iskanja in preverjanja rešitev, če pritegne učence k soodločanju o načinih dela, če je sprejemljiv za različna mnenja, in ne avtoritarni »vseved«. To ne izključuje navajanja na trdo, disciplinirano delo in učenje, za katero pa so učenci toliko bolj pripravljeni, kolikor bolj vidijo smisel posamičnega znanja v celostnem reševanju problemov, ki jih osebno zadevajo.
In ker je učiteljeva vloga v šoli prihodnosti tako zahtevna, je prav, da se zavzemamo za visokošolsko izobraževanje vseh učiteljev. Tudi tu pa moramo odločno in obenem s kvantiteto uresničevati zahtevo po kakovosti tega izobraževanja. Razprave ob reformi programov izobraževanja učiteljev (ki je po svoji naravi interdisciplinarno) se vse prepogosto sprevržejo v »bojišče«, na katerem dokazujejo pripadniki posameznih strok, da potrebuje učitelj predvsem strokovno znanje (na srednjih šolah praktično samo še to), pripadniki pedagoškopsiholoških strok morajo ob tem vedno znova utemeljevati svoj delež; ob tem se ogla-
izobraževanje. Drobljenje izobraževanja na mnogo smeri in stopenj ne ustreza več sodobnejši težnji po široki in celostni poklicni izobrazbi. Razdrobljenost smeri in poklicev vodi ne samo v enostransko poklicno usposabljanje, marveč tudi v enostransko razvijanje mišljenja učencev in študentov, kar slabo vpliva na njihovo prihodnjo ustvarjalnost in inventivnost.
opiosna značilnost poklicev današnjem času je naglo sprem njanje. Strokovnjaki morajo bi poklicno in psihološko priprav Ijeni za življenje v negotove! svetu. Znanstveni in poklicni rs zvoj se poraja v spremembah i dinamiki, ne pa v mirovanju i negibnosti. Novo in nepričakc vano se bo pojavljalo vse hitrej kot v preteklosti — to je glavr nauk filozofije vseživljenjskeg izobraževanja. V domala vse poklicih bodo strokovnjaki prisi Ijeni nenehno dokazovati, d znajo reševati nove nalog ustvarjalno in ne rutinsko.
Za ustvarjalnost je pogoj široko in poglobljeno zanimanje; brez njega ni spoznavnega hotenja. ustvarjalno mišljenje se ustavi, svoje delo pa opravljamo iz navade, rutinsko. Ni dovolj, če smo na tekočem, seznanjeni z novostmi — naš čas zahteva stalno dokazovanje, da znamo biti ustvarjalni vso delovno dobo. To pa zahteva neprekinjeno učenje in široko znanje, pa tudi drugačen odnos do poklica in poklicne etike.
šajo tudi družboslovci pa specialni didaktiki (metodiki), kjer jih pač imamo (žal še zdaleč ne pri vseh predmetih).
Ko so programi sestavljeni in ure tako ali drugače porazdeljene med množico predmetov, pa se, žal, dialog med predstavniki raznih disciplin največkrat konča tedaj, ko bi se moral šele prav začeti, ob vprašanju: kako, s kakšnimi metodami, postopki, načini povezovanja med predmeti ter med visoko šolo in šolsko prakso, uresničevati skupni cilj — oblikovanje čim bolj kakovostnega učitelja. Kajti — tako je poudarila tudi Unescova konferenca o univerzitetnem izobraževanju in usposabljanju učiteljev novembra 1985 v Pragi: »Metode in ravnanja, ki jih vidijo pri svojih profesorjih, razmeroma najmočneje vplivajo na poznejšo didaktično aktivnost študentov.« Zato bi morali, tako v visokošolskem kot tudi v dopolnilnem izobraževanju učiteljev prenehati s še vedno razširjeno prakso, da jih obravnavamo kot pasivne sprejemnike že gotovega znanja in izdelanih rasnic ali norm, ki niso veliko povezane z resničnostjo. Kot enakopravne partnerje bi jih morali pritegniti k raznim novim oblikam učenja in poučevanja, v seminarje, kjer lahko primerjajo svoje izkušnje s teorijo in izkušnjami iz domačih in tujih virov, k preučevalnim nalogam na šolah, h kritičnim, informiranim, v prihodnost usmerjenim razpravam, k skupinskim projektom za izdelavo novih pripomočkov in obravnavo novih (npr. ekoloških) tem, k razčlenjevanju znanja, mnenja, vrednostne usmerjenosti mladega rodu in v dialog z njo. Večina teh oblik zahteva urejene objektivne pogoje študija (nekateri še vedno mislijo, da je izobraževanje učiteljev »najcenejše«), v zmožnost in pripravljenost za meddisciplinsko sodelovanje ter tudi tveganje ob iskanju novega. Upajmo, da nam kakovostno izobraževanje učiteljev toliko pomeni, da bomo uveljavili eno in drugo.
BARIČA MARENTIČ POŽARNIK
Da bi razvili ustvarjalnost in inovativno delo moramo storiti mnogo več za izobraževanje delavcev. Če ne obvladajo novejših znanstvenih dognanj, jih ne morejo uporabiti pri delu. Vsako delo bi morali dandanes oplemenititi z več intelektualne vsebine. To velja tudi za samoupravljanje. saj so njegove bistvene prvine ustvarjalnost, stalno učenje, premagovanje že doseženega in iskanje novega. Samoupravljanje in zadovoljevanje izobraževalnih potreb prispevata k delavčevemu samouresničevanju in premagovanju odtujenosti. Zadnje desetletje je pokazalo, da je hkrati s pešanjem samoupravljanja tudi izobraževanje delavcev postajalo čedalje bolj ogroženo, država pa je dobivala na tem področju vedno več moči.
Za uresničenje zamisli o vseživljenjskem izobraževanju je posebno pomembno, da naučimo učence in študente še v času rednega izobraževanja, kako se morajo učiti. To zajema tudi spoznanje, zakaj se moramo učiti
—	zavest in jasnost ciljev učenja; vsak pa mora sprejeti tudi nujnost nenehnega izobraževanja. Celoten sistem vzgoje in izobraževanja naj bi —- tako v neformalnih kot v formalnih oblikah
—	razvijal človekove ustvarjalne sposobnosti in njegovo inventivnost. Le s takim znanjem bo človek lahko množil gmotno in duhovno bogastvo, plemenitil svojo osebnost in pospeševal napredek družbenih odnosov.
DUŠAN SAVIČEVIČ
OSNOVNA ŠOLA
Na znanstveno zasnovanih temeljih
Že na začetku je treba poudariti, da je snovanje vizije razvoja osnovne šole zelo nehvaležno delo. Futurologija pa je izziv današnjega časa, zato se povsod že prizadevno pripravljajo za prihodnji razvoj. Skrbno in temeljito razčlenjujejo zdajšnje stanje in izkušnje pri uresničevanju izobraževanja pri nas in v svetu, spremljajo splošne smeri razvoja izobraževanja, družbenopolitičnih in gospodarskih odnosov, ki so temelj za snovanje prihodnjih razvojnih značilnosti vseh vrst izobraževanja — tudi osnovne-
ga-
Prihodnost izobraževanja je namreč treba povezati z načrtovanjem razvoja naše samoupravne socialistične družbe, pa tudi širše, z možnostmi za izhod iz splošne krize (gospodarske politične in druge).
Znanstveno-tehnološka revolucija prinaša pomembne spremembe v življenje sodobnega človeka. Veliko industrijskih panog se korenito spreminja, nekatera tradicionalna opravila zamenjujejo stroji, novi poklici zahtevajo več splošne izobrazbe in dela na znanstveni podlagi, avtomatizacija in računalniki zamenjujejo številne dozdajšnje rutinske postopke. Ob vsem tem ni mogoče predvideti, za katere poklice je treba učence usposobiti, kakšno znanje in spretnosti bodo potrebovali tedaj, ko se bodo zaposlili.
Po drugi strani pa se obseg znanja tako naglo povečuje, da šola lahko da le malo takšnega znanja. Pri nekaterih predmetih je sprememb toliko, da učnih načrtov ni mogoče sproti dopolnjevati, in zato zastarevajo za deset
in več let. Spopolnjevanje učni! načrtov je trajen proces, usmer jati ga je treba v oblikovanji učenčevih stališč do učenja in gt obogatiti s sodobnimi metodam in tehnikami. To bo omogočile učencem, da se bodo lahko nenehno izobraževali. Ob tem morajo zavodi za šolstvo sprejemat: primerne ukrepe, težko pa je reči, da bodo le-ti res imeli neke trajnejšo vrednost.
Ni dvoma, da je treba nameniti več pozornosti razvijanju vedoželjnosti učencev in njihovi sposobnosti za samostojno pridobivanje znanja. Pouk lahko celostno opredelimo kot proces prenašanja znanja, sprejemanja predpisanih informacij in hkrati kot preverjanje pridobljenega znanja. Ni dvoma, da je treba danes usposabljati za praktične dejavnosti, za to, da bodo znali učenci spraševati, poiskati odgovore in reševati probleme. To pa je pomembnejše kot samo učenje dejstev.
Dojemanje spoznavnih vsebin prehaja tako v višji miselni proces (razumevanje in uporaba
znanja pri reševanju novih problemov, uporaba analitičnih in sintetičnih operacij ter aktivnosti pri vrednotenju, s posebnim poudarkom na ustvarjalnosti).
Jasno je, da se osnovna šola spoprijema z velikimi zahtevami. Če primerjamo zdajšnji rod otrok s prejšnjimi rodovi, ugotovimo, da so otroci dandanes telesno bolj zdravi in da hitreje dozorevajo, ker vplivajo nanje sredstva množičnega obveščanja. Zanima jih veliko stvari in o marsičem so dobro poučeni. Po drugi strani pa je večina otrok agresivna, manjka jim samozavesti in zbranosti. Šola se mora še bolj odpirati v okolje, uvajati učence v svet vrednot in jih usposabljati, da se bodo lažje in uspešneje vključevali v ožjo in širšo družbeno skupnost ter spoznavali svet dela. Pomagati jim mora, da bodo znali smiselno preživljati prosti čas, ob tem pa nameniti pozornost estetskim dejavnostim.
Š posebnim posluhom je treba obravnavati učence, ki imajo težave pri učenju, da bodo lahko sodelovali pri šolskem delu pa tudi v družbenem življenju, hkrati pa razvijati nadarjene.
Za uspešno uresničevanje prihodnje preobrazbe osnovnošolske vzgoje in izobraževanja moramo izoblikovati tudi dolgoročno izobraževalno politiko in uvrstiti osnovno šolo med prednostna področja. Vse to mora temeljiti na znanstvenih analizah o družbenih potrebah in gibanjih, upoštevati pa je treba tudi zahteve staršev in možnosti zdajšnjih šol ipd. Temeljni in odločilni dejavnik pri uresničevanju teh nalog je uvajanje novosti v izobraževanje učiteljev, pa tudi ustreznejše in boljše strokov-no-pedagoško usposabljanje in spopolnjevanje.
Spopolnjevanje osnovne šole ima več razsežnosti, vanj je treba takoj in povezano včleniti nekatere pomembne cilje. Najprej je treba poskrbeti za večjo povezavo predšolske vzgoje in osnovne šole ter zadnjih razredov osnovne šole in prvih letnikov srednjega izobraževanja. K boljšim dosežkom bodo pripomogli tudi učinkovitejša individualizacija (še posebno pri razrednem pouku), uporaba sodobne izobraževalne tehnologije, kakovostnejši razredni pouk, sodelovanje z drugimi učitelji in strokovnjaki za delo z učenci, ki imajo težave pri rednem pouku, pa tudi za delo z nadarjenimi. Večjo pozornost je treba nameniti tudi vzgoji in socialno-emo-cionalnemu razvoju učencev. Šola naj se bolj kot doslej poveže z družbenim okoljem, v katerem deluje: v njem naj se učenci uče, starši in drugi pa naj s šolo sodelujejo in ji pomagajo. VLADIMIR MOSTROV
NALOGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH USTANOV
Enotnost jugoslovanskega vzgojno-izobraževalnega sistema moramo še nadalje utrjevati in bogatiti tako, da odpravljamo pomanjkljivosti v mednarodnem, medrepubliškem in splošno jugoslovanskem sodelovanju samih vzgojno-izobraževalnih ustanov in vseh drugih dejavnikov na tem področju.
To sodelovanje mora temeljiti na prizadevanju za uveljavitev socialističnih humanističnih vzgojno-izobraževalnih vsebin, za vpletanje sodobne napredne znanstvene misli v vzgojo in izobraževanje, za dosledno odpravljanje in omejevanje vseh nacionalističnih, idealističnih in konservativnih sestavin v učnih načrtih, programih, učbenikih, pouku idr.
Tito 1964
POGLED V PRIHODNOST
POGLED V PRIHODNOST
PREDŠOLSKA VZGOJA
Načrtno in usklajeno v korist otrok
Za zdaj še ni zanesljive futuro-logije, ki bi nastala na temelju ugotovljenih smeri razvoja, analogij in utemeljenih pričakovanj, in torej ne moremo zagotovo trditi, kaj se bo zgodilo. V pričakovanja se vpletajo želje in upi, verovanja in predsodki, kratkovidnost posameznih zgodovinskih trenutkov, in kar je najpomembnejše: človek premalo pozna samega sebe. To pa še ni vzrok, da ne bi načrtovali, sanjarili, ustvarjali utopije, opazovali neznanko časa, ki je pred človeštvom, in poskušali iz nje vsaj nekaj razbrati. Vse to spremljajo tudi človekove težnje, verovanja in optimistična ali pesimistična stališča do življenja. Lahko izberemo dejstva, ki so v prid prvemu ali drugemu stališču, vendar nimamo objektivnega merila, s katerim bi prvo potrdili, drugo pa ovrgli. Vendar je v naravi pedagoške obravnave, posebno tistega, ki se ukvarja z otroki — katerih starost premore največji razvojni potencial — da se odločamo za optimistično, konstruktivno različico.
V prihodnosti bo družba skrbela za vse otroke, tako da bo vsakemu izmed njih zagotovila takšne oblike in skrb, ki bodo ustrezale njihovim potrebam in zmožnostim. Celoten sistem vzgoje in izobraževanja (tudi predšolska vzgoja kot njegov del bo postala resnično takšna, kakršno smo opisali) bo zasnovan enotno, njegove stopnje pa pri-
lagojene otrokovemu razvoju; to pomeni, da bodo med seboj usklajene.
Vzgoja najmlajših — nekoč samo pravica družine, kasneje pa so jo prevzele ustanove (kot nadomestilo za tisto, česar starši ne morejo dati otrokom — tako smo postavili nepoklicne in poklicne v neenakopraven in hkrati konkurenčen položaj — bo postala družbena. To pomeni, da bo vsak dejavnik, ki ima ali bi lahko imel neposredne ali posredne naloge pri vzgajanju mladega rodu (družina, različne ustanove za otroke, družbene organizacije, krajevne skupnosti, množična občila, otročji tisk itn.) te tudi opravil in upošteval predvsem potrebe otrok in pomen njihovega optimalnega razvoja — za obstoj in napredek družbe.
Otroci bodo imeli zmeraj prednost, vsi omenjeni dejavniki pa bodo delovali sistematično in usklajeno v korist otrok ob upoštevanju, da so otroci edina naložba, ki ne more biti zgrešena.
Le tako se lahko uresniči tudi stališče, izrečeno na Evropskem svetu, da mora biti politika predšolske vzgoje »usmerjena predvsem v otrokovo korist, ker imajo odrasli v naši družbi veliko pravic in jih želijo imeti vedno več, otroci pa so skoraj brez pravic in morajo svoje življenje nenehno prilagajati pravicam odraslih.«
Pravice otrok pa se ne morejo uresničevati brez ustreznih gmotnih možnosti, in še posebno ne brez pedagogizacije okolja, v
Dragan Arrigler: Beg pred nevihto
katerem odraščajo. Le ta bo prilagajala okolje potrebam otrok, ga izpolnila s pozitivnimi vplivi in razširila skrb in odgovornost za razvoj otrok na vse dejavnike, ki odločajo o družbeni prihodnosti.
Igra bo postala osrednja dejavnost otroštva, zato se bo hkrati povečala njena kulturna in razvojna vloga: postala bo most med rodovi, prenašalka pravil družbenega vedenja in ravnanja, ustvarjenih vrednot in pozitivnih izročil. Hkrati bo uvajala otroke v sodobno življenje, v tehniko in tehnologijo, ustrezno otrokovim zmogljivostim in potrebam. Veliko več bo igrišč, parkov, športnih igrišč, izletniških točk, letovanj idr., tako da bodo mladi imeli enake možnosti za različne dejavnosti, kot jih imajo starejši za rekreacijo. Vsi otroci bodo lahko dobili najboljše igrače ne glede na to, koliko denarja bodo imeli starši. Igrala, ki jih bodo uporabljali ne samo pri igri, temveč tudi pri ustvarjalnem izražanju, bodo dobila status učila. To pomeni, da bodo skrbno zasnovana, izdelana in preskušena pri vzgoji.
Računalniki kot banke podatkov in »podaljški« človeške pameti, in tudi avdiovizualna tehnika — njeno popolnost si danes komajda lahko predstavljamo — bodo postali za vse najmlajše otroke nekaj vsakdanjega. Vsa sredstva bodo prilagojena otrokom, tako da jih bodo čimbolj spodbujala in vsakemu posebej približala dobrine človeških spoznanj, znanosti in umetnosti, hkrati pa spodbujala razvoj tistih sposobnosti, ki danes krnijo zaradi otroške pasivnosti, destimulativnega okolja, prenatrpanih ustanov in represivnih postopkov odraslih.
Veliko več pozornosti bo namenjeno zdravstvenemu varstvu, še posebno preventivi in pravočasnemu korektivnemu delu z otroki, ki imajo razvojne motnje. Skrb bo namenjena tudi tistim, pri katerih ne bo mogoče odpraviti vseh motenj, da bodo zrasli v enakopravne člane družbe in imeli pri tem ustrezne olajšave in ugodnosti.
Spopolniti bo treba metodolo gijo raziskovalnih del v vseh zna1 nostih, ki se ukvarjajo z otroko vim razvojem, novosti pa H' bodo uvedene v prakso tolikf časa, dokler ne bodo znanstven1)! preskušene. Raziskave bodo pn tekale sistematično in usklajen®' V njih naj bi poleg znanstveni organizacij (fakultet, inštitute'a zavodov idr.) sodelovale tu®, skupine vzgojiteljev predšolski otrok, in to na vseh stopnjah: ugotovitve problema, ki ^ predmet raziskave, izbire met® dologije in njene uporabe do ot |( delave podatkov, in kar je naj, pomembnejše — do uporab1 spoznanj, ugotovljenih v praks1 Vse to bo omogočilo, da se b dejavnost tudi na tako pomernb nem področju kot je vzgoja naj mlajših — približala postavlj® nemu smotru: da se mora pred šolska vzgoja nenehno razvijat Tako se bomo izognili nesmott nemu iskanju, ki je značilno Z zdajšnjo prvo stopnjo vzgojn® izobraževalnega sistema.
Posebna pozornost bo narnf njena vzgojiteljem predšolski otrok, te bo treba skrbno izbrat glede na njihove osebnosti1! lastnosti, nagnjenja in zanimanj ter jih sistematično usposablja1 tudi na visoki stopnji. Vse to n® mreč zahteva razvojna stopflj1 otrok, s katerimi se bodo ukva1 jali. Kadrovske šole bodo najs® dobneje opremljene, v njih bon predavali najboljši strokovnjak1
Pedagoška izobrazba bo p° stala sestavni del splošne izobra zbe, potrebna vsakemu, ki b želel prevzeti odgovorno v,°|<
staršev. Ce te naloge ne ustrezno opravljene, bodo drui beni posegi veliko strožji kot d® slej. To bo veljalo tudi za starš® tistim, ki he bodo za svoje otrok dovolj skrbeli, bodo celo odvz®' to pravico.
Otroci bodo vsekakor velik bolje zavarovani pred različnitf nezgodami, ki bi jih lahko dok tele in ogrozile njihov razvO. humanost in vrednost družbe p bo ovrednotena predvsem p tem, kako se uresničuje ta nal®
ga-
EMIL KAMENOV
Da ne bi izgubili v tekmi z razvitimi
Pogovor z Muharemom Dizdarevičem, članom Predsedstva SR Črne gore in predsednikom pedagoškega sveta te republike
Kakšna bo šola prihodnosti in kakšni učitelji bi morali poučevati v njej, da bomo dohiteli zamujeno? Kako je drugje po svetu in ali imamo ustrezne možnosti za tehnološki razvoj. O tem razmišlja prof. Muharem Dizdare-vič.
Da bi si lahko pričarali šolo prihodnosti, bi morali imeti veliko podatkov o tem, kakšna bo naša družba v prihodnosti, kako se bodo razvijale proizvajalne sile in proizvajalni odnosi. Bojim se, da ob naši nezadostni gospodarski razvitosti, ko imamo toliko težav, nismo sposobni optimizma. Zadnje čase govorimo o strategiji znanstveno-tehnolo-škega razvoja in nekateri menijo, da je še čas, da dohitimo zamujeno in ujamemo razviti industrijski svet. Drugi menijo, da je taka želja preveč optimistična in da nimamo potrebnih strokovnjakov, ki bi bili kos znanstveno tehnološkemu razvoju.
»Japonski čudež« si razlagamo s prirojenim fanatizmom Japoncev, pozabljamo pa, da Japonska že v 18. stoletju ni imela več nepismenih in da šolstvu že od nekdaj namenjajo izjemno pozornost!
Ko nafta ni bila več najcenejša in je začela usihati, so se Japonci usmerili k drugim surovinam — informacijam, komunikaciji, misli. Še pred tridesetimi leti so dejali: »Naravnih bogastev nimamo, imamo pa možgane, spo-
sobne za izume. Ta vir je neizčrpen. Gre za sposobnost, ki jo je vredno razvijati, vzgrajati, utrjevati in povečevati, saj bo kmalu postala najdragocenejša skupna dobrina, človekovo največje bogastvo.«
Potemtakem moramo tudi pri nas ustvariti šolo, ki bo oblikovala znanstveno izurjene in inventivne ljudi, ki bodo znali informacije vpletati v industrijo prihodnosti. To pa pomeni še večjo uporabo računalnikov, polprevodnikov, mikroprocesorjev, industrijskih robotov in bio-industrije.
Tovarne, ki temeljijo na informacijskem sistemu, 'so sposobne štiri- do petkrat povečati proizvodnjo, zato bi se naši učenci in študentje morali pripraviti za procese, ki so jih drugje v svetu že začeli.
Naša šola, takšna, kakršna je, ne more uspešno v korak z razvojem. Denarja za izobraževanje je čedelje manj, zaradi neugodnega gmotnega položaja pedagoških delavcev je tudi v šolah čedalje manj dobrih učiteljev, saj množično odhajajo na boljša delovna mesta. Mladi, ki prevzemajo njihovo delo, so največkrat nekdanji slabši učenci in študentje in zato ne morejo izpolnjevati zahtev, ki jim jih nalaga sodobna šola.
Novi programi za srednje šole so dobri, izhajajo iz opredelitve za stroko in za poklic že v prvem razredu, to pa je tudi zahteva
združenega dela. Neuspešnost je ponavadi posledica slabega dela učiteljev ali pa ravnodušnost združenega dela, ki še zmeraj ne izpolnjuje svojih obveznosti.
Čeprav smo sistem vzgoje in izobraževanja reformirali, prevladujejo zastarele metode in vsebine. Tehnologijo in tehniko v naših šolah poučujemo s preživelimi, zastarelimi metodami, ne uporabljamo računalnikov za obdelavo informacij, stroj pojmujemo kot tridelni sistem, delovni, prenosni in pogonski, zanemarjen pa je četrti vidik, ki zagotavlja avtomatsko prilagajanje, upravljanje in uravnavanje proizvodnje. V prihodnosti bodo mehanično obdelavo nadonje-stile druge metode — elektroe-rozivna, elektronska, laserska in plazemska. Mehanske tehnologije bo vedno manj, vse pomembnejši pa bodo postajali fizikalni in kemični procesi. Razvijale se bodo radio-tehnika, elektronska, ultrazvočna in laserska tehnika. V proizvodnji bodo uporabljali radiacijske in mikro-biološke procese in izotope. Zdajšnje učne vsebine in metode v naših šolah pa so še daleč od teh procesov, zato z njimi tudi ni mogoče prenašati znanja in dosežkov o mikro-elektroniki, robotiki, genetskem inženiringu.
O tej temi, pa tudi o kadrih je pred nedavnim razmišljal v Po-litki profesor Vladimir Milačič. Zapisal je, da je zdaj stoletje in-
ženirjev, znanstvenikov in tel1 nologov, mi pa še kar vztraj®1 vzgajamo »papirnate znanstv® L nike« s pravniškim in politični1, ^ znanjem. Od dvanajst tisoč št® dentov, ki se vpišejo na beogral sko univerzo, jih le tisoč štud1,: ^ na elektrotehniški in strojni f® kulteti, pa še ti ne končajo štud1 rij ja.	k
Kakšen tehnološki razv( lahko pričakujemo, če na n®! največji univerzi diplomira I j\fj 260 inženirjev strojništva ® leto, in v vsej Jugoslaviji le okt®1 dva tisoč. Na Japonskem dot1 vsako leto več kot 75 tisoč d1 ro plomantov. Delovne organih p; cije z razvitimi in opremljeni|l! ' delavnicami in laboratoriji [ morale na široko odpreti vra® šolam in pomagati razvijati nimanje za ustvarjalnost in iC vacije pri učencih.
Spodbujati bi morali izui®1 „ teljstvo, novatorstvo in racio®3 ^ lizacijo na vseh področjih, polji Ti tega pa vztrajno razvijati d£ lovne navade, smisel za skup®1 življenje in humane odnose m® ljudmi ter plemenititi življenjsl® okolje.
Šola prihodnosti je torej tisi® ki spremlja znanost, kulturni j' gospodarski razvoj. Strategj| tehnološkega razvoja bo®1 lahko uresničili ljudje z najšir®lf znanjem. Izobraževanje mor®, korak z razvojem znanosti J tehnologije, ne sme jima le $$ diti ali celo zaostajati. GORDANA BOROVIČ
OGLED V PRIHODNOST# POGLED V PRIHODNOST • POGLED V PRIHODNOST
N|verza in znanost
Razvijati in razumeti kulturo znanstvenoraziskovalnega dela
ll|k.°9ovorz dr. Davorjem Rodinom, prorektorjem zagrebške univerze^ znanosti, univerzi 'ennotem, kako bi lahko napredovali
Kol^liid človek se lahko nauči v šoli marsikaj, kar je že znano, vendar tuc9v's°ke šole in fakultete niso za to, da bi uvajale mlade rodove samo ski SVet znanega, že preskušenega znanja, koristnega in uporabnega za : o temveč jih morajo uvajati v svet novosti, v ustvarjanje novega b '?n}a. To je bistvena odlika sodobnih univerz, ki pa je pri nas še zme-gto^ bismo dovolj doumeli.«
of ako je označil na začetku našega pogovora univerzo, kakršna bi naj l0rala biti, dr. Davorje Rodin, profesor na Fakulteti za politične vede rab Magrebu in prorektor zagrebške univerze, potem pa je povedal še iks arsikaj o znanosti, univerzi, položaju naše univerze in razmerah na ; b ej) o tem, koliko se na univerzi mlad človek nauči pridobivati novo
ml' *anje, o strahu pred novostmi in še o marsičem.
naj-
ret |
o ZH!
jm’
, Kako je pri vas, na zagrebški aiverzi? Koliko se mlad človek
Vaja v pridobivanje novega
'anja?
nit 7 Na naših univerzah imamo ski ?Zlskovalno-razvoj ne izumite! j-,rai Ke dejavnosti, toda tudi družba stji °Vrstnih dejavnosti ne spodbu-afl))'In ne samo to: splošni druž-]ja eni okviri — ne glede na samo na j^nciranje — za inovacijsko 3uj ^ lavnost niso ravno ugodni. va(jato je takšne dejavnosti r®dno malo glede na položaj o<t 9Se države, na njeno kulturno akacijo, glede na to, da nismo po: j azijska niti južnoameriška bril iZava, temveč država na evrop-b?! celini, v osrčju znanstveno-^gd^flološke revolucije. Tega, da od|k° malo prispevamo k inovaci-ružj!"1' n' rnogoče upravičiti samo s af rn’ da je premalo denarja za , tvafjanje novega znanja po ^nstveno-raziskovalni poti; to "bko pojasnimo samo z mehanizem, ki zavira celotno življe-jk, • Ugotoviti je torej treba, kje ovire in jih postopoma odstra-Zvati. Tako bi postala' znan-'lVeno-inovacijska dejavnost , p; 'JZembnejša, obenem pa bi da-p j a takšne dosežke, kakršne že - aJe v izobilju drugod, v drugač-okolju.
• Kaj ovira ta razvoj? Ali je znanost res treba tako zelo vezati na univerzo?
— Jasno je, da so bile univerze, ki so nastale v Evropi v 14., 15. in v drugih stoletjih kot cehi učenih ljudi svoje čase tudi edini kraji, kjer so gojili znanost. Zdaj ni več tako. Današnje univerze nimajo več v svojem okviru celotne znanstvenoraziskovalne dejavnosti in je tudi ne želijo imeti. S to dejavnostjo se ukvarjajo dandanes predvsem veliki gospodarski in državni inštituti, predvsem vojaški, univerze pa opravljajo raziskave samo . na nekaterih področjih. To pa je prav tisti del raziskovanja, ki je za univerze še posebno pomemben; to je svobodna raziskovalna praksa, ki ni odvisna od neposrednih državnih ali družbenih naročil. Na univerzah nastaja predvsem tisto nepričakovano znanje, ki ga ni nihče naročil, takšno, ki v resnici vpliva na razvoj vsega drugega znanja. Velika epohalna odkritja sodobnih časov so nastajala tam, kjer niso bila naročena. Naročnik mora vedeti, kaj želi, velikih odkritij pa.ni naročil nihče in so s svojimi novostmi presenetila celo same' raziskovalce. Prav od takšnega znanja pa živi tako imenovana
uporabna znanost in na stotine raziskovalcev, ki lahko to znanje uporabljajo na sto različnih načinov. Eno samo temeljno odkritje navdihne veliko odkritij na najrazličnejših sorodnih in celo na različnih področjih.
Družboslovne znanosti pomagajo naravoslovnim
• Kakšno je razmerje med humanističnimi in naravoslovnimi znanostmi zdaj in kakšno bi moralo biti?
— Družboslovne znanosti dandanes niso samo neko splošno razmišljanje o državi in družbi, in torej o različnih oblikah duha, marveč se čedalje bolj ukvarjajo z reševanjem življenjskih vprašanj. Lahko rečemo, da prav družbene vede utirajo pot brezmejnemu napredovanju naravoslovnih znanosti, ki jih ne more zaustaviti nihče. Razmah naravoslovno-tehničnih znanosti namreč povzroča socialne probleme in nasprotja v družbenem okolju. Tovrstne težave pa pomagajo premagovati prav družbene vede. To je njihova ideološka naloga. Lahko rečemo, da pripravljajo družbo na to, da sprejema nove tehnologije. Pri nas tega še nismo dojeli in zato tudi naših družbenih ved ne usmerjamo po tej poti. Te vede bi nam morale pomagati — glede na resen položaj, v katerem smo — v jugoslovanskih, torej v socialističnih okvirih doumeti prodor novega znanja in tehnologij. Kajti tedaj, če bi takšen prodor res doživeli — bomo »klicali na pomoč« prav družbene vede.. Ni dvoma, da bi poplavi novosti nasprotovali prav delavci in konservativne politične sestave pa tudi nekatere konservativne sestave na samem znanstveno-ra-ziskovalnem področju.
Strah pred znanjem
• Celoten izobraževalni sistem zahteva tudi bolj ustvarjalnega človeka, takšnega, ki zna misliti: v resnici pa imamo čisto nekaj drugega.
— Naša javnost — vsaj tako pogosto slišimo — je vendarle doumela, da imajo možgani premoč nad žuljavimi rokami. Morda zato zdaj veliko več govorimo o možganih kot o žuljavih rokah — vendar bo vse to samo besedičenje vse dotlej, dokler ne bomo možganom dovolili, da se »razmahnejo« in sprejeli tudi vse posledice njihovega delovanja. Pri nas se dogaja v razviti industriji tudi tole: vodje razvojnih oddelkov menijo, da mlad strokovnjak, ki pride z univerze v industrijo — če je res nadarjen — lahko dela v inštitutu tiste industrije — sicer naj ostane na univerzi in »ustvarja industrijo«. Takole pravijo: industrija je vendarle nekaj drugega — v njej vlada disciplina dela, to je proces, ki je od samega začetka organiziran, ki ne dopušča nikakršne svobode pri delu. V sodobnih industrijah se je treba preprosto podvreči ustaljenemu poteku delovnega in tehnološkega procesa. Iz dneva v dan je treba delati enako. Za raziskovalca torej v sami industriji ni prostora, lahko pa dela na njenem inštitutu. Vprašajte raziskovalce, zaposlene v industriji, kako jih obravnavajo na delavskih svetih, pa boste videli, da slab odnos do raziskovalcev na univerzi in v gospodarstvu ni naključen. Gospodarstvo ne zaupa raziskovalcem. Znanost bi morali obravnavati prožno, spoštovati bi morali način, kako se v znanosti misli in dela. Razumeti moramo kulturo znanstvenorazi-
^OTNOST IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA
federacija se ukvarjaš področjem izobraževanja samo toliko, j določi splošna načela za urejanje odnosov glede na enotnost eii <tlLŽbenega in političnega sistema. Enotnost vzgojno-izobraže-Z. finega sistema mora temeljiti na skupnih interesih in potrebah, yi tem pa je treba upoštevati najnaprednejše rešitve, ki se porabi 'Z0 iz pobud in ustvarjalnosti vseh sil, ki delujejo na tem po-
r°cju.
Ni dvoma, da nastajajo nekatere razlike samo zaradi nacio-& h<l[nih meja, nacionalistične ozkosrčnosti, podcenjevanja do-*; SeŽkov drugih in podobnega; teh pojavov pa ni mogoče odpra-^i s predpisovanjem »enotnosti«. Nasprotno, s tem bi se razlike
Povečale.
ito 1964	-------—
'V/77 UNITARIZEM NITI SEPARATIZEM
3<\ f kulturi in izobraževanju je treba odločno zatreti različne bi-°Natske težnje bodisi k unitarizmu in uniformnosti ali pa k za-,, Pranju v »svoje« okvire, saj ti v bistvu preprečujejo in ovirajo ■ narode, da bi se kulturno razvijali in globlje povezovali. Priza-evati si moramo, da bo kulturna ustvarjalnost vsakega naroda
na iali M Tito
it
Zci(distična, humanistična in idejno usmerjena, pa tudi za čim-r>0lj dosledno demokratizacijo odnosov na tem področju, z ure-Z^evanjem načela družbenega samoupravljanja. Le tako se °do življenjski interesi delovnih ljudi čimbolj neposredno izra-
v dosežkih kulturnega življenja in izobraževanja. 1964.
Najmočnejše orožje
Nna odslabosti naših partijskih organizacij je bila in ješe zdaj ’ da namenjajo premalo pozornosti temu, da bi kompromiti-*e tovariše v vodstvu pravočasno zamenjali z nekompromiti-Na to smo že stokrat opozorili, odgovor pa je bil zmeraj nak: Ni sposobnih ljudi.
0 ni čisto res. Res pa je to, da tovariši velikokrat ne zaupajo n adim, da s pridržkom prepuščajo vodilna mesta v partiji vim ljudem. Praksa med narodnoosvobodilnim bojem pa je a<ala, da je takšen strah odveč in napačen...
skovalnega dela, če pa vidimo samo eno od njenih vlog, lahko takšno mišljenje preprosto opišemo takole: Uporabnost ni isto kot resnica, pa tudi funkcija ni isto kot resnica. Resnico lahko uporabite za to ali ono, s tem ko ste jo uporabili, pa še niste dokazali, da je resnica poenačena z uporabnostjo. Takšen pragmatizem v naši znanstveni politiki je v nasprotju z znanostjo, umetnostjo in s kakršnokoli človeško ustvarjalnostjo. Uporabnost je eno, resnična spoznanja pa so nekaj čisto drugega.
• Od kod ta strah pred znanjem, pred človekom, ki misli?
— V človekovi naravi je, da si prav tako nenehno želi nekaj novega, kot se tega novega boji. Če bi novosti ustvarjali vsak dan in vsak dan govorili nekaj drugega, bi izgubili svojo identiteto. Vzrok za odpor proti novostim niso samo socialne razmere, v katerih se razvija znanost, pa tudi ne samo gospodarske možnosti države, v katerih znanost napreduje ali pa tudi ne. Ta odpor je globoko zakoreninjen v človeku, saj je posameznik bitje, ki živi od novosti in od tradicije. Novost in tradicija pa sta v dinamičnem razmerju. Pri nas pa je to razmerje zavrto, ker nas bremenijo različne tradicije in ne najdemo poti, koliko bi morali tradicije opustiti, da bi še lahko napredovali. Na zahodu je drugače: tam je proces inovacij tako močan, da ogroža tradicije, pri nas pa tradicije ogrožajo napredek.
— Ne gre torej samo za strah pred mislečim človekom, temveč za strah pred novostmi na najrazličnejših področjih. Ne samo v duhovni dejavnosti, na področju znanja in znanosti, temveč tudi v vsakdanjem življenju se lahko odziva človek vedno znova in
drugače. Novosti pogosto zbujajo strah in odpor, zato jih moramo dojemati razumsko. Šola bi morala z vzgojo usposabljati mlade ljudi tudi za to, da bodo pripravljeni na nenehna presenečenja, da se bodo znali razumno prilagoditi navalu novosti; da ne bodo dogmatični in nenehno prestrašeni novostim nasprotovali, namesto da bi se z njimi sprijaznili, kot s pojavom, značilnim za naš čas. Mlade rodove moramo navaditi tudi na to, da so nenehna presenečenja v znanju in izvirna dokazovanja človeške narave del našega časa, nekaj, kar moramo sprejeti.
• Takšne poglede moramo torej upoštevati tudi pri izobraževanju učiteljev?
— Razumljivo je, da je tako treba vzgajati tudi učitelja in mu pomagati, da razume današnji čas. Težave nam povzroča predvsem to,'da ne razumemo časa, v katerem živimo. Če bi ga razumeli, zdaj ne bi bile potrebne nikakršne abstraktne »korenite spremembe sistema«, ampak bi lahko zadeve urejali glede na položaj, v katerem smo se znašli. Tega položaja pa ne razumemo in zato tudi ne najdemo izhoda. Zašli smo in zdaj smo zmedeni. Prepričan pa sem, da bomo izhod vendarle znali poiskati: to bo pot, po kakršni stopajo tudi drugi narodi. Upoštevati moramo naše posebnosti, ne smemo pa te poti niti skrajšati niti podaljšati. Po njej moramo takšni, kakršni smo. O korenitih spremembah pa ne bomo mogli govoriti toliko časa, dokler ne bomo povsem dojeli, v kakšnem položaju smo ob koncu 20. stoletja. Korenita sprememba namreč ni nič drugega kot ustrezen odgovor na vprašanje, kako iz zdajšnjega položaja.
IVO KLARIČ
Zgodnje uvajanje otrok v naravoslovje
Zavest, da je nujno uvajati nove dosežke znanosti in tehnologije na vsa področja človekovega življenja in dela, prodira tudi k nam v domala vsako delovno okolje. Strokovnjaki namenjajo pri tem posebni pozornost zgodnjemu uvajanju otrok v naravoslovje, prepričani, da t lahko pomembno prispeva k hitrejšemu razvoju sposobnosti in ct lotne mlade osebnosti.
Iz tega spoznanja je nastala zamisel o drugem mednarodnem sin poziju o temi
SPOZNAJMO NARAVO
Zgodnje uvajanje otrok v naravoslovje
Simpozij, ki ga pripravljata Državna založba Slovenije v Ljubljan in Zavod za učbenike in učila iz Beograda v sodelovanju z Fakulteto z: naravoslovje in tehnologijo in z Mednarodnim centrom Unesca z. kemijske študije v Ljubljani ter Prirodoslovno-matematično fakul teto v Beogradu, bo čez leto dni, od 12. do 14. maja 1988 v Portorožu
Prvi simpozij na to temo, ki je bil lani, je zbudil veliko zanimanji teoretikov z različnih področij znanosti, pa tudi pedagoških delav cev, ki pripravljajo in uresničujejo programe vzgojno-izobraževal-nega dela v predšolskih organizacijah in prvih razredih osnovne šole. Drugi simpozij bo nadaljeval začeto delo, poudarek pa bo na potrebi po znanstvenem in tehnološkem izobraževanju za razvoj, na možnostih hitrejšega razvijanja otrokove osebnosti in njegovih sposobnosti, zlasti v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju, ter na razčlenitvi, kako se v svetu in pri nas lotevamo teh nalog.
Simpozij naj bi privabil k sodelovanju strokovnjake in učitelje naravoslovnih ved, tehnologije, informatike in drugih področij, še posebej tiste, ki se ukvarjajo z razvojem otroka. Taka multidisciplinarna obravnava naj bi odkrila nove poti in možnosti za zgodnje uvajanje otrok v naravoslovje.
Vsem, ki se zanimajo za simpozij ali želijo na njem sodelovati s prispevki, sporočamo, da lahko dobijo natančnejše podatke pisno ali po telefonu pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26, telefon (061) 332-111 (organizacijski odbor za pripravo simpozija).
Miroslav Zdovc: Luč, 1973
IZOBRAŽEVANJE IN STABILIZACIJSKI PROGRAM
Čigavo je izobraževanje?
kakšno vlogo ima to področje pri uresničevanju Dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije? Kakšna je izobraževalna politika in kakšna bi morala biti?
To so samo nekatera od vprašanj, ki so jih obravnavali na skupni seji Sekcije za izobraževanje, znanost in tehnično kulturo zvezne konference Socialistične zveze, Zveznega odbora Sindikata delavcev v izobraževanju, znanosti in kulturi in Komisije za izobraževanje, znanost in kulturo pri predsedstvu Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije letošnjega 9. aprila v Beogradu. Seja je bila v resnici del priprav na razpravo o teh vprašanjih v predsedstvu Zvezne konference SZDLJ in svetu jugoslovanskih sindikatov, zatem pa tudi v Zveznem izvršnem svetu in v skupščini SFRJ. V razpravi na tej seji so namreč omenjali tudi spremembe ustave in Zakona o združenem delu.
»Zadnji čas je,« je dejal na začetku v svoji uvodni besedi Boris Lipužič, predsednik zveznega odbora sindikata, »da zvezni izvršni svet in Skupščina SFRJ obravnavata nekatera vprašanja družbenogospodarskega položaja vzgoje in izobraževanja in gmotno vrednotenje tega področja, saj je gmotni položaj vzgoje in izobraževanja v marsičem odvisen od tistih dolgoročnih in kratkoročnih ukrepov, za katere je pristojna federacija.«
Skoraj nihče od razpravljalcev ni pozabil omeniti, kako malo denarja dobi izobraževanje. Mi-hajlo Juhas je navedel tale podatek: Od evropskih držav dajejo samo Romunija, Grčija in Portugalska za izobraževanje manj kot Jugoslavija. Čeda Jakšič je govoril o neizbirnem, administrativnem zmanjševanju sredstev za izobraževanje v Srbiji, Radoslav Galič pa je vprašal: »Čigavo je pravzaprav izobraževanje? Združeno delo ga noče prav sprejeti, pa tudi država ga je uvrstila med ,od pisane'. V resnici pa bi moralo biti bolj povezano z združenim delom — z njegovim položajem. Če gre slabo združenemu delu, potem naj bo slabo vsem, če pa je združenemu delu dobro, se morajo imeti dobro vsi. In še nekaj: če se omejujejo sredstva za izobraževanje, naj se krčijo tudi programi.«
Vera Banič Carič iz Vojvodine je poročala, da izobraževanje ponekod životari, saj zadošča denar samo za najnujnejše, pa tudi gospodarstvo, ki se skuša krepiti na račun že tako osiromašenega izobraževanja, nima prihodnosti. Po besedah Petra Rakočeviča pa se godi izobraževanju najslabše v Črni gori, saj so naraščala sredstva zanj dvakrat počasneje od narodnega dohodka. Delež narodnega dohodka, namenjen izobraževanju, je v zadnjem desetletju dosegel polovico. Tudi možnosti za svobodno menjavo dela ni.
Zvonimir Hrabar, član predsedstva sveta Zveze sindikatov
Kakšen je družbenogospodarski položaj izobraževanja in
Jugoslavije meni, da se je treba še bolj odločno kot do zdaj prizadevati, da bi odpravili težave v izobraževanju. Družba mora začeti akcijo ob možnostih, kakršne pač so. Opozoril pa je, da na seji ni tistih, ki »bi te stvari morali slišati«.
O vseh teh zadevah veliko govorimo, razmere pa so čedalje slabše. Naše ugotovitve so pravilne, samo zdravljenje je slabo. Treba bo torej spremeniti terapijo, saj gre za zelo občutljivo področje, na katerem imajo lahko napake hude posledice. Ta dejavnost ni nikdar terjala nekaj, česar družba ne bi zmogla. Zahteva samo enakomeren razvoj v skladu z družbenimi možnostmi.
Na koncu je Hrabar povedal še en pretresljiv podatek: od 6,5 milijona zaposlenih v družbenih dejavnostih, jih komaj dva milijona ustvarja novo vrednost. Veliko več je torej tistih, ki bolj ali manj zapravljajo, kar ustvari dva milijona delavcev.
Teza, da mora izobraževanje nenehno ustrezati potrebam gospodarstva, je enostranska — je rekel Jovo Vujoševič iz Črne gore. Izobraževanje in znanost bi morala biti nad vsakdanjimi potrebami, spreminjala naj bi sestavo gospodarstva, ki umira, ne pa se mu prilagajala; le tako bo lahko postalo izobraževanje proizvajalna sila družbe.
Djuro Bazalič iz Hrvaške je menil, da bo marsikaj izboljšal Družbeni dogovor o dohodku, Franček Drofenik iz Slovenije pa je dejal: »Zapisali smo, da je človek naše največje bogastvo, jaz mislim, da ni tako. Dokler bomo govorili, da je človek .poraba', toliko časa ne more biti .bogastvo'. V Jugoslaviji je 2,5 milijona nepismenih, 220 tisoč zaposlenih ne zna pisati, tretjina pa jih nima osnovne šole. Namesto da bi šli proti svetlobi 21. stoletja, gremo — vsaj tako se bojim — nazaj.«
Podatek o nepismenih je pojasnil Franci Pivec, predsednik slovenskega republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo takole: »Če vemo, da dajemo vsako leto za učenca le tri do štiri stare milijone, je jasno, zakaj je toliko nepismenih. Vsi želimo dobro in hočemo veliko, večkrat pa bi morali pregledati, ugotavljati, kaj v resnici dosežemo.«
Ob koncu razprave je Milorad Radevič, predsednik komisije predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije dejal: »Zadnji čas je, da se sistemsko uredijo razmerja in pogoji, po katerih naj bi prenehali obravnavati izobraževanje kot porabo in posebno področje ter odpravili težak družbeni položaj te dejavnosti. Na tej seji so tudi sklenili, da bodo posebne delovne skupine izdelale predloge za spremembo Ustave in Zakona o združenem delu — kajti na marsikaj bo treba opozoriti tudi v zvezi z izobraževanjem, znanostjo in kulturo.
BILJANA GROZDANIČ
FAKULTETA
Fakulteta ne daje človeku samo znanja, ampak ga mora usposabljati tudi za reševanje problemov in spodbujati njegovo ustvarjalnost. Vse to dokazuje, kako pravilna je naša opredelitev za samoupravni položaj izobraževanja, za povezovanje in združevanje fakultet z drugimi organizacijami združenega dela, za razvijanje samoupravnih pravic in položaja učencev in študentov v izobraževalnem sistemu, za to, da je treba spremeniti način dela in odnose med ljudmi v tem sistemu.
Tito 1978 '
Prenova delavskih univerz
Življenje gre svojo pot in prej ali slej razgali kratkovidnost ukrepov, s katerimi včasih birokrati nasilpo uravnavajo njegove tokove. Taka misel se človeku vsiljuje ob nekatenh novejših razpravah o izobraževanju odraslih in vlogi organizacij, ki ga razvijajo. O tem so razpravljali tudi 20. t. m. na skupščini Zveze delavskih univerz Slovenije, ko so obravnavali gradivo raziskave o delavski univerzi kot andragoškem središču okolja.
V Sloveniji je večina delavskih univerz preživela krizne čase in nasilno uravnavanje njihove dejavnosti v reformi, v vsej Jugoslaviji pa jih je od 700 delavskih in ljudskih univerz preživela le dobra polovica — 370. Republiške in pokrajinske zveze ali skupnosti delavskih in ljudskih univerz so večinoma razpadle, razen v razvitih republikah. Zdaj ponovno oživljajo, delavske uni-
verze pa iščejo — ali pa so tudi že našle — svoje mesto v široko in življenjsko zasnovanem sistemu vzgoje in izobraževanja. Svoje področje dela so našle pri potrebah sodobnega človeka po znanju in v zahtevah znanstveno-tehnološkega napredka po nenehnem izobraževanju.
Med vzroki gospodarske krize pri nas je nedvomno tudi slab odnos do izobraževanja odraslih, zapostavljanje nekoč že utečenega izobraževanja ob delu (nadomestilo ga je samovoljno priznavanje izkušenj kot nadomestka za izobrazbo) in zanemarjanje stalnega strokovnega spopolnjevanja, ki edino omogoča spoznavanje in uvajanje novosti. Po podatkih Gospodarske zbornice smo v letu 1985 namenili v ozdih 10- do 15-krat manj denarja na delavca za izobraževanje kot razvite dežele. Medtem ko v teh deželah že uresničujejo načelo, da so tehnolo-
gija, znanost in izobraževanje enakovredni razvojni dejavniki, pri nas to šele načelno sprejemamo, praksa pa gre naprej po
etanom
V takih okoliščinah deluje zakonitost: čim manj veš, tem manj potrebe čutiš po izobraževanju; čim manj je v ozdih strokovnjakov (ali raziskovalcev), tem manj potrebe čutijo po njih; kjer nimajo niti izobraževalne službe niti izobraževalnega središča, tam ne samo da ostane izobraževanje nerazvito, marveč tudi potrebe po njem nimajo. Dokler take miselnosti ne bomo premagali in odpravili v celotnem sistemu, ne bo napredka.
Delavske univerze imajo prihodnost le v družbi, ki ceni znanje in podpira izobraževanje. Nov odnos do izobraževanja in znanja, ki ga uveljavljamo zadnje čase v Sloveniji, ustvarja boljše ozračje tudi na andrago-
ško dejavnost.
Da bi bile delavske unive# celotno izobraževanje odri uglašeni s potrebami prihod 5ti, potekajo nekatere raziJS ki iščejo odgovor na vpraša kakšno vlogo in možnosti izobraževanje odraslih pri speševanju družbenega in tel1 loškega razvoja in kakšno vi imajo pri tem posamezne nove, med njimi delavske verze. Čim bodo nova spoziri zbrana in strnjena v konkri predloge, bodo o njih razp1 Ijali strokovni in družbeni ori' s področja vzgoje in izobrai‘ nja. Prenova, značilna za z<l njo stopnjo reforme, ne sme® izobraževanja odraslih. Sev pa tu prenova ne bo nekaj k koračnega, marveč proces nebnega prilagajanja izobri vanja novim potrebam člo'1 in družbe.
J. V.
Uspešni računalničarji ______ Novi prostori
Na Srednji šoli za računalništvo v Ljubljani je bilo 25. aprila drugo republiško tekmovanje iz znanja računalništva. Udeležilo se ga je kar 46 osnovnošolcev. Najmlajši (od 1. do 4. razreda) so tekmovali letos prvič, in sicer v reševanju zanimivih nalog v programiranem jeziku logo. Srednja (peti in šesti razred) in starejša (sedmi in osmi) skupina je tekmovala iz znanja računalniške tehnike, v obvladovanju programiranega jezika basic in pas-cal in algoritmov, prikazali pa so tudi praktično znanje programiranja na izbranih računalnikih. Praktično delo tekmovalcev najstarejše skupine je potekalo na računalnikih Partner, Sokol, IMB in Dialog.
Peter Winkler, direktor Zavoda SRS za šolstvo, je ob začetku tekmovanja poudaril, kako pomembno je računalniško znanje mladine za hitrejši razvoj in napredek naše družbe, V pogovoru za okroglo mizo — o problematiki izvajanja računalništva v slovenskih osnovnih šolah — so opozorili na pomanjkljivo strojno in še posebej programsko opremo, na težave pri vrednotenju dela učiteljev računalništva in predlagali, naj bi vpeljali pro-
gramirani jezik logo v nižje razrede osnovne šole. Ob tekmovanju so predstavili še strojno in programsko opremo slovenskih izdelovalcev računalnikov Radio kluba Triglav iz Ljubljane, raziskovalne naloge učencev Srednje šole za računalništvo in izobraževalne programe učencev osnovne šole Karel Destovnik Kajuh iz Ljubljane.
Tekmovanje je pripravila Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, uspešni izpeljavi pa so veliko pripomogli Zavod SRS za šolstvo, Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana, Pedagoška fakulteta iz Maribora ter Srednja šola za računalništvo Ljubljana, ki si želi čim več mladih računalničarjev v svojih klopeh.
Glavni pokrovitelj tekmovanja je bila Iskra-Delta, tekmovanje pa so podprli Mladinska knjiga Ljubljana, Moj mikro, Konim in Slovenijales. Strokovna komisija, ki je ocenjevala izdelke tekmovalcev, je ugotovila, da je znanje mladih iz računalništva na visoki ravni, posebno pa so se izkazali najmlajši.
IVAN GERLIČ
slušno prizadete v Portorožu
Lado Jakša, z razstave fotografij Analogije
Center za korekcijo sluha in govora v Portorožu že od ustanovitve deluje v starem poslopju, grajenem v povsem druge namene. Poslopje je bilo večkrat obnovljeno, nazadnje v šolskem letu 1982-83. Center je ob zelo prometni cesti med Portorožem in Piranom, tik ob turističnem naselju Bernardin. Na Belem križu je močna radijska antena, ki s svojimi singali zelo ovira uporabo slušnih pripomočkov v centru. Prostori, v katerih poteka vzgojno-izobraževalno delo, so majhni in jih ni mogoče urediti tako, da bi bili bolj funkcionalni. Zato je nujno, da center dobi nove prostore — ti bodo, če bo vse po sreči, zgrajeni do maja prihodnjega leta.
Novi center bo v prijetnem okolju, v neposredni bližini osnovne šole in vrtca, tako da se bodo lahko slušno moteni otroci družili z vrstniki.
V Centru so predšolski in osnovnošolski slušno moteni učenci in otroci z več motnjarrii s Primorskega.
Predšolski otroci prihajajo na slušne in govorne vaje v center^še preden jih vključijo v predšolske oddelke. Od tretjega leta ribi-skupejo vrtec v centru, nekaterim, ki so v vrtcih v domačem okolju, pa strokovnji delavci občasno pomagajo. Nato obiskujejo osnovno šolo, ki dela po
prilagojenem predmetniku učnem načrtu za slušno priza^
Nekateri pa obiskujejo šol domačem okolju, v center pa* dijo k slušnim in govori vajam. Veliko otrok v centi11 ima še druge težave in se u*! sablja po posebej oblikovs programih. Precej jih je iz o& Ijenih krajev, zato jim je ,r.s zagotoviti ustrezne mpŽtVOStlj bivanje v Portorožu.
Program usposabljanja je zaradi bivanja otrok v do lahko celotno oblikovan in iri dajal možnosti za izpolnitevv;l potreb in interesov otrok zdajšnjih prostorih tega nijj! goče uresničiti, čeprav so lavci centra skupaj z otrok)' leta prizadevali ustvariti prijo’ okolje in domače ozračje.
V akciji za prenovo domu''’ se nadaljuje zdaj s prenovo1 ganizacij za usposabljanje, zgrajen nov center, ki bo om0! čil, da bodo poleg že utečenil1) javnosti razvijali nove, moW službo ter dajali sistema^ strokovno pomoč otrokom,s* šem in učiteljem ter vzgojitelj1 otrok, ki sicer niso v cef11 imajo pa takšne motnje, ki j htevajo poglobljene oblike d^ starši ter tesnejše in vsebiH; bogatejše sodelovanje z dru1 slušno prizadetih.
ALJOŠA VODNIK
Sindikati se zavzemajo za izredno uskladitev pokojnin
1.	Republiški odbor Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanj u in znanosti je leta 1985 na zahtevo v sindikatu organiziranih prosvetnih delavcev v ljubljanskih srednjih šolah začel obširno družbenopolitično akcijo. V njej je opozoril na izredno slab gmotni položaj aktivnih in upokojenih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na težak položaj upokojenih delavcev vzgoje in izobraževanja opozoril skupščino Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS. Skupščina skupnosti je decembra 1985 ob obravnavi analize ravni pokojnin, odmerjenih v različnih obdobjih, sklenila, da je treba pri-
■ praviti analizo o upravičenosti do izredne uskladitve pokojnin upokojenih delavcev vzgoje in izobraževanja glede na merila, opredeljena v družbenem dogovoru o usklajevanju pokojnin.
2.	Svet za preučevanje vprašanj delovnih in življenjskih ra-
zmer delavcev pri Republiškem svetu ZSS je v septembru 1986 obravnaval analizo, ki je bila v skladu s sklepom skupščine skupnosti pripravljena in dana v razpravo udeležencem družbenega dogovora pred dokončno odločitvijo na skupščini skupnosti. Podatki iz te analize kažejo na realen padec ravni pokojnin, uveljavljenih po letu 1979, ki je na eni strani posledica izkrivljenega delovanja pokojninskega sistema, ko ob visoki letni rasti osebnih dohodkov ni ustrezna odmera pokojninske osnove glede na predzadnje leto dela, na drugi strani pa je posledica zadrževanja rasti osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih v SR Sloveniji po letu 1979. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot predlagateljica analize odsvetuje izredno usklajevanje pokojnin upokojenih delavcev vzgoje in izobraževanja, dokler ne bomo prešli na odmero pokojninske osnove na zadnje leto dela, to je, uveljavili določila
25. člena Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Predsedstvo meni, da na podlagi predložene analize ne more izoblikovati svoje opredelitve, posebno zaradi tega, ker so na vse težji gmotni položaj svojih upokojencev začele opozarjati tudi druge organizacije s področja družbenih dejavnosti in zahtevale podatke o ravni in rasti osebnih dohodkov delavcev družbenih dejavnosti iz prejšnjih let, ko so — kot je znano — dohodki prav tako zaostajali.
3.	Predsedstvo ugotavlja na podlagi dodatnih podatkov, da smo v letih 1980—1985 v SR Sloveniji s planskimi dokumenti in z drugimi družbenimi usmeritvami in ukrepi omejili rast osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih ne glede na obseg in kakovost njihovega dela. Tako bodo delavci, katerim se bodo v pokojninsko osnovo všteli osebni dohodki iz teh let,
prizadeti zaradi nižjih pokoj1 Zato predlagamo Skup111 pokojninskega in invalidslf zavarovanja in drugim udeM1 cem družbenega dogovora, j še enkrat pretehtajo uprari nost zahtev tako delavce' vzgoji in izobraževanju k®1 zdravstvu, otroškem varstvri1 cialnem skrbstvu in drugih ^ benih dejavnostih.
V ta namen predlagamo da v najkrajšem mogočem ča*1 skladu s 25. členom zvezneg^ kona opravi' preskus — preračuna pokojnine upoK0 nih delavcev družbenih deja',( sti, ki se jim v pokojnii1* osnovo vštevajo osebni dolri* iz let, ko so ti zaostajali družbenih usmeritev. Ta p''1 čun bi bil podlaga za ugota' nje učinkov na višino tako i21 čunanih pokojnin. Šele na lagi teh učinkov bi se vsi ud£ ženci ponovno in dokončno' ločali o upravičenosti izredri6' kladitve pokojnin.
n
f;
i
:!
v
ii
li-
ri
'i
ž
:c
-i
-r
i'
u
i£
o
-a
>!
fl
j!
v:
.ti
i
!.
i
,1
‘i
j!
i
i
i
SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 1987
Vizija in bogate izkušnje vodijo k napredku
Vprašanje glasbene vzgoje je Zaposlovalo že prvega resnega načrtovalca slovenskega šolstva Primoža Trubarja. Iz tistega časa je izrek, da šola, iz katere ni slišati petja, ne more biti dobra. Nedvomno je veliko dejavnikov Pripomoglo k temu, da spada Privrženost glasbi med značilnosti slovenskega narodnega značaja, vendar je bila šola pri tem zanesljivo najpomembnejša. Marsikatera primerjava tudi danes potrjuje, da prihajajo slo-venski šolarji pogosteje v stik z glasbo kot šolarji drugod po svetu. To precej zanesljivo velja za otroško in mladinsko zborov-stvo, ki tako po množičnosti kot Po kakovosti presega mednarodno povprečje. Velja pa tudi za glasbeno šolstvo, ki spada po svoji institucionalni mreži in po tem, koliko otrok obiskuje te šole, med najrazvitejše v Evropi.
Primerna doseženi stopnji pa je tudi kritičnost pri obravnavanju glasbene vzgoje, bodisi da gre za programske, kadrovske ali gmotne vidike. Zahtevna merila so pri tem povsem upravičena, ker so pogoj za nadaljnji razvoj. Manj koristi je od tega, da nas brez konca zaposlujejo nekatere načelne dileme, o katerih bi morala imeti stroka jasnejše stališče. Najelementarnejša med njimi zadeva vprašanje, ali spada v šolo pouk glasbe ali pouk o glasbi. Te dileme sicer ni mogoče razbrati iz primerjave formalnih vzgojnih smotrov, ker so eklektični, to pa očitno spada k sami njihovi naravi. Ta problem pa Povzroča nasprotja že pri glasbeni vzgoji v praksi, v njej so glasbene delavnice bolj redek Pojav, debeli zvezki zapisanih Podatkov o glasbi pa pravilo. Poleg utesnjevanja glasbenih ur v predmetniku, ki ga povzroča uvajanje novih predmetov v šolo, je spreminjanje glasbene vzgoje v glasbeno zgodovino Presenetljiva blokada muzike Pod šolsko streho. To se dogaja prav gotovo tudi zaradi didaktičnih zadreg, ko bi morali nadomestiti preživelo pevsko uro s sodobnejšo metodično obliko ne-Posrednejšega glasbenega izražanja. Po drugi strani pa smo tudi tukaj na sledi splošnemu trendu diferenciacije med vse ožjo skupino specialistov, "ki glasbo »proizvajajo« in vse širšo skupino tistih ki jo zgolj »uporabljajo«. Veliko je razlogov za to, da bi se šola tej diferenciaciji kolikor mogoče upirala, zato je toliko pomembnejše doseči pametno ravnotežje med poukom glasbe in poukom o glasbi.
Opuščanje glasbe kot oblike komuniciranja na ravni predmetnega pouka se negativno zrcali tudi na prejšnjih stopnjah — pri razrednem pouku in pri predšolski vzgoji, saj se zdi, da so razredni učitelji in vzgojitelji odvezani zahtevnega pedagoškega opravila, za katero so tako in tako slabo izbrani in pomanjkljivo pripravljeni. Posledice pa so več kot očitne tudi v srednji šoli, ko bi se ukvarjanje z glasbo moralo postopoma preseliti iz pouka na področje interesov in življenjskih navad, pa se izkaže, da je glasbena vzgoja v osnovni šoli zapustila zelo plitve korenine in se »muzikalno drevo« sploh ni prav prijelo.
Bolj kot programi so pri vsem tem odločilni glasbeni pedagogi. Premalo jih je, prešibka je njihova pedagoška zmogljivost in Premalo denarja jim je na voljo za učinkovit glasbeni pouk. Vse to troje je neločljivo povezano in terja hkratno reševanje. Bolj malo bi koristilo, če bi tretjini učiteljev, ki nekvalificirani poučujejo glasbo v osnovni šoli, razdelili provizorične diplome, ki ne bi bile resničen izkaz njihove celostne strokovne in umetniške sposobnosti. Enako brezizhodno je postaviti zelo visoka umetniška merila za pedagoško diplomo, ki jih lahko izpolni le tu in tam kakšen kandidat, glasbena
vzgoja v množični osnovni šoli pa se utaplja v nedopustnih improvizacijah. Ni mogoče računati z uspešno glasbeno vzgojo, če na šoli ni kaj vzeti v roke in če za razvijanje didaktičnih sredstev skrbita le eden ali dva človeka v Sloveniji. To so razlogi, ki so vodili k podaljšanju izobraževanja učiteljev glasbene vzgoje z dveh na štiri leta — začelo se bo letošnjo jesen — razlogi, ki terjajo širši projekt razvoja glasbene vzgoje pri nas, saj je očitno, da mnoge njene bistvene prvine niso do konca premišljene in usklajene, ali pa jih je prerasel čas.
Več pozornosti bi bilo treba nameniti tudi nekoliko skriti razsežnosti glasbene vzgoje, ki je povezana z njenim kulturnim poslanstvom. Z njenim prenašanjem se v vzgajanje mladih rodov pretaka del vrednot, zgledov in norm, značilnih za kulturo naroda, kulturo širšega mednarodnega prostora ali za kulturo epohe.
Kaj se pravzaprav dogaja v tem vzgojnem procesu kot procesu kultiviranja? Odnosi v njem niso nikoli abstraktni, nikoli ne gre za »vrednote na sploh«, za njihovo »vsesplošno sprejemanje«, ne gre za stereotipnega učenca niti za stereotipnega učitelja. Vzgojno okolje je zmeraj konkretno, v njem si posameznik nabira izkušnje in doživetja in le takšno okolje ga sooblikuje v osebnost. Prednost glasbene vzgoje pri tem je, da vzpostavlja komunikacijo, ki je sama po sebi privlačna, ker je alternativna in zunaj okvira izrabljene verbalne fraze, ker je neideologizirana in predpostavlja interakcijo.
Glasbeni učitelj vzgaja — kultivira s tem, da spravlja učenca v odnos z ustvarjalci, ki so vredni posnemanja. Na različne načine mobilizira zavest in voljo posnemovalcev, da si zaželijo delati to in tako, kakor dela predstavljeni vzornik — sproži njihovo odločitev, da se bodo z njim poe-načili, predvsem tako, da bodo prevzeli njegove vrednote in ga sprejeli kot razsodnika o tem, kaj je treba delati in kaj je vredno v življenju doseči. Učitelji, šole in šolski sistemi se razločujejo po tem, kakšne osebnosti predstavljajo v vzgojnem procesu kot generične zglede ali katere lastnosti pri teh generičnih zgledih posebej poudarjajo.
Tradicionalistični šolski sistemi, ki niso naklonjeni spremembam in novostim, bodo kot generične vzglede ponujale učencem ustvarjalce, ki spadajo v t.i. klasiko in so zanje značilne neproblematične ustvarjalne oblike. Če takšne oblike pri njih tudi obstajajo, jih bodo skrbno zamolčali. Ustvariti hočejo videz večnosti, dokončnosti, s tem pa hote ali nehote vtis brezizhodnosti za ustvarjalno sposobnost nastopajočega rodu, ki se lahko le vda in prizna nadvlado preteklega nad prihodnjim. -
Danes, ko na vsakem koraku širimo novosti in ko se osnovnošolci uče stvari, o katerih se njihovim staršem v teh letih še sanjalo ni, je vztrajanje pri tradicionalističnih generičnih zgledih anahronistično in rojeva pri mladih odpor. Tako utemeljeno vzgojo razlagajo kot nasilno vladavino starih, tej pa se je treba, tako menijo z vsemi sredstvi upreti. Zato postaja vzgoja torišče ostrih generacijskih kulturnih in ideoloških nasprotij.
V tradicionalistični kulturi sc novatorji obravnavani kot deviantne osebnosti, ki nasprotujejo pravilom splošne sprejemljivosti, lomijo navado in nisc sposobni normalno živeti med normalnimi ljudmi. Ker pa je tudi tradicionalistični družbi vse bolj jasno, da brez takih ljudi ne more živeti, si zanje ustvari posebna pravila, ograde in lože, \ katerih lahko delujejo, ne da bi bili nevarni za normalne ljudi. Sc sicer sprejeti v skupnost, vendai so sočasno zunaj nje. Predvsem
pa ne morejo veljati za generične zglede in vsak od njih nosi vsaj kakšno vidno oznako, po kateri mora biti vsakemu učitelju jasno, da ni za šolsko rabo. Sodobna družba, ki ji pripadamo, pa temelji na povsem drugačnih načelih. Nevsakdanje okoliščine, ki jih ni mogoče povsem predvideti, preprosto zato, ker bi bil scenarij zanje včerajšnji, sprožajo odzive in silijo k razmišljanju o alternativah in različnih izbirah. Vsi ljudje morajo biti bolj ali manj novatorji, iskati morajo izvirne načine ravnanja, reševati probleme, ki jih kulturna tradicija ni poznala. To, kar je pomenilo v tradicionalni družbi odklon, odrinjen na rob družbe, postaja v sodobni družbi področje vseh ljudi, za mnoge posameznike, postavljene v ključne vloge družbene sestave pa celo vsakdanje opravilo. Sodobne razmere postavljajo v ospredje in favorizirajo ljudi z novatorskimi lastnostmi, ki upoštevajo nove okoliščine kot probleme, ki jih je treba rešiti in jih tudi radi rešu-
jejo samostojno in ustvarjalno.
Zato je sposobnost za reševanje problemov in volja za to najpomembnejše merilo ustrezne pripravljenosti človeka za razmere sodobne družbe in zato tudi najpomembnejša skrb sodobne vzgoje. Da se ne bi bali novih in nepredvidenih okoliščin, da bi bili sposobni alternative pravočasno zaznati in med njimi odločilno izbrati — za to si morajo prizadevati vzgojitelji, da bo njihovo delo ustrezalo zahtevam položajev, v katere že vstopa ali pa šele bo vstopil mladi rod. V tem smislu je treba zamenjati generične zglede ali na novo ovrednotiti lastnosti zgledov, ki smo jih doslej uporabljali v naši vzgoji. Žal pa je to lažje reči kot storiti.
Vizija in bogata pozitivna izkušnja sta lahko podlaga za nov korak h kakovostni glasbeni vzgoji, ki nam je v Sloveniji resnično potreben.
FRANCI PIVEC
France Mihelič: Muzikanti II, 1973, olje, pl.
Ob osemdesetletnici Franceta Miheliča
Ob osemdesetletnici slikarja in pedagoga Franceta Miheliča so v ljubljanski Mali galeriji prikazali dvanajst njegovih slik v olju in akrilu. Ponuja se vprašanje, podobno kot poprej pri Jakcu, in morda še kom, ali ni za tako oznamovanje prikladnejša široka predstavitev umetnika, retrospektiva, kot pa komaj priložnostna razstava v sicer prikupni Mali galeriji, prostoru, primernejšem za drugačne namene. Ne gre zgolj za počastitev — tak je namen razstave, temveč tudi za to da mora mlajši rod retrospektivno in zaokroženo spoznati enega od osrednjih slovenskih sodobnih umetnikov. Stari rod je lahko živo spremljal ustvarjalne poti Franceta Miheliča na razstavah od Kostanjevice, Ljubljane, Novega Sada, pa do Celovca in Pariza, mladi pa so kvečjemu na manjših razstavah lahko videli le del Miheličevih dosežkov. Ne kaže pozabiti tudi na njegovo pedagoško delo.
Kakor koli že: mala razstava v Mali galeriji nam v vsej fragmentarnosti ponuja lep izbor iz bogatega ustvarjalnega opusa Franceta Miheliča. France Mihelič se nam je zarisal kot slikar svojevrstne poetične fantastike in dozorelega odnosa do sveta, človeških dram in eksistenčne razpetosti, ki jo prinaša življenje. Če poenostavljeno povzamemo znamenja na njegovi ustvarjalni poti, potem lahko govorimo o njegovem predvojnem, ptujskem in s Kurenti zaznamovanem obdobju, o partizanskem času, ko se je uveljavila zlasti grafika, po vojni pa svobodni slikarski odmevi, in nazadnje o povojnem obdobju; le-ta ga je dvignilo v svojevrstnega fantasta, ki mu ne zmanjka stičnic s konkretnimi življenjskimi vprašanji. Razvoj Franceta Miheliča je organski, v mnogo-čem izviren, tudi če potegnemo vzporednico z njegovimi sodobniki. Skromen izbor, kakršnega dopušča Mala galerija, ga v manjšem obsegu predstavi sicer v vsem, seveda pa je poudarek na povojnih slikah. Mihelič je eden tistih umetnikov, ki se hi uklanjal modnim smerem in je v svojih vizijah, podtalnih človeških vzgibih in izpraševanjih ostal pri stilizaciji zvest sam sebi; v tem se močno razločuje od drugih —pa naj gre za Muzikante, Vešče, Mrtvega kurenta, Dafnis ali kaj drugega. Njegove čiste likovne rešitve se skladajo s kontemplativno naravo človeških obremenitev. Mihelič se spopada z biološkimi in duhovnimi temeljnimi vprašanji človeškega obstoja, minljivost vsega živega daje tragični prizvok doživljajskim vzgibom. Hkrati zna biti zavzet, seveda ne z dnevno agitacijsko vsebino, in premišljujoč, z občutjem za vse, kar je človeško.
I. G.
Pesem je naš pozdrav
Društvo slovenskih skladateljev je ob 80-letnici svojega člana Janka Gregorca izdalo pesmarico (v velikem formatu) z naslovom PESEM JE NAŠ POZDRA V. V njej je 20 pesmi (avtorica besedil: Neža Maurer) za otroški zbor s klavirsko spremljavo.
Od lahkotnih in nagajivih skladb — Naj se predstavim, Šola za yse, Nagajiv ka, Dva bratca —pa do prazničnih in slovesnih (Naša pot, Dan mladosti, Svečana pesem) so vse primerne za velike zbore in za petje v razredu, na izletu. Vodje pevskih zborov po naših šolah dobro poznajo skladatelja Janka Gregorca in njegove neposredne melodije, zato ga ni treba posebej priporočati. Poleg tega so se nekatere pesmi po šolah že udomačile — druge pa so povsem nove in bodo zaželena osvežitev šolskih kulturnih sporedov.
Natis je podprla Kulturna skupnost Slovenije. Pesmarico lahko naročite v prodajalni DSS — MUZIKALNE, Trg francoske revolucije 6, Ljubljana.
Slovenščina v vzgoji in izobraževanju	
Ureja Stanko Šimenc	
Učiteljeva priprava na pouk	
V	zadnjem času večkrat lahko slišimo ali beremo pripombe na račun dela in prostega časa učiteljev. S svojim prispevkom nikakor ne želim polemizirati z vsemi tistimi, katerim naj bi učitelji dokazovali, kaj in koliko delamo, saj iz izkušenj vem, da je vsako tako dokazovanje nesmiselno in se največkrat konča s prizanesljivim nasmeškom. Prepričana sem namreč, da lahko naše delo presojajo in pravilno vrednotijo le tisti, ki so kdaj tudi sami delali v vzgoji in izobraževanju.
Prav tako tudi ne želim ponovno naštevati, kaj vse mora učitelj opraviti poleg neposrednega vzgojno-izobraževalnega dela z učenci, saj so to storili že številni kolegi v svojih odmevih na pismo tov. Jeršnikove, objavljenih v 3., in 4. in 5. številki Prosvetnega delavca. V teh odgovorih smo med drugim lahko prebrali, da se mora učitelj na svoje delo tudi pripravljati.
Pa ne gre samo za snovno in metodično pripravo, temveč še za marsikaj drugega. Poglejmo vse to po vrsti!
Zakon o osnovni šoli opredeljuje v svojem 111. členu pripravo takole:
»Priprava na vzgojno-izobraževalno in drugo delo obsega:
—	sprotno dnevno oz. tedensko vsebinsko in metodično pripravo '
—	letno oz. polletno pripravo na vzgojnoizobraževalno delo
—	pripravo didaktičnih pripomočkov.
Osnovna šola s samoupravnim splošnim aktom glede na naravo priprav in pogojev dela določi, kateri del priprave opravljajo učitelji zunaj šole.
Letne oz. polletne priprave in drugo delo, ki ni neposredno povezano s tekočim opravljanjem vzgojno-izobraževalnega dela se razporejajo na pouka proste dneve.«
V	smernicah za delo osnovnih šol, zapisanih v programu življenja in dela OŠ pa lahko preberemo:
»Letna priprava na vzgojno-izobraževalno delo učiteljev in drugih delavcev temelji na programu življenja in dela ter mora upoštevati razvojno stopnjo in sposobnosti učencev, pogoje za izvajanje vsega vzgojno-izobraževalnega dela ter značilnosti in potrebe okolja. Letna priprava obsega zlasti: opredelitev smotrov, nalog in razvrstitev vzgojno-izobraževalnih vsebin pri pouku in drugem delu po tednih v posameznem razredu, oddelku ali učni skupini ter opredelitev temeljnih oblik in metod dela.
Na podlagi letne priprave oblikujejo učitelji vsebinsko in metodično pripravo na pouk in drugo delo. Pri tem upoštevajo zlasti konkretne pogoje za delo, razmere družbenega okolja, sposobnosti učencev, hitrost dojemanja učne snovi ter druge dejavnike, ki opredeljujejo kvantiteto in kvaliteto dela. Priprava za pouk in druge dejavnosti v obsegu učne teme ali učne ure vsebuje operativne cilje in naloge, vsebinsko razčlenitev učne snovi, nove pojme, oblike in metode dela, aktivnost učencev in učitelja, posebno pa učna sredstva in pripomočke, ki so potrebni za notranjo diferenciacijo vzgojnoizobraževalnega dela.«
Tako pravi zakon. Kaj pa to pomeni v praksi?
Ko se 1. septembra začne pouk, mora učitelj imeti izdelano letno pripravo na vzgojnoizobraževalno delo. Zajetna mapa obsega:
—	podrobno časovno razdelitev učne snovi ter opredelitev smotrov oblik in metod dela
—	delovni načrt za posamezne interesne dejavnosti in dodatni pouk
—	delovni narčt razrednika in predlog za delo oddelčne skupnosti,
—- razporeditev, vsebino in smotre kulturne dejvnosti naravoslovnih in športnih dni ter družbeno koristnega dela — program dela šolskega otroškega aktiva za določeno vzgojno-izobraževalno področje.
Letna priprava pa je osnova za dnevno pripravo na pouk, ki mora biti operativna; to pomeni, da je v njej poudarjena dejavnost in ustvarjalnost učencev, ne pa učitelja. V taki pripravi so opredeljeni operativni vzgojno-izobraževalni smotri, učne metode in oblike, našteti so učni pripomočki, učila in viri, zapisan pa je tudi potek dela. V sodobni pripravi učitelj posebej predvidi, kaj bo delal sam in kaj učenci.
Ta priprava pa se ne začne takrat, ko učitelj sede k papirju, da bi jo zapisal, ampak že mnogo prej, ko brska po virih, pripravlja učne pripomočke (žal jih mora večino še vedno narediti sam) in učila, išče primerno motivacijo, razmišlja o učnih metodah in oblikah dela. Če hoče pouk aktualizirati, mora neprestano dopolnjevati svoje znanje, spremljati nova spoznanja v stroki in metodi!: hkrati pa skrbeti za svojo splošno razgledanost, da lahko odgovarja na vprašanja učencev, ki tudi sami z odprtimi očmi in ušesi spremljajo dogajanja okoli sebe. Za uspešen individualiziran pouk pa se mora učitelj tudi psihološko pripraviti, predvsem mora poznati sposobnosti in zanimanje učencev, saj jih bo le tako lahko uspešno vodil pri samostojnem delu.
Zavedam se, da z vsem, kar sem zapisala, nisem povedala nič novega kolegom učiteljem. To tudi ni bil moj namen. Želela sem le opozoriti na to, da se ha pouk ne da pripraviti med samo učno uro, največkrat pa tudi ne v tistem času, ki je za pripravo določen v okviru 42-urnega delovnega tedna. Vsak učitelj, ki je z vsem srcem v prosveti, se na pouk pripravlja vedno in povsod, kamor ga zanese pot, pa naj bo to doma, na dopustu ali izletu. Neprestano išče in povsod tudi najde kaj, kar lahko uvrsti v pripravo in tako po pestri svoj pouk.
NEVENKA MATELIČ NUNČIČ
l
REDNI RAZPISI
del in nalog vzgojiteljev in učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah
1987/88
iNc
2Pi
"idi,
ruž£
op
®rl
Bi
3nd
Razpisna komisija pri svetu
OSNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK
razpisuje prosta dela in naloge:
Komisija za delovna razmerja in družbeni standard
OSNOVNE ŠOLE KAMNIŠKEGA BATALJONA STRANJE
Zg. Stranje 22, 61242 STAHOVICA razpisuje prosta dela in naloge:
Svet
OSNOVNE ŠOLE NARODNI HEROJ TONE TOMŠIČ LJUBLJANA
Šaranovičeva ulica 7
razpisuje prosta dela in naloge v COŠ:
— UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas Pogoj: predpisana strokovna izobrazba ustrezne smeri.
Prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku razpisa. Stanovanja ni.
Komisija za delovna razmerja
ZAVOD ZA USPOSABLJANJE JANEZ LEVEC, LJUBLJANA,
Karlovška 18
razpisuje dela in naloge
Začetek dela 1. 9. 1987. Zavod nima na voljo stanovanja. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoja v 8 dneh po objavi razpisa na zgornji naslov. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po izteku roka za prijavo.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE VENCLJA PERKA, DOMŽALE, Ljubljanska 58a
razpisuje prosta dela in naloge
za nedoločen čas od 1. 9. 1987:
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE ALI TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU
Svet
OSNOVNE ŠOLE ZDO MIRNA
razpisuje dela in naloge
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE MAJDA VRHOVNIK, LJUBLJANA, Gregorčičeva 16
1.	RAVNATELJA
2.	POMOČNIKA RAVNATELJA
3.	VODJE ENOTE DOL PRI HRASTNIKU
Kandidati za vsa razpisana dela in naloge morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene s 511. členom Zakona o združenem delu, poleg tega pa morajo imeti:
—	v skladu z 89. in 137. členom Zakona o osnovni šoli pedagoško izobrazbo ter najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobra-ževalnem' delu,
—	organizacijske sposobnosti in pozitiven odnos do družbene lastnine ter samoupravljanja in biti družbenopolitično aktivni.
Kandidati bodo imenovani za 4 leta.
Začetek dela:
—	za ravnatelja in vodjo enote: 1. 8. 1987
—	za pomočnika ravnatelja: 15. 8. 1987
Prijave z dokazili o o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola narodnega heroja Rajka Hrastnik, Log 19 — s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri.
razpisuje prosta dela in naloge:
Pogoji: Ustrezna izobrazba po 96. členu Zakona o osnovni šoli. Začetek dela 1. septembra 1987. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po iztpku roka za prijavo.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE X. SNOUB LJUBLJANSKE, LJUBLJANA, Ka-
runova 14-a
ponovno
razpisuje dela in pogoje:
— UČITELJA TELESNE VZGOJE, moški, za določen čas od 1. 9. 1987 do 31. 1. 1988.
Potrebna je ustrezna izobrazba v skladu z Zakonom o osnovni šoli. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa.
— 2 UČITELJEV TEHNIČNEGA POUKA — za nedoločen čas. Pogoj: PA — tehnični pouk — fizika in tehnični pouk — likovna vzgoja-
Poskusno delo traja 3 mesece.
— UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA — za določen čas (nadomeščanje delavke na daljšem bolniškem dopustu.
Pogoj: PA — tehnični pouk — matematika
— UČITELJA TELESNE VZGOJE (za deklice) — za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Pogoj: višja ali visoka izobrazba, ženska.
Kandidati naj pošljejo prijave za razpisana dela in naloge v 15 dneh na gornji naslov.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE LEDINA, LJUBLJANA, Komenskega 19
razpisuje prosta dela in naloge
— PREDMETNEGA UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	4 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA ZA DELO V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA NA RAZREDNI STOPNJI (2 za nedoločen čas s polnim delovnim časom, 2 za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom)
Pogoj: učitelj razrednega pouka.
—	UČITELJA PREDMETNEGA POUKA ZA DELO V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA NA PREDMETNI STOPNJI, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: učitelj ali profesor slovenskega jezika.
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJEj za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoj: učitelj ali profesor glasbene vzgoje.
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoj: učitelj ali profesor tehnične vzgoje in fizike.
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoj: učitelj ali profesor tehnične vzgoje
—	PSIHOLOGA, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom
Pogoj: diplomiran psiholog.
ZA ŠOLSKE ODDELKE UKC
za določen čas — od 20. 8. 1987 do 30. 4. 1988:
— PEDAGOGA — PSIHOLOGA, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem družbeno-moralne vzgoje (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom)
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. O izbiri bodo pisno obveščeni v 30 dneh po razpisnem roku.
UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA IN GLASBENE VZGOJE za poučevanje bolnih otrok od 5. do 8. rrazreda v kombiniranih šolskih oddelkih UKC, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom Pogoj: Učitelj ali profesor angleškega jezika in glasbene vzgoje; želja in sposobnost za delo z bolnimi otroki.
Začetek dela za vsa razpisana dela in naloge je 1. september 1987.
in objavlja dela in naloge
— UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, ki bo dopolnjeval učno obveznost s poučevanjem gospodinjstva (5 ur)
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1987.
Začetek dela: takoj.
"> Prijave z dokazili o izpolnjevanju splošnih pogojev in pogojev, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, pošljite v 1 5 dneh po objavi razpisa na naslov šole.
Svet
'olti
'.6
'UlK
'ves
—	UČITELJA GOSPODINJSTVA — VODJE ŠOLSKE PREHRANE za nedoločen čas s polnim delovnim časom,
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom,
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom,
—	UČITELJA MATEMATIKE za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom),
—	5 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA v podaljšanem bivanji za določen čas (od 1. 9. 1987—31. 8. 1988).
OSNOVNE ŠOLE LEDINA, LJUBLJANA, Komenskega 19
razpisuje prosta dela in naloge
— RAVNATELJA ŠOLE (ni reelekcija).
Kandidat za razpisano delovno mesto mora izpolnjevati splošne pog® 2p je, določene v 1. odstavku 89. člena Zakona o osnovni šoli, in imf* t!
“tni
$N'(
pedagoško izobrazbo, najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vzgojno-izobraž( valnega dela
ter dosegati delovne rezultate, ki dokazujejo, da bo lahko uspeš« opravljal naloge pedagoškega vodje šole.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev do-1 junija 1987 na naslov: Osnovna šola Ledina, Ljubljana, Komenske? I 19, z obveznim pripisom »ZA RAZPISNO KOMISIJO«.
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po sklepu sveta šole.
Svet
OSNOVNE ŠOLE DR. BOGOMIRA MAGAJNE DIVAČA razpisuje dela in naloge:	„
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA (1 za delo na central “n šoli, 1 za delo na podružnični šoli Misliče)
—	UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE
—	UČITELJA TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA Pogoj: pedagoška izobrazba ustrezne smeri.
Začetek dela: 1. 9. 1987
7'
za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke me1' porodniškim dopustom)
— PEDAGOGA—PSIHOLOGA

Pogoj: pedagoška izobrazba ustrezne smeri Začetek dela: 1. 6. 1987
'ti
)s,
0l
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema svet šole 8 dni p0'5, objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem razpis«
Svet
VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE IZOLA
razpisuje dela in naloge
—	VODJE ENOTE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom i® družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike, izpolnjeva® še naslednje pogoje:
—	biti morajo vzgojitelji ali strokovni delavci po določilih Zakona
vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali učitelji po Zakonu o osnov«1 )e šoli;	. la
—	imeti 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpit« ^ od tega najmanj 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok-in
—	imeti aktiven in pozitiven odnos do samoupravne socialistič«( družbene skupnosti in
—	organizacijske in strokovne sposobnosti.
Kandidat bo imenovan za 4 leta. Začetek dela I. 9. 1987.
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisni pogojev pošljite v 8 dneh poobjavi razpisa na naslov: VVO Izola, Ok tobrske revolucije 1 l/a z oznako »za razpisno komisijo«. Kandid«1 bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE VAVTA VAS
razpisuje prosta dela in naloge
UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za poučevanje bolnih otrok od L do 4. razreda v kombiniranih šolskih oddelkih UKC, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom
Pogoj: Učitelj razrednega pouka; želja in sposobnost za delo.z bolnimi otroki.
— UČITELJA LIKOVNE VZGOJE IN GOSPODINJSTVA TEfl VODJE ŠOLSKE PREHRANE — polna zaposlitev za določe® čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu od 1.9. 19iv do 30. 4. 1988).
UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas Pogoj: PRU ali P fizike in tehnične vzgoje.
Začetek dela L 9. 1987.
Razpis velja do prevzema del in nalog.
d.
CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA ADAM BOHORIČ, BRE K
STANIČA
razpisuje po sklepu sveta šole prosta dela in naloge
— SNAŽILKE na matični šoli, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoj: Smisel za red in čistočo; enomesečni poskusni rok.
—	UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA in za drugo vzgojno-iz°' braževalno delo v COŠ
—	UČITELJA GLASBENEGA POUKA in za drugo vzgojno-izO' braževalno delo v COŠ
Pogoj: predmetni učitelj ali profesor.
Začetek dela L 9. 1987.
Prijave sprejema komisija za delovna razmerja Osnovne šole Ledina, Ljubljana, Komenskega 19, 15 dni po objavi razpisa.
/_-aceieK oeia i. v. ivo/.	-	i
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti 10 dneh po objavi razpisa.	1
O izbiri bodo obveščeni v 8 dneh po izteku razpisnega roka.
et
'N'OVNE ŠOLE ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE
P>suje dela in naloge
Komisija za medsebojna delovna razmerja
Osnovne šole IVAN NOVAK-OČKA,
Razpisna komisija
GLASBENE ŠOLE FRANA GERBIČA CERKNICA
61380 Cerknica, Partizanska 9
ogct
Ravnatelja.
r 'dat mora izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakonom o ,U2enem delu. Zakonom o osnovni šoli in Družbenim dogovorom o 'kovanju kadrovske politike ter imeti:
^ let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu, °Pravljen strokovni izpit ®rganizacijske sposobnosti
‘|'ti mora družbenopolitično aktiven in imeti pozitiven odnos do družbene lastnine in samoupravljanja.
Jndat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o "'"jevanju razpisnih pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpis« Naslov: OŠ Zbora odposlancev Kočevje, Trg zbora odposlancev J’61330 Kočevje.
Nudbe na razpis sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo estili o izidu razpisa v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
JJUisija za delovna razmerja pri
01Novni šoli zbora odposlancev
až(
loJ
<e('
Pišu je dela in naloge:
£ UČITELJA MATEMATIKE-FIZIKE-RAČUNALNIŠTVA za
Jedoločen čas
UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA
UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA IN PRVE POJOČI za nedoločen čas
UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA IN PRVE POJOČI za določen čas
vODJE šolske prehrane in učitelja gospodinjskega POUKA za določen čas
UČITELJA GLASBENEGA POUKA s polovično del. obveznostjo za nedoločen čas
UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA s polovično del. obveznostjo za nedoločen čas
UČITELJA SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA za podružnično šolo STRUGE za nedoločen čas UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za podružnično šolo ^ODPRESKA 73 nedoločen Č2;
Jndidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 1 5 dneh po !avi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 1 5 dneh po končanem zbira-' Prijav.
tra! "i
ne'
'Uiisija za delovna razmerja
SNOVNE ŠOLE BORISA KRAIGHERJA GRADIŠČE V SLO eNskih GORICAH
^Pisuje prosta dela in naloge
' ŠOLSKEGA PSIHOLOGA za delo na osnovni šoli Gradišče, Benedikt, Cerkvenjak, Jurovski Dol, Voličina in Zg. Ščavnica. Uelo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela I-septembra 1987.
^uj: diplomirani psiholog
Nfove z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na 's/ov: Osnovna šola Borisa Kraigherja, Gradišče v Slov. goricah '"misija za delovna razmerja).
'ndidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po preteku prijavnega ipo'Va.
USBENA ŠOLA KAMNIK, Kajuhova pot I I
Opisuje prosta dela in naloge
2 UČITELJEV HARMONIKE UČITELJA FLAVTE UČITELJA TROBENTE ' UČITELJA KITARE
' UČITELJA KITARE s polovičnim delovnim časom
' UČITELJA VIOLINE ' UČITELJA CITER
dovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
‘"'didati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o glasbenih šolah. Njave sprejemamo I 5 dni po objavi razpisa, o izbiri jih bomo obve-1' v 30 dneh.
rliisija za delovna razmerja
SNOVNE ŠOLE PREŠERNOVE BRIGADE, ŽELEZNIKI
Opisuje prosta dela in naloge:
s UČITELJA GLASBENE VZGOJE — PRU ali pripravnik (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), za določen ."as s polnim delovnim časom; acetek dela 1.9. 1987;
UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA ali KNJIŽNIČARJA, PRU ali pripravnik (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), za določen čas s polnim delovnim "asom; začetek dela 1. 9. 1987.
i"" prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite , ^ dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 en po preteku prijavnega roka.
n;
M
snovne šole tišina
^Pisuje dela in naloge
Ravnatelja za 4 leta
Ndidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o ^n°vni šoli in Zakonom o združenem delu, ter imeti:
P"dagoško izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izo-^ "raževalnem delu.
dejaven in pozitiven odnos do socialistične revolucije, do samou-^ Ptavljanja in družbenega premoženja,
°rganizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s ^ svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog šole. b nd'dati se lahko prijavijo v 15 — dneh od objave razpisa na naslov: vpisna komisija. OS TIŠINA. O izidu razpisa bodo kandidati ob-c"ni v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
Ljubljana-Šentvid, Na gaju 2
razpisu je prosta dela in naloge
—	POMOČNIKA RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 5 11. členu Zakona o združenem delu in druge pogoje po 137. členu ZOŠ ter imeti:
—	5 let delvnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu in opravljen strokovni izpit
—	strokovne in organizacijske, ter delovne sposobnosti za opravljanje nalog iz pristojnosti pomočnika ravnatelja šole.
Pomočnik ravnatelja bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: OŠ Ivan Novak-Očka, Na gaju 2, 61210 Ljubljana-Šentvid.
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po izteku prijavnega roka.
Razpisna komisija
Osnovne šole IVAN NOVAK-OČKA
razpisuje prosta dela in naloge
—	RAVNATELJA ŠOLE
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 5 I 1. členu Zakona o združenem delu in druge pogoje po 137. členu ZOŠ ter imeti:
—	5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu in opravljen strokovni izpit
—	strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti za opravljanje nalog iz pristojnosti ravnatelja šole
—	izpolnjuje pogoje iz družbenega dogovora o uresničevanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: OŠ Ivan Novak-Očka, Na gaju 2, 612 10 Ljubljana — Šentvid, z oznako »za razpisno komisijo«.
O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh. po izbiri.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE DR. FRANCE PREŠEREN, RIBNICA, Šolska ulica 2
razpisuje prosta dela in naloge
—	2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA V ODDELKU PE,
za določen čas (od 1. 9. 1987 do 25. 6. 1988)
—	UČITELJA V ODDELKU PB, za določen čas (od 1. 9. 1987 do 16. 6. 1988)
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA V ODDELKU PB, za določen čas (od 1. 9. 1987 do 6. 5. 1988)
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA V ODDELKU PB, za določen čas (od 1. 9. 1987 do 19. 5. 1988)
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, ki bo poučeval na COŠ Dolenja vas, za določen čas (od 1. 9. 1987 do 20. 2. 1988)
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, ki bo poučeval na COS Dolenja vas, od 20. 5. do 25. 6. 1987 in od 1. 9. 1987 do 1 1. 6. 1988
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU za nedoločen čas; začetek dela 1. 9. 1987
—	UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, PRU za določen čas (od 1.9. 1987 do 13. 5. 1988)
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi komisiji za delovna razmerja v 1 5 dneh po objavi razpisa, o izbiri pa bodo obveščeni v 30 dneh.
Svet
VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
razpisuje prosta dela in naloge VODJE DELOVNE ENOTE Bojan Melik Ljubljana, Ul. XV. divizije 12
Za vodjo delovne enote je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje poleg pogojev, predpisanih z zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike še tele pogoje:
Biti mora vzgojitelj, pedagog, psiholog, socialni delavec, specialni pedagog ali učitelj in imeti:
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
—	aktiven in pozitiven odnos do tradicije socialističnih interesov, revolucije, do samoupravljanja, sodelovanja in povezovanja združenega dela in do družbenih interesov
—	organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo lahko s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog VVO.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev v zaprti. kpiVerlhjM /15' dneh po objavi razpisa na naslov:
VVO Ljubljana Vič-Rudnik, Tržaška 79, Ljubljana, »za razpisno komisijo«.
O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh po končanem postopku.
OSNOVNA ŠOLA ZGORNJA KUNGOTA
razpisuje prosta dela in naloge:
—	POMOČNIKA RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom; imeti morajo pedagoško izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu;
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo komisiji za delovna razmerja OŠ Zg. Kungota v roku 8 dni po objavi razpisa. Kandidat bo imenovan za štiri leta. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
—	PREDMETNEGA UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas
—	DVEH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za nedoločen
—	UČITELJA V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA za
določen čas.
Začetek opravljanja del in nalog je 1.9. 1987.
Kandidati naj pošljejo prijave na razpis in dokazila o izobrazbi v osmih dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
razpisuje prosta dela in naloge
—	RAVNATELJA ŠOLE
Kandidat mora poleg pogojev, določenih v ZZD in Zakonu o glasbenih šolah, izpolnjevati tudi pogoje 45. člena Družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini Cerknica ter imeti najmanj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse. Imenovan bo za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: GLASBENA ŠOLA »FRANA GERBIČA« CERKNICA, za razpisno komisijo 61380 Cerknica, Partizanska 9.
Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
GLASBENA ŠOLA FRANA GERBIČA CERKNICA
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA HARMONIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA KLAVIRJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA KLARINETA za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA NAUKA O GLASBI za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA KITARE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
—	UČITELJA TROBIL za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
Na voljo je dvosobno družinsko stanovanje v Cerknici. Zahtevana je strokovna izobrazba po Zakonu o glasbenih šolah. Začetek del 1. 9. 1987.
Prijave sprejema delovna skupnost Glasbene šole Frana Gerbiča, Cerknica, Partizanska 9, osem dpjj po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Odbor za delovna razmerja
SREDNJE DRUŽBOSLOVNE EKONOMSKE ŠOLE NOVA GORICA,
Erjavčeva 8
razpisuje prosta dela in naloge:
1.	UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA
pogoj: visoka izobrazba iz slovenskega jezika in književnosti
2.	UČITELJA MATEMATIKE
pogoj: visoka izobrazba pedagoške smeri matematika ali pedagoške smeri matematika s fiziko
3.	UČITELJA FIZIKE
pogoj: visoka izobrazba pedagoške smeri fizike ali pedagoške smeri fizika z matematiko 4 UČITELJA GEOGRAFIJE
pogoj: visoka izobrazba pedagoške smeri — geografija 5. UČITELJA FILOZOFIJE, SOCIOLOGIJE In STM pogoj: visoka izobrazba iz filozofije in sociologije 6 UČITELJA GLASBENE VZGOJE
pogoj: visoka izobrazba po programu za glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo 7. UČITELJA RAČUNALNIŠTVA:
pogoj: visoka izobrazba iz računalništva in informatike
Za dela in naloge od 1. do 5. točke bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas spolnim delovnim časom, za dela in naloge pod 6. točko pa za določen čas s krajšim delovnim časom — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom.
S kandidatom za dela in naloge pod 7. točko bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom, za preostali del delovnega časa pa bo kandidat sklenil delovno razmerje za nedoločen čas pri Naravoslovnem šolskem centru Nova Gorica.
Za vsa razpisana dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje s 1.9. 1987.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema šola 8 dni po objavi razpisa.
O izidu razpisa bomo obvestili kandidate v 10 dneh po opravljeni izbiri.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE HEROJA GRAJZERJA, TRŽIČ razpisuje prosta dela in naloge L za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE ali MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE
—	UČITELJA KLAVIRJA S KOREPETICIJO na enoti Glasbena
šola
2.	za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom:
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE
3.	za določen čas s polovičnim delovnim časom:
—	UČITELJA HARMONIKE na enoti Glasbena šola Kandidati morajo izpolnjevati pogoje; ki jih določata Zakon o osnovni šoli oziroma Zakon o glasbenih šolah in imeti visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri.
Prijave z dokazili o izpolnjevanj u pogojev naj pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Heroja Grajzerja, Pot na Zali rovt 1 5, 64290 Tržič. O izidu razpisa bodo obveščeni v 8 dneh po izbiri.
GLASBENA ŠOLA FRANA KORUNA — KOŽELJSKEGA, TITOVO VELENJE, Jenkova 4 razpisuje prosta dela in naloge
—	RAVNATELJA ŠOLE
—	UČITELJA KLAVIRJA (Mozirje)
—	UČITELJA NAUKA O GLASBI (Mozirje)
—	UČITELJA HARMONIKE (Titovo Velenje, Šoštanj)
—	UČITELJA KITARE (Titovo Velenje, Šoštanj, Mozirje)
—	UČITELJA VIOLINE (Titovo Velenje)
—	UČITELJA VIOLONČELA IN ZA ORKESTER (Titovo Vele-
nje)
— UČITELJA NAUKA O GLASBI (Šmartno ob Paki)
Pogoj pod I.: visoka izobrazba in pet let delovnih izkušenj (mandat traja 4 leta)
pod 2.: končana akademija za glasbo 1. oziroma 11. stopnje, lahko tudi brez prakse. Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas spolnim delovnim časom. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Stanovanj ni.
Prijave sprejemamo 1 5 dni po objavi razpisa.
Svet
STEKLARSKE ŠOLE ROGAŠKA SLATINA
razpisuje prosta dela in naloge:
za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	VZGOJITELJA V DOMU UČENČEV
za določen čas s polnim delovnim časom:
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE
—	UČITELJA MATEMATIKE, LIZIKE IN STROKOVNIH PREDMETOV
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA
—	SOCIALNEGA DELAVCA
za določen čas z nepolnim delovnim časom:
—	UČITELJA ZGODOVINE IN GEOGRAFIJE
—	UČITELJA VARSTVA PRI DELU
—	UČITELJA BIOLOGIJE IN NARAVOSLOVJA
—	UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE
—	UČITELJA OSNOV EKONOMIKE
Pogoj: Kandidati morajo imeti visoko izobrazbo ustrezne smeri in pe-dagoško-andragoško izobrazbo.
Za delo v domu učencev je potrebna višja ali visoka izobrazba peda-goško-andragoške smeri. Prednost imajo diplomanti filozofske fakultete ali PA — domska vzgoja.
Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati z opravljenim strokovnim izpitom.
Začetek dela I. 9. 1987
Prijavo, kratek življenjepis in dokazila o izobrazbi pošljite v l 5 dneh po objavi razpisa na naslov: STEKLARSKA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku.
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO LITIJA, Par
mova 9
GLASBENA ŠOLA LITIJA
razpisuje naslednje naloge in opravila
za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	PREDMETNEGA UČITELJA KLAVIRJA
—	PREDMETNEGA UČITELJA NAUKA O GLASBI Z DOPOLNJEVANJEM KLAVIRJA
Za določen čas s skrajšanim delovnim časom:
—	PREDMETNEGA UČITELJA FLAVTE,
—	PREDMETNEGA UČITELJA KLARINETA
—	PREDMETNEGA UČITELJA HARMONIKE,
—	PREDMETNEGA UČITELJA TROBIL Pogoji:
Na^razpis se lahko javijo kandidati, ki izpolnjujejo pogojepo Zakonu o glasbenih šolah.
Stanovanja ni. Dobre prometne zveze z Ljubljano.
Prijave s potrdili pošljite na Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Parmova 9 (tel. št. 061 881-102 ali 881-024).
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE BORISA KIDRIČA, LJUBLJANA, Matjaževa 4
Naknadni razpisi
Naknadne razpise prostih del in nalog učiteljev, vzgojiteljev in drugih delavcev vzgojno-izobraževalnih in vzgoj-no-varstvenih organizacij bomo objavili
8. in 22. junija t.l.
Šole in vzgojno-varstvene organizacije prosimo, da nam pošljejo razpise vsaj teden dni pred objavo.
Če imate težave pri usklajevanju rokov, nam telefonirajte in skušali vam bomo ustreči. Številka našega telefona je (061) 315-585. Naželjošol in vzgojno-varstvenih organizacij lahko objavimo v prihodnjih številkah tudi še zapoznele redne razpise. Prosimo, da jih tako tudi vidno označite, da jih bomo objavili v samostojni skupini. Cene razpisov so v našem glasilu domala za tretjino nižje kot v dnevnem tisku, denar pa se vrača prosvetnim delavcem s primernejšo naročnino.
Razpisne številke so naprodaj v knjigarnah v vseh večjih središčih Slovenije.
Komisija za delovna razmerja
VZGOJNEGA ZAVODA PLANINA PRI RAKEKU
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALN1 ZAVOD PIRAN o. sol o TOZD OSNOVNA ŠOLA SEČOVLJE o. sol. o.
Ob lov ■ 1
Svet TOZDA razpisuje dela in naloge:
— UČITELJ A MATEMATIKE in LIZIKE za določen čas, za^ leto 1987-88
Stanovanja ni.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 1 5 dn£ objavi razpisa na naslov: Vzgojno-izobraževalni zavod Pir11* DSSS, Rozmanova 7, 66330 Piran.
O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
Svet
SREDNJE KOVINARSKE IN USNJARSKE ŠOLE DOMŽA1
razpisuje dela in naloge
— PREDSTOJNIKA USNJARSKO-PREDELOVALNE RITVE
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o usl1 jenem izobraževanju.
Mandat traja 4 leta.
Začetek dela: L 9. 1987.
razpisuje prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas:
—	5 VZGOJITELJEV
—	VZGOJITELJICE
—	VZGOJITELJA — UČITELJA — GLASBENI POUK
Pogoji: specialni pedagog — MVO, znanje slovenskega jezika. 3 mesečno poskusno deio,.zazčlčMC ClClGVPf' izkušnje.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoje' dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja kovinarska in usnjarsk*1 Domžale, Ljubljanska cesta 105. O izbiri bodo obveščeni v 30•> po sprejemu sklepa.
Komisija za medsebojna delovna razmeraja
SREDNJE KOVINARSKE IN USNJARSKE ŠOLE DOMŽi*
razpisuje prosta dela in naloge
in objavlja dela in naloge
— 2 KUHARIC
Pogoji: končana ustrezna šola. 3-mesečno poskusno delo, zaželene delovne izkušnje.'
Stanovanje po dogovoru.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 10 dneh po opravljeni izbiri.
—	3 UČITELJEV STROKOVNO TEORETIČNIH PRED1 TOV — KOVINARSKA USMERITEV
Pogoj: diplomiran inž. strojništva.
—	2 UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA — KOVINA#' USMERITEV
Pogoj: inž. strojništva
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim deD' časom.
Začetek dela: 1. 9. 1987.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE JANKO RIBIČ CEZANJEVCI, LJUTOMER
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU za nedoločen čas
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PRU za določen čas
—	UČITELJA NEMŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU za določen čas
Začetek dela 1. septembra 1987.
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje po Zakonu o osnovni šoli.
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 1 5 dneh po izteku razpisnega roka.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE HEROJA JANEZA HRIBARJA STARI TRG PRI LOŽU
razpisuje prosta dela in naloge:
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas (1() 1 teden)
—	UČITELJA GOSPODINJSTVA za nedoločen čas (8 ur na te
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoje' dneh po objavi razpisa. Delovno razmerje bodo sklenili L 9. 1
razpisuje dela in naloge
1.	s polnim delovnim časom za nedoločen čas od 1.9. 1987:
—	DVEH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA (PA—razredni pouk);
—	UČITELJA Z A VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO V PB
z dopolnjevanjem na predmetni stopnji — tečaj o puški (PA-ra-zredni pouk);
—UČITELJA PREDMETNEGA POUKA (višja izobrazba; smer biologija-kemija);
—	UČITELJA PREDMETNEGA POUKA (višja izobrazba; smer zemljepis-zgodovina ali zemljepis-družbenomoralna vzgoja) z dopolnjevanjem v PB:
2.	s polnim delovnim časom za določen čas (1.9. 1987 — 15. L 1988
—	nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA (PA—razredni pouk).
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na gornji naslov v 1 5 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE IVAN CANKAR BOGOJINA
razpisuje prosta dela in naloge:
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU, za nedoločen čas
—	UČITELJA MATEMATIKE, PRU, za nedoločen čas
—	UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA, PRU, za določen čas (eno leto)
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po
objavi razpisa.
Na voljo je družinsko stanovanje.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE KERENČIČEVIH PESNICA PRI MARIBORU
6221 1 Pesnica
razpisuje prosta dela in naloge:
— UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU, za ^
ločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izobrazbi in življenjepisom pošljite v 15 dne' objavi razpisa na gornji naslov.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po preteku prija''1 roka.
GLASBENA ŠOLA IDRIJA
razpisuje dela in naloge
—	UČITELJA HARMONIKE z ustrezno izobrazbo, s polnim delovnim časom
—	UČITELJA KITARE, PRU s polnim delovnim časom
—	UČITELJA KLAVIRJA in KLJUNASTIH FLAVT, PRU s polnim delovnim časom
—	UČITELJA VIOLINE, PRU s polovičnim delovnim časom
—	UČITELJA PIHAL, PRU s polnim delovnim časom za oddelek v Cerknem (zaposlimo tudi honorarno)
—	UČITELJA TROBIL, PRU s polovičnim delovnim časom za oddelek v Cerknem (zaposlimo tudi honorarno)
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v I 5 dneh po objavi
razpisa na naš naslov.
SREČANJE
Drage kolegice! Minilo je 35 let, odkar smo zapustile šolske klopi našega učiteljišča v Novem mestu. Dobimo se 20. junija ob 16. uri v restavraciji Bellevue v Ljubljani. Zelo lepo bi bilo, da se vse srečamo z našim razrednikom in profesorji. Informacije dobite po telefonu (061) 578-220 Zala Gršič-Jurečič. Veselimo se snidenja.
35-LETNICA
Diplomanti prve generacije celjskega učiteljišča bomo praznovali 35-letnico v Celju, pri Turški mački, 6. junija ob 13. uri. Prijavite se čim-prej sošolcu Franciju Gajšku, Bratov. Vošnjakov 3, Celje.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE F. S. FINŽGARJA LESCE
razpisuje prosta dela in naloge:
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE ALI MATEMA?1
IN TEHNIČNE VZGOJE ALI FIZIKE IN TEHNIČNE VZČ
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas s polnil', lovnim časom
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s po'1 nim delovnim časom, ki bo lahko dopolnjeval delovno obve‘ do polne zaposlitve na OŠ Stane Žagar v Lipnici (po dogo'1
30-LETNICA MATURE
Maturantke ljubljanskega učiteljišča iz leta 1957, 5. c. razred prof. Ša-farjeve, se ob 30-letnici mature dobimo 19. junija 1987 ob 18. uri v hotelu Union (rdeča dvorana) v Ljubljani. Vabimo organizatorji.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakofl1 osnovni šoli.
Začetek dela za vsa razpisana dela in naloge je 1. september Prijave z vsemi potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh po obja'1 piša na naslov šole.
///1
prosvetni
delavec
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bogdan Čepič, Tea Dominko, Leopold
Kejžar, Marjana Kunej, Jože Miklavc, Vida Nered, Albin Puclin. Alenka Pučko, Marija Skalar. Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž
Direktor: Jože Valentinčič
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič
Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Lučka Lešnik, novinarka — urednica, Tea Dominko, tehnična urednica.
Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tdl.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za leto 19871 znaša 2600 din za posameznike in 4200 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša naročnina 2000 din na loto.
Posamezna številka stane 200, din, pri povečanem obsegu pa 300 din. Številka tekočega računa: 50101 -603-46509.
Tiska ČTP Ljudska pravic3, ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega "j teja za vzgojo in izobražev3" časnik »Prosvetni del3'! prost temeljnega prom^ davka od prometa proiZ^ (glej 7. točko 1. odstavi, člena zakona o obdavčeV‘ proizvodov in storitev v Pr^ tu).
v