Dolenjske Novice i^bujajo vsak [lolek : ako : : je tu ciati ;iraznik, dan poprej. ; : Cenu jiiJi JO zii ťcio Iťlo (^oU aprila iio apnln) -i K, za pol k'la K. Niiro<;QÍua za Nemčijo, Bosno in druge evropske državo ziiai-a 3*50 K, m Ameriko -t'ôO K. List ill ofïliisi Stí plač.iijej« iiaprí^j. Vse dopise, iiaročiiiiio in oziiatiMa sprejeiiia tiskarna J. Krajec nasi. Zoper zlorabo kredita. Nešteti so slučaji, da so dolžniki, ki so slutili svoj skorajšen gospodarski polom, začeli zadnji čas razmetavati svoje i>re-luoženje m naravnost sraiiiotii» ceno, samo, da so le polovili vsaj nekaj denaija, kojega so odtegnili svojećasni eksokitciji upnikov. Nov izpoilbojni red skuša omejiti tudi tako razituitavajije pniniožeiija v škodo upnikov. Izpodbijati se dado kui)nc, ineiijulne iti dobavne pogodbe, sklenjene zadnje leto pred izpofli)ijanjeni, ako je sopogodbeiiik s[ioznal, ali ])avsaj moral po vsej pameti sprevideli, da take nizke cenc oiividno upnikom škodujejo. Zakon gre iz stalisča, da mora vsak pošten, razsoden človek takoj slutiti, da se godi nekaj nepoštenega, kakor hitro villi, (la zahteva dolžnik sramotno nizke cene za blago, ki je morda petkrat več vredno. Kdor jia kljulj temu po svoji lakomnosti skli-pa take pogodbe, sc sam izpostavlja precejšnji nevarnosti. Kajti po izpod-bojiiem redu se tako pogodbe lahko torej razveljavijo in zasežejo pogodbeni jirednieti po inpodbijajočem upniku, ne da l)i ta moral takemu soi)ogo(lbeniku povrniti deimr ali blago, koje je izročil zapravlja jočem u dolžniku. Nasprotno izpodbojnt red takega U'c/vtí8iiiega pogodbenika zavraea edino lia zapi-avljajoĆL'ga dolžnika, ki navadno nič več /asegljivega nima. Taka kazen je ediny primerna za brczvestno poćetje takih špekulantov. S to točko pa preidemo na tri nove načine izpod!)ijanja, ki imajo vsi to ])o-sebnost, da sc lahko uspešno uporabljajo nc glede na to. Če je dolžnik imel namen upnike oškodovati ali ne, oz., če jo sopo-godbenik za ta namen vedel ali moral vedeti ali ne. Med tem, ko mora pri predidočetii izpodbijalnem načinu sopogod-benik že v izpodbijanem pravnem opravilu spoznati razmetavanje oz. zapravljanje, ki upnike oškoduje, se za naslednje tri izpodbojnc načine niti ta okolnost ne zahteva. Tako lahko oškodovani upnik razveljavlja z malimi izjemami sodnim potom neodplatne pogodl)e oz. iiakloriitve dolžnika, izvršene v zadnjih dveh letih pred izpoil-bijanjem. Kdor je v zadnjili dveh letih n. pr. daroval vse ali vsaj precejšen del svojega premoženja bodisi tujcu ali sorodniku kljub temu, da upniki pri njenm do plačila no pridejo, po novem izpod-bojnem redu tudi tedaj ni varen pred morebitnim razvcljavljanjeiu, ako ni niti najmanjšega slabega namena imel. Zakonodajalec torej upravičeno ščiti upnike, ki itiiajo vso pravico priti do plačila pred sorodnimi ali tujimi obdarovaiiei, ki hi takorekoč na stroške upnikov obogateli. l'a ne samo neodplatne pogoiibe, pri kojih na prvi pogled spoznatiio njih neod-plateii značaj, se dado izpodbijati; po novem redu lahko I'azveljavljaiiio celo oblastvenim potom dosežene pridobitve raznega premoženja. To novem bo torej možno razveljavljat i celo pridobitve premoženja na dražbi, ako ni zdražitelj plačal najvišji ponudek s svojim, ampak z dolžnikovim denarjem. Ravno na ta način so dolžniki dostiki'at takorekoč osnažili svoje zemljišče dolgov, in vendar v resnici sami s svojim denarjem kujjili posestvo na draž!)i v imenu kakega sorodnika. Take pridobitve se bodo dale odslej tudi razveljavljati; izpodbojni red celo določa, da nioi'a bližnji sorodnik dolžnikov tudi v tem slučaju dokazati, da denar ni dolžnikov, sicer i)rezpogojno izgubi pridobljeno premoženje. Veliko uhigo pri oškodovanju upnikov igrajo i)red vsem dolžnikovi sorodniki; zato ima nov izpodbojni red v večih slučajih za sorodiuke posciine določbe. Zaduji načití izjmdbijanja se obrača še posebno proti zavarovanju ali vrnitvi dote v zaiitijiii dveh letih pred izpodbijanjetn. Kolikokrat se je v življenju zgodilo, da je propadajoči dolžnik v zadnjetti trenutku ))ustil vknjižiti na posestvo svojo ženo za veliko doto, da bi zapri takorekoč pot svojim upnikotu, ali je pa vrnil doto nazaj, in si pustil to pol]'diti. Ko je upnik hotel ))riti do i)lačila, je bila zemljiška knjiga za njega brez vsake jiraktične vrednosti ali ])remoženje tako zmanjšano, da je tJiuiik moral propasti. Isto so prefrigani dolžniki storili z vdovščino in oškodovali upnike; v resnici pa se premoženjske j'azmere dolžnikove niso spremenile. Živel je odslej bolje in udobnejše, na ziinaj pa kljtib tenui ni bilo videti iiikakoga premoženja. Izpodbojni red torej določa, da se taka zavarovanja iti vračila doto ali vilov-ščine v zadtijih dveh letih pred izpodbijanjem lahko razveljavljajo, ako ni bil dolžnik že po prvotni ženitni pogodbi ali pa vsled morebitne ločit ve zakona to storiti dolžan. Ta določba bo gotovo vsaj nekaj časa ugodno vplivata na kredit in njega varnost. Nov izpodbojni red je torej zagrabil [irecej slučajev, kojili poprej sploh ni bilo mogoče ali pa k večjemu z velikansko težavo razveljavljati. Kakor setn pa uvodoma omenil, hode praksa tudi brez dvotna pokazala, da tudi ta izpodbojni red ni popolen; našle se bodo tudi Še sedaj bi'ihtne glavice, ki si bodo pri vsem tetu znale pomagali in na nov način ogoljufale upnike. Dr. —k. S Karpatov piše vojak, naš rojak. Po petilnevnih kratkih marših smo pri.šli s srbske meje na Ogrsko v Jarek in nato v Gospodjitice. Tu smo ostali okoli 20 dni. Dobro se nam je tu godilo. Ko so ljudje zvedeli, da se nam prej včasih ni dohro godilo, so takoj tri premožnejše družine .sklenile, da nam bodo vsak dan postregle s kakim pecivotii. Ogrska narodna jedila so se vrstila v vseh oblikah, seveda ne brez paprike. Včasih sem mislil, da imatn žrjavico v ustih, Ettkrat guljaž, enkrat paprikaž, napolnjena papj'ika, surova, v kisu, zi'czana za salato, Široka iti špičasta, zelena in rdeča. Pravijo, da je na Ogrskem med drugimi „naroduiioi" boleztiimi pokvarjen želodec v prvi vrsti. Tu so bili prebivalci satiii Srbi. Ljudstvo je dobro, zvesto, iiazun nekaj časttiih izjem nimajo svojih ljudskih šol. Žato seveda niso bogve kaj izšolani. Po dvajsetih dneh torej smo zapustili Gospodjiuce. Naložili smo bolnico na 50 vozov 'dolg vlak in se odpeljali po stranski progi mimo Budimpešte v lúirpate. Pot po Ogrsketu ni zanimiva. Eno in isto sliko gledaš, četudi se voziš celo večnost. lzj(wiio delajo Ivarpati in Sedmograško. Najprej smo se vozili po lianatu in Bački, Kraji so skrbno obdelani. Pa tudi ni čudo. Zemlja je taka, kakoršne prej nisetii videl; črna, prhka, mastna in poleg tega v deb(>li plasti. Kamen je tu ledkost. Hiše so zidane iz nežgane opeke, (ielojt)a iz blata, pomešanega s plevami iti slamo. Ob veliki po-vodnji se hiša spodaj razmoči in počene. Pa to Ogru ne dela skrbi. V dveh dneh je druga jiostavljena. Ni sicer velika, skrotiinini njegovim željam pa že iisti-eže. Koruzno iti žittio slamo puščajo na polju. Zlože jo v velikanske kiijje, včasih večje od hiše. Ker imajo veliko polja in nič lesa za stavbe, je to samo ob sehi razumljivo. Pozitiii kurijo s koruznimi storži ali s koruzno slamo. Le najpreniožnejši si kupijo premoga. Iz Banata, ki je mešanega jezika (srbski, švabski in madjarski), smo prišli v kraje, kjer prebivajo pravi, čisti Madjari, med Donavo in Tiso. Polje je manj rodovitno, pa tudi bolj površno obdelano nego v liaualu in Bački. Veliko krajev je poplavljenih. Kakor daleč seže oko, vidiš z vodo zalito, iz nje pa štrle v pritnerni razdalji vodnjaki „na vago" ali alla „Caplja", kakor jih Oger imenuje. Od Buditiipešte proti severu so že majhni griči, celo nekaj potočkov sem že videl, da sem se pri tem takoj domislil Kranjske. Malo višje se raztezajo Tokajski griči, prav skrhno obdelani. Ker smo morali večkrat obstati radi velikanskega prometa, smo sc vozili cele tri dni. Srečavali smo vlake tudi z nemškimi vojaki. Baje je bil njih cilj na vzhodtiih Karpatih. Obleko itnajo sivo kakor Srbi. Njili pokrivala pa se mi ne zde tako pj'aktična kakor naša. Kraj, v katerem sem sedaj, je ojju-stošen. Tu so se bili Imdi boji; pričajo luknje, globoke jame in polomljeni gozdovi, delo granat in šrapnelov. Še sedaj se čuje streljanje z gor. Okolica je podobna naši Dolenjski: gore lepo obraščcne, valovito obdelano polje, pretrgano z majhnimi gozdi. Po gorali na več krajili stoje razvaline starodavnih gradov. Le nekaj je drugače kakor pri nas: belih cerkvic manjka po gričih in pa na vsakih pet korakov srečaš Žida, prav takega, kakoršne vidiš v zgodbah sv. pisma; umazani so, krivonosi, z značilno brado, lokavih oči in oh ušesiii jim do vi-atov vise zacvrkaiii topi las. Koj prvi dan me je eden ustavil na ulici: ,Pan velkotiiožni.poti'ebujii drobnih penjez? drugi mi je ponujal vmazanega peciva itd. Lomijo več jezikov. Ubogi Slovaki! — Stanujem v nek-datijem stanovanju vaške učiteljice. Siro-tiiaštvo! Tla na veČ krajih glol)oko preluknjana od podgau, postelja trda, prav vojaška, na steni par ilarijinih podob in nekaj lastnoročtio slikanih pokrajin. V kotil stoji risarsko stojalo. Učiteljica je Madjarka, poučevala je otroke v madjar-ščiui. Doliili smo povelje, da gremo dalje proti severu. Ker smo oddali vse težje vozove, smo pripravljeni za daljnja in hitra potovanja, ňli bomo morda čez mejo, ali pa se bomo ustavili kje v karpatském gozdovju, blizu bojne črte. Z obleko som dobi'o pi'eskrbljen, da nimam strahu pred mj'azom, hodim v klo-bučinastih škornjih. Šli smo po dolini ob reki navzgor blizu do meje. Nekaj časa siuo bili nastanjeni v opustošenem grško - katoliškem samostanu sv. Bazilija. Prostoi'a smo našli malo. iloŠtvo je moralo s konji ostati v mrzlih nočeh zunaj na mrazu. Zdaj smo že drugje. Vojaki so se začeli čudno praskati ]io životu. Na uho si pripovedujejo, da jih „nekaj" jé. Tudi jaz že čutim neko neprestano premikanje i)o koži, ])a ne vem, ali bo kaj sumljivega ali ne. Treha bo vsekako [iriti stvari do dna „iitid mit N a C h d r u c k die Dinge iii Ordnung bringen." Vojska v vojski. Golazen je bojda zapuščina za kuštravimi Rusi. So vsaj to zapustili za odškodnino. Vasi so docela izropali, pobrali domače živali do zadnjega piščeta, žito, odejo, vse. Ako se jim ni vse takoj pokorilo, je zlasti ženskemu spolu govorila puška. Drugič Še kaj. Dopisi. PreČina. Naše izobraževalno društvo je priredilo na novega leta dan primerno predstavo „Nežka z Bleda". Vloge so bile kaj primerno razdeljene, tako, da je bilo mnogobrojno občinstvo prav zadovoljno. Od več strani smo slišali, naj bi se igra ponovila. Nekaj čistega dobička je šlo za volno. Doslej so napravila dekleta iz Marijine družbe 45 snežnih oglavnic, 22 parov štickov, precej nogavic in Šalov. Vsi ti predmeti so se izročili, oziroma poslali vojakom iz domače župnije. — Iz i'uskega vjetuištva so se oglasili sledeči : Zagore .Tože iz Bršljina, Potočar Fi: iz Dol. K'am-nic, Tomič Janez iz Lok in Može Rudolf iz Dol. Straže, o katerem so že vsi mislili, da ga ni več med živimi. — Na graščini Breitenau je umrl 11. jan. t. 1. 70 let stari dalmatinski begunec Narko Petović. Iz bojišča zahodne Galicije, Tudi mi Dolenjci se danes malo oglasimo k vam. Tukaj v zahodni Galiciji namreč se nas malo Dolenjcev nahaja. Napreihijemo vedno dobro, čeravno nam malo sneg nagaja; saj menda se hoji v obilni meri k nam na vojsko pi'iti. Tudi se imamo zahvaliti šolski mladini iz mesta Schwertberga iz Gornje-Avstrijskega za poslana nam božična darila, katera smo danes hvaležno sprejeli. Papirnati ovitki so bili s smrekovo vejico ozaljšani, v njih se je pa nahajalo sledeče: Dve steklenici po čel,rt litra želoilčnega křepčila, košček slanine, culiea soli, dve smodki, zahojček vžigalic, ena pipa, ovitek tobaka, 10 orehov, osem suhih hrušk, dve slivi, dva odrezka suhih jabolk in mala svečica. Razložili smo naša darila na poljsko, zamazano kiiietsko mizo, nažgali smo male svečice in se tam veselili daril, koje smo sprejeli od nepoznane mladine. Torej so še srca, ki se nas vojakov spominjajo, ki stojimo v boju za dom in ccsai'ja. 11 koncu pozdravljamo vse cenjene bralce „Dolenjskih Novic" in naznanjamo, da se jio^pisanci nahajamo pri c. in kr. zgradbi vojnega most.a št. fiO, jioljska poŠta 200. — Anton Potočar, mizar z Dolenjskega; Ivan ('elan, Presei'je pri Ljubljani; Martin .îunkai' z Dolenjskega. Loterijske Številke. Gradec, 3. februarja 49 07 UO 46 54 Nemški podmorski čoln uničil tri, angleške trgovske ladje. Rciiteijiiv urad poroča 31. jamiarja: Nemški pootuoi-ski čoln „U 21" je potopil vćcraj zjutraj o!)rc-žiii itarnik „lieii Gru-aclicii" iz Nortliabieidiia. Nt;fiiŠki poveljnik je dovolil poiiadki 21 mož deset minut časa, ila so so odpeljali s čolni. Mornarje je sprejel pozneje neki ril)iški Čoln, ki jih je izki'cal v Fleetwodu ol) Irskem morju. Isti podmoi'ski ćulu je proti poldnevu zahodno od Liverpoola ujel pai'nik „Linda-blanche", ki se je vozil iz Manclieslra v Belfast. Posadka, 10 mož, se je morala rešili s čolni. Neki paniik, ki se je pripeljal siiioći v Liverpool, poroCa, da je opazoval, kako je uničil nemški podmorski čoln še neki tretji parnik. Slovenski vojaki Rusov. strah pogum slovenskih vojakov je postal pravcati — strah Rusom. Slovenski vojak piše z bojnega polja svojim stariŠem: Naznanjam Vaai, da sem bil 5. t. m. na patrulji v hudi nevarnosti, a ljubi Bog me je obvaroval. Bílo nas je osetii jezdecev. Udrli smo na zelo nioČno I'usko pehoto, katera se je vsa prestrašena razpršila, tako, da smo nekaj Rusov vjeli. Kar naenkrat so pa prišli še di'iigi iz skrivališča, okrog 2U0 mož — ki so pričeli na daljavo 30 do 50 korakov močno na nas streljati. Streljali so pa jako slabo. Krogle so siccr zelo žvižgale, a previsoko. V divjem galopu smo prodrli skozi njiliovo sredo in gozd njiliovih dolgih bajonetov. Tudi ruskih vjetnikov nismo izpustili, noben nam ni ušel. Pustili smo tamkaj te dva naŠa mrtva itt dva konja. Hnsi so pa imeli velike izgube. Meni so Rusi ranili konja na nogi, ena krogla me je le toliko ranila na roki, da seje pokazala kri. Tisti dan smo bili poiivaljeni od vseh naših pi-edstojnikov. Sedaj z veliko navdušenostjo sledimo sovražniku. Spremlja nas Bog in sveta njegova pravica! Vojska z Rusi. Solni rudniki v Bochnyi zopet v obratu. Krakovski listi poročajo: Ko so bili Rusi potisnjeni iz Boclmije in so se tjekaj vrnile domače oblasti, je žufjan javil, da so mu merodajne I'uske osebnosti izjavile, da so solni rudniki podminirani. Toda naši innlniški inženirji tega niso hoteli verjeti, kei' bi bilo treba za poil-minii'anje obsežtiih salin veliko vagonov dinatiiita, ki bi se moral spraviti v rudnike, a za to Rusi niso imeli časa. V resnici so se tudi te grožnje izkazale kot jirazne. Salinski sti'ojî, ki so jih bili Rusi demontirali, so (ieloiini že zopiit postavljeni ter se je v rovu „Sutoris" že uvedel obrat; v prihodnjih dneh se začne delati tudi v rovu „Campi". Dolina Nagy-Ag očišćena Rusov. — Severno od Vezerszallas in pri Volovou Rusi poraženi. Dutiaj, 28, januarja. Uradno se razglaša: Konečno je sedaj tudi dolina Nagy-Ag očÍsči;na sovražnikov. V to dolino do oztitiilja severno od Okormezo z močnejšimi silatiii vpadli sovražnik je moral včei'aj zapustiti svoje zadnje dobi'o uti-jene postojanke. Vzeli smo Toronyo in pri zasledovanju dosegli Wyszkow (na gališki strani), kjei' se je iznova pričel boj z sovražnimi zadnjimi četami. Na višinah severno od Vezerszallas in pri Volovcu so ojaćeni Rusi še enkrat poizkusili zopet pridobiti svojo izgubljeno glavno postojanko. Bili so odbili in so pri lem izgul)ili 700 ujetnikov in ])('t strojnih pusk. Atentat na velikega kneza Nikolaja? Dunaj, 28, januarja. Od vceî'uj zvečer se siri vest, da je bil na iiiskega generalissima Nikolaja Nikolajeviča izvršen napad. Ni-'k častnik, kat<'rega je veliki knez iii-sultii'al, je potegnil revolver in velikega kneza z več streli težko ranil. Velikega kneza so v nevai'nem stanju prepeljali v Petrograd, Dve ruski ladji z vojaki zamrznili. „Deutsche Tageszeitung" poroča 28. jan, iz Londona po „Tlinesu" iz Rétrograda: Dve ruski transportní ladji z vojaki sta zamrznili in se nahajata nedaleč od No-voje zemlje. 3 ruski bataljoni v Karpatih uničeni. Kodanj, 29, jantuirja, IVied boji v Karpatih so bili popolnoma uničeni 3 ruski bataljoni. Zaplenjene so bile Rusom velikanske množine streliva in veliko strojnih pušk. Umikarije Rusov v Bukovini. Iz obmejnih krajev Marmorinka in Burdujeni došla poročila se glase, da je ruski načrt, da prekoračijo setlmograške Karpate, ponesrečen. Rusi so poizkušali jirodirati, pa so se morali z velikimi izgubami umakniti. Rusko poveljstvo je ua potu v Černovice. Dan za dnevom pilhajajo sicer nova ojačenja, ali jio bitki iiri Jakobeniju, kjer so sodelovale sveže ruske čete, se od njih ne pričakuje veliko. Težke ruske častniške izgube, V zadnjili treli izkazih častniških izgub, ki obsegajo dobo 12., 13. in 14. januarja, so označeni kot mrtvi, ranjeni ali ujeti: V prvem izkazu je 12 imen polkovnikov, v drugem 8 imen polkovnikov, v tretjem pa 17, skupaj so tedaj Rusi izgubili v treh dneh 37 polkovnikov. Izjalovljen ruski napad pri Gabinu. Nemci iztrgali ruske okope pri Bolimovu. Iz velikega glavnega stana 29. januarja: Ruski napadi severovzhodno od Gabina (Gumbinnen) so se izjalovili z velikimi sovražnikovimi izgubami. Severovzhodno od Bolimova, ki leži vzhodno od Lowiča, so vrgle naše čete sovražnika iz njegove prednje postojanke in so vdrle nato v glavno postojanko. Osvojenejai'kesnio držali razven enega manjšega, dasi je sovražnik ponoči izvajal silovite protinapade. Osvojeni jarki so se priredili za obrano. Kimpolung so Rusi izpraznili. „Pesti Naplo" 29. jaii. poroča: Potem, ko smo potolkli Ruse pri Jakobeniju in Požoiiti, so se umaknili na celi Črti. Kimpolung so danes Rusi izpraznili. Kimpohnig je bil sedež ruskega poveljstva v Bukovini. Velik uspeh naših čet pri Andrejevu. „Novo Vreme" poroča 29, jan., da so dosegle avstro-ogrske čete pri Andrejevu znatne uspehe. Posrečilo se jim je, da so kljub silnemu odporu ruskih čet zasedle več višin severno od mesta, ki obvladujejo vso dolino Jeda. Avstrijci so tam razvrstili več baterij najtežjih topov, ki zdaj obstreljujejo za Ruse važno železnico, ki vodi v Kjelce. Andrejev leži zahodno 0(1 Nide, 33knj jtigozaliodno od Kjdc. Karpatske višine s prelazi zopet osvojene. — V enem tednu 10 000 Rusov ujetih, Dunaj. Uradno se razglaša med drugim 30. januarja: Ljuti boji zadnjih dni so dovedli v Karpatih do zopetne osvojitve i)relaznih višin, V teden dni trajajočih nejjrestanih težavnih akcijah so se čete kljub neugodnim vi'emenskim raz-mei'am borile z največjo vzti-ajnostjo in žilavostjo premagale vse velike terenske težave v mnogoki'at visokem snegu in s tem dosegle velike uspehe. Sovražniku je bilo vzetih okroglo 10.000 ujetnikov in G strojnih pušk. Bukovlnski ruski poveljnik se umaknil v Sučavo. „Az Est" poroča iz Bistrice: Poveljnik ruskih bukovinskih Čet, ki je pred tednom imel še svoj glavni stan na neki višini blizu Požorite, se je umaknil v Sučavo. Sicer ni nobene izpremembe. Večdnevno mirovanje je ostalo še trajno zaradi goste megle. Si)loŠen položaj je vsled naših zmag izboi'en. Prelaz Uzsok zopet v naših rokah. Uradno se [»oroča: V zgorni dolini reke Ung smo včeraj vrgli sovražnika iz njegovih postojank na obeli stj'aiieh prelaza Uzsok, S tem je prešel po tridnevnem boju zopet v našo posest eden najvažtiejšili karpatskih prelazov, za katerega so se tekom vojske vi-šili že večkratni ljuti boji in katerega so imeli Rusi v svoji posesti od L januai'ja ter ga posebno močno utrdili in trdovratno branili v ve6 zaporedno ležečih ugodnih postojankah. Živahni boji na Rusko Poljskem in v zahodni Galiciji. Diinaj, 1. februarja. (Kor.urad.) Uradno se objavlja: Na Ruskem Poljskem in v zahodni Galiciji so se včeraj vršili živahni boji. Ker se je večinoma dobro videlo, so se podvzeli številni poizvedovalni boji in praske, ki so v marsikaterih oddelkih dosegli krajevne uspehe. Splošen položaj v Karpatih po zadnjih dogodkih je neizpremenjen. Odbiti so bili novi ruski napadi zahodno od Lupkowskega prelaza. V nekem boju v gozdnem gorovju je izgubil sovražnik na ujetih 5 častnikov, 800 mož, 2 topova in 2 strojni puški, y Bukovini se ni nic posebnega zgodilo. Nemški uspehi na Poljskem. Veliki glavni stan 1. februarja: Z vzhodnopruske meje ni nič novega. Severno od Visle jugozahodno od Mlawe smo pregnali Ruse iz nekaterih krajev, katere so dan prej pred našo fronto zasedli. Na Poljskem južno od Visle smo zopet pridobili na ozemlju. Južno od Pllice smo obnovili svoje napade. Poldrugo miljardo rubljev vojne škode v Galiciji. Petrograjski listi ijoročajo, da je ruski zunanji minister Sasonov pri posvetovanju proračunske komisije dume cenil po vojski [lovzročeno škodo v Galiciji na pol drugo miljardo rubljev. Nemàko-fpancosko-belgijsko bojiáče. Vsi francoski napadi odbiti, ~ Nad 1500 Francozov mrtvih, 1100 pa vjetih. Berolin, 28, jan. Veliki glavni stan: Na llandernskem obrežju je sovražna artilerija obstreljevala Middelkerke in Slype, Na Oraonski)] višinah smo iztrgali sovražnik» nadaljnih 500 metrov strelskih jarkov, ki mejijo na vzhodu na predvčerajšnjim vzete jarke. Francoske pi'otinapade smo z lahkoto odbili. Sovražnik je imel v bojih od 25. do 27. januarja težke izgube, Nad 1500 Francozov je ležalo mrtvih na bojišču, 1100 vjetnikov, vštevši tiste, o katerih smo poročali 27. t. m., je padlo v i'oke naših čet. V Vogezih je bilo pri Senones in Pati de Sapt odbitih več fi-aneoskih napadov z znatnimi izgubami za sovražnika. En častnik in 50 Francozov je bilo vjetih; naše izgube so prav majhne. V ligornji Alzaciji so napadli Francozi na črti Niedei'-Aspach-Heidweiler-Birzbachei'wald naše postojanke pri Aspachu, Ammerz-weilei'ju, lieiílweilerju in Hirzbaeherwaldu. Povsod so bili napadi s težkimi izgubami odbil i ; posebno težke so bile izgube južno od Heidweilei'ja in Ammerzweilerja, kjer so se razkropljeno umikali. Pet francoskih strojnih pušk je ostalo v naših I'okah. Nemci sekajo gozdove v Belgiji. Nemška oblast je odredila, da se posekajo vsi gozdovi ob nizozemski meji od Ant-werpna, da si pridobi prost razgled. Bojišča v strašnem stanju. V Belgiji in na severnem Francoskejii so bojišča v strašnem stanju. Strelski jarki so izpre-nienjeni v potoke, nasipi so pomočvirjeni in jih morajo neprestano poi)ravljati. Nemški uspehi proti Francozom. (Kor. urad,} Woltfov urati poroča 30. jainiarja: Francoske izgube v bojih severno od Nieiiporta dne 28. januarja so bile velike. Nad 300 Maročanov in Alžircev leži mrtvih v sipinaii. Naš artilerijski ogenj je tudi včeraj i)reprečil, da bi se bil sovražnik s podkopi priril na sipinsko višino vzhodno od svetilnika. Južno od kanala La liassée so naše čete poleg postojanke, ki smo jo osvojili 25, januarja, izti'gale Francozom dva nadaljna jai'ka in ujele nad iiO sovražnikov. V zapadnem delu Argonov so nase čete včeraj izvedle napad ter smo prido- bili nemalo ozemlja. Ujetnikov je ostalo v naših rokah 12 častnikov in 731 mož; uplenili smo 12 strojnih pušk in 10 topov manjšega kalibra. Sovražnikove izgube so težke: 400—500 nnlvili leži na bojišču. Zdi se, da je fi'ancoski 155. pespolk jto-polnoma ugonobljen. Naše izgube so razmeroma majhne. Francoski nočni napadalni poizkusi južnovzhodno od Verdnna so bili s težkimi sovi-ažnikovimi izgubami odhiti, Sevenio-vzliodtio od Badouvilliersa smo vrgli Fi'an-coze iz vasi Angomont na Breminil. An-gomont smo zasedli. Francija pošilja svoje zadnje rezerve na bojišče. Millerand se je po naročilu Joffreja v Londonu temeljito pečal s Kitchenerjevo milijonsko armado in o oboroževanju Čet, ki jih nameravajo odposlali na Fi'ancosko. Merodajnim osebam na Angleškem kakor tudi kralju Juriju je izjavil, da je poslala Francija že svoje zadnje rezerve na bojišče in da razpolaga le še s četami, ki jih potrebuje v Maroku, .'Vlžiru in v Tunisu. Nemški uspehi proti Francozom. Boji na višinali Oraone so imeli popoln uspeh, Francozi so bili vrženi iz svojih jiostojank na višinah zahodno od La Creute in vzhodno od Ilurtebize in potisnjeni na južno pobočje gorovja. Več opirališč v širini 1400 m so Saksonci z naskokom vzeli, Ujeli so 865 neranjenih Francozov, zaplenili 8 strojnih pušk, eno pijo-nirsko zalogo in veliko drugega mateiijala. Turška vojska. Turška akcija proti Egiptu. Iz Bay-ruta se poroča 27. januarja: Turki so pri El Arišu blizo sii-ske meje koncentrirali armado 48,000 mož. Druga armada, močna 32,000 mož, stoji pri Akabi. Obe armadi sta pripravljeni za pohod v Kgipt. Uspeili podmorskih čolnov. Dozdaj so nastopali nemški podmorski čolni aktivno najdalje ob Kanalu, zdaj delujejo že v Irskem morju, na zahodu Anglije. Angleška trgovska mornarica mora zdaj računati z nevarnostjo nemških podmorskih čolnov in se jim more izogniti le, če ustavi ))romet. Nemški podmorski čolni so ndejstvovali, česar ni nihče pričakoval, da se odstranijo do 1000 milj od svoje baze brez večje spi'cmljevalne ladje. Dosedanji uspeh obeta poizkus, da se Angliji odreže vsa zunanja trgovina in dovoz živil. Angleški parnik „Takomaru'' je vozil 97.000 zmi'znjeniii koštrunov in obleko, namenjeno belgijskim beguncem v Franciji. Ladja je čakala na pilota, ki bi jo naj vodil, ter je stala skoro nepremično, kar se začuje gi'ozna eksplo^^ija pod vodo. Voda je začela vi'eti v ladjo in moštvo se je rešilo v čolne, vzetnši s seboj baje samo ladijske listine. Ker ni bilo viharja, so čolni lahko ostali v bližini mesta, kjer se je hulja pogreznila, Potem so se približali ti'ije francoski ribiški parniki, ki so moštvo rešili. Reuterjeva pisarna prioličuje i)odrob-jiosti o obstreljevanju i)arnika „Ikaria": „Ikaria" je priplula, naložena s kavo, sladkorjem in kožami, iz Plate. Moštvo je brez skrbi ojiravljalo svoje posle, ko se je začula pod vodo eksplozija. Ladja se je začela pogrezati in dajati znamenja, da je v sili. Francoske toi'pedovke .so ji hitro prišle na pomoč. Dve ladji vlačilki sta „Ikario" otvezli nase ter spravili v pristanišče v Havru. DomaČe in tuje novice. P. Janez Žurga, frančiškan v Novem mestu, sedaj vojni kurat, je s srbskega bojišča odšel v Karpate. „Stare" vijoline in čelo se lahko prodajo ali zamenjajo pri tvniki za godala Rud. Millier, Scluinbach na Češkem, Umeščen je bil na župnijo Ainbi'us ondoliii žnpiii n])r;ivÍ1iílj fi. g. Ivan Žavbí. Meščanske zveze občni /bor stí vi'.ši dne 14. t. m. ob S. uri zvinN:;!' v Roko-(Itilskcni (lomil obirMijiilni vziioredoiii. Prof. dr. Šerko se jc vrnil v Nnvo-inesto l^ot. rokoiivalescfjnt; inoť. I^ovSe jii š(! vedno v bolnici n;i jugu. Umrl ji; dni; 4. fibiiiaija i. 1. na lirt;-zovicJ pri Ljubljani deželni dacar, g. Anton Zetidjak /.a [djufiiiico. Služboval ji; vuliko let, v Kostanjevici, šo več let pa v ftt. Jerneju. Bil je dober človek, pravičen uradnik, torej naj mu bo tam zemljica lahka. — N. v m. p-! Vojaške vesti. Izmed dolenjskih vojakov 17. pp- se v uradnih izkazih naštevajo: Mrtvi: Doblekar Pavel, 3. odd. strojnih p\išk, Treheljevo; Golobic Fj-anc, 2. stotn., obč.ániihel-Stopiče; Hvala Ifinacij, i), stotn,. Kresnice pri Liliji; Kaplar Jane/, 1. stotn., lîuéka; Kovač Albin, fî. stotn., Zagorje ob Savi; Šarbek Franc, 1. stotn., Kresnice pri Litiji ; ZiifiančiČ Janez, 1.stotn., Toplice. — Ujet: I.ov Jožef, 11. stotn., Kočevje. — Pogrešani: Valand Ivan, črnovojniški topniČar pri oddelku 5/3, PraproČe pri Žužembei'ku; Janez Ložar, 7. topn. iiolk, 3. bat., Bizovik pri Ljubljani ; Feliks Moder, 27. dotnobr. pp., 9, stotn., Toplice pri Zagorji ob Savi. Mestna hranilnica v Novem mestu, v mesecu janiiarju 1915 je 129 strank vložilo 92.522 K fi2 h: 319 strank vzdignilo 83.248 K 49 h; torej več vložilo 9274 K 13 h; eni stranki seje izplačalo hipotečnih posojil 4000 kron; stanje vlog 3,539.857 kron «9 b; denarni promet 428,136 K 98 b. Vseli strank je bilo 913. Darovali so za vojake v bolnici v Kandiji ineseea januarja: Novomeška Ma-1'ijiia kongi'cgacija 1000 cigaret, gos])a Vodnik vnuČe, gospod Ivan Vintar iz Straže 100 K. Na dan Svcćnice so pa £Č. ss. iz èmihela razdelile po gojenkali, vojakom cigareto in cigare, ter darovale za vojake, ki odidejo iz bolnice nekaj goj'kib ogláVilic in klobas. Vsem bodi prisrčna zabvala. Za domovino je padel 11, septembia preteklega leta v Galiciji Anton Mestek iz ňutne pri Sv. Križn na Dolenjskem. Služil jc pri 97. pcšpolku. Sovražna krogla ga je zadela v srce. Iz srbskega vjetništva. Blaž Lilija, posestnik na Fari pri Celju, piše iz srbskega vjetništva iz Niša: Mnogo sem doživel, mnogo pretrpel, nikomur ne želim kaj takega. Shujšat sem za 20 kg. Dobil sem sive lase! V ruskem vjetništvu se nahaja črno-vojiiiški nadporoOnik Ivan Kosnik, profesor državne realke v (îorici. Pomota. V zadnjem spisu „Suhe cešpljc in i)ovidel /a Kudeči križ" naj se čita v četrtem in petem odstavku namesto «8 kg povidla in 680 kg povidla na obeh mestih 580 kg povidla. Nov primorski namestnik oz. koroški predsednik. Imenovan je bil dosedanji deželni predsednik na Koroškem dr, Alfred baron pl. Fi-ies-Skene na mesto princa Hoheiilolie za namestnika v Trstu in za deželnega pi'cdsednika na K'oroskem v niinisti'stvu notranjih stvari zaposleni dvorni svetnik dr. Karel grof Lodron - Lateraiio. Nov predsednik najvišjega rač. dvora. Tržaški namestnik princ Hohenlobe-Schil-lingfiirst je imenovan za predsednika najvišjega račiinskep dvora. Usmrtitev sarajevskih morilcev. Dne 3. februai'ja zjutraj so bili usmrčeni na dvorišču trdnjavskega zapoi'a v Sarajevu v veleizdajniški sodnijski razpravi na çmrt obsojeni Velko Cubrinovič, Jliško Jovanovié in Danilo llić. Na smrt ob.so-jena .Takob Milovii^ in Njcdok Korović sta bila jiomiloščena in se jima je spremenila smrtna kazen v dosmrtno, ozîi'. 20 letno težko jeČo. Bivši kralj Manuel na portugalskih tleh. „Imparcial" objavlja brzojavko iz Madrida, ki }ioroča, da se naliaja bivši kralj Matmel pi'i Oroise ob sjtatiski njeji, in sicer na portugalskih tleh. Generalni Štab monarhistov in tajnik kralja pričakujeta ob meji iiadaljnih dogodkov. V Madiidii sodijo, da je notranji jioložaj Portugalske zelo resen. Wyszkow v naših rokah. lUidimpešta, 4. febr. 1'ri neprestanem zasledovanju Rusov so naše čete zaseo-tlačil z lahkoto. Nemško križarko zadel torpedo. Wolffov ui'ad poroča: Blizu otoka Rujana (Riigen) je napadel 25. jan. malo nemško križarico „Gazelle'' sovražni podmorski čoln, ki je križarko zadel s torpedotn. Poškodba je neznatna. Žrtev ni. Križarka se je pripeljala v neko nemško pristanišče ob Vzhodnem morju. Žrtev nemškega podmorskega čolna, Dne 2G, decembra jo odplul iz pristanišča New Castle s premogom naloženi angleški parnik „Glenmorgan", ki bi moral priti 7. ali 8, januarja v Livorno. Parnik pa do danes še ni došel. Boje se, da se je na morju poškodoval ali pa da je postal žrtev kakega nemškega podmorskega čolna. Nemška pomožna križarka „Kronprinz Wilhelm'' potopila francosko jadrnico. Kie), 28. jan. Nemška pomožna križarka „Kronprinz Wilhelm" je potopila na jugu Atlantskega oceana francosko jadrnico „Anne de Jiretagne", Francoski torpedni čotn se potopil, iz izjave francoskega mornariškega ministra se sklepa, da se je pi'ejšnji teden pred Nieuportom potopil neki francoski torpedni čoln in da je utonilo 40 mož posadk e. Dva angleška dreadnoughta poškodovana. Angleški oklopni križarki „ Prinzesz Royal in „New Zealand" sta odpluli v popravljalnici, ker sta bili poškodovani v bitki na Severnem morju. Gospodarstvo. Najvažnejša skrb vinogradnikov v prihodnjem poletju. (iotovo je, da je v prihodnjem poletju, z ozirom na vojno stanje države, vsacega kmeta pj-va dolžnost, da pridela dovolj živeža. Ni izključeno, da se vojska ne zavleče še do juihodnje zime, in potem bi gotovo primanjkovalo živeža na vseh krajih, ako ne bi kmet poleti z vso močjo skrbel zato, da ga pridela na svoji zemlji Čim več mogočo. Spričo tega stoi)i vinogradništvo glede važnosti pridelka pri kmetili-vinogi'adnikib šc-le v drugo vrsto. V vinogradih se bo moral kmet, ki bo čez mèi'o zaposlen na svojem polju, omejiti le na najnujnejše delo. Obrezali, nakoliti in spomladi okopati bo treba seveda vinograd kakor vsako leto. Óe potem pri drugi, oziroma tretji kopi in pri poletni režnji ne bo šlo vse tako kot bi moralo iti, bomo pač morali eno leto poti'jieti, ampak enega dela ne smemo niti v najmanjšem zanemariti, in to j e š k r o p I j e n j e trt proti rji (paležu, peronospori). Ako bi škropljenje zanemai ilî, ne dobimo od vinogradov ne-le nič pridelka, ampak rja nam trto opali, les ne dozori, pozebe, tila oslabi in smo lahko ob vinograd. Tega pač nikdar ne smetiio dopustiti, da bi s tako velikimi stroški, skrbmi in delom napravljen vinograd pustili popolnoma opešati. Če ne bo moških zadosti, bodo morale pa ženske škropiti, kar je ponekod itak že v navadi. Spravite tedaj že zdaj, ko je Čas zato, svoje škropilnice v red in pripravite se že zdaj za jioletno škropljenje trt zlasti s tem, da si preskrbite potrebno galico. Slišali smo že, da je galica letos zelo draga. Danes je že na debelo ni drugače dobiti kot za 125 K meterski cent. Naša kmetijska družba nam je — bodi ji za to izrečena srčna hvala ~ še v pravem času preskrbela okoli 10 vagonov galice po razmeroma nizki ceni 80 K. Ta galica pa je že oddana in je ne dobe naročniki niti toliko, kolikor so je naročili, temveč najmanj eno četrtino manj. K sreči se nam letos prvič priporoča kot nadomestilo za modro galico, novo sredstvo pod imenom perocicl. Kaj jeperocid, je-li kaj vreden, izkušen in priporočljiv in kako se rabi ? Te vrste vprašanj dobivam od raznih strani, zato tukaj na-nje odgovorim. Modra galica se izdeluje iz bakra (kufra). Baker pa postaja čedalje dražji, posebno zaradi tega, ker se njegova poraba v elektrotehniki vedno bolj razširja. Poleg tega imajo skoraj vso trgovino z bakrom v rokah angleški in ameriški milijardarji, kateri ceno poljubno zvišujejo. Zaradi tega, ker postaja modra galica čedalje dražja, so veščaki že leta in leta stremili za tem, da bi našli pri zatiranju trtnih in sadnih rji nadomestilo za galico. Svoj čas so se n. pr. vsled ukaza kmetijskega ministrstva tudi pri nas pod vodstvom podpisanega vršile poskušnje z raznimi sredstvi proti peronospori, kakor z belo galico, lizolom, kalijevim hiper-manganom, bakrenim lizolom itd., pa se je izkazalo, da zamorejo galico —■ vsaj deloma — nadomestiti le ona sredstva, ki vsebujejo baker, da je pa med temi sredstvi galica najbolj zanesljiva in razmeroma najcenejša. TiCtos prvič priporoča dvorni svetnik v kmetijskem ministrstvu, g. profesor Kail Portele na Itnnaju, novo, doslej neznano sredstvo pcrocid. Perocid se ne izdeluje iz bakra, temveč iz nekih rudnin, ki se nahajajo v večji množini posebno v Braziliji v Južni Ameriki. Dotične nidnine rabijo za izdelovanje Auer-jevili cevk (štnnnpfkov), to je, onih belih, luknjičastih vrečk raznih plinovib svetilk, ki se v zapaljenom plinu i'azžare in svetijo. Iz odpadkov pri izdelovanju materijala za Auerjeve cevke se dobiva kot stranski izdelek perocid, ki je žveplenokisla spojina ali sulfat raznili redkih prsti, ki jili imenujejo cerit ovc prst i. Kakor je modi'a galica sulfat bakra tako je pcrocid sulfat ceritovih prsti, Perocid je sivkasto bel, včasili malo rdečkast prašek, ki se v vodi nekoliko težje topi kot galica, zato ga je treba že (lan pvfifl škropljenjem namočiti. Ker je njegova niztopiiia, enako kakor galiíína ríizt.f)|iiiia, kisla, ticba je tudi tej apTia dodati, da trto ne opali. Pei'oeida je trelia pri napravi škropilne ztnesi vzeti po lov i co ver, kot galice. Ker jetiiljenio za prvo ški'opljenjc 1 kg galice na 100 1 vode, bomo nioi'ali vzeti perocida 1 in pol kg. Za drugo, ti'ctjc in nadalnje škropljenje liomo vzeli nicsto 2 kg galice, 3 kg perocida. Odtehtan pcroeid raztopimo na ta način, da ga oliesinio v kaki vrečici v odmerjeno množino voiie. Da se liitreje stopi, se pi'iporoča, da večkrat z vi'eĆico v vodi zaiiiahanio, stiskati jo pa ne smemo, ker bi se perocid sprejel v kepo in potem šc težje raztopil. Aptio za ncvtraliziranje pei'ocidove raztopine si je najbolje sproti ugasiti. Živo (ncvgaSeno) apno se poškropi z malo vode, da se ugasi in razpade v pi'ah. Na vsak kilogram perocida se rabi 27 in )ml dekgr. taeega apnenega pralni, tedaj za 100 litrov 1 in pol odstotne raztopine perocida 41 in Četrt dekgr. apna, za 100 litrov 3 odstotne 82 in pol dekgr. aima. Apno se raznieša z nekoliko vode v gost apnen bideŽ in se potem raztopina pei'ocida v njega vliva, pri tem pa vedno meša. Kdor dela narobe in vliva apno v perocid, ta nc dela jirav, ker dobi bolj težko, zrnčasto usedlino, ki ne uěinkuje tako dobro, To velja tudi o galiei. Tudi pri galiei je bolje vlivati galično raztoiiiiio v apno kot narobe. Da se pi'epričaino, ali je bilo vzeto zadosti apna, inoi'atiio zmes, pnidno ž njo škropimo, preskusiti Še z reagenínini papirjem. Će i)oiiiočinio bel, fenoli'taleinov papij' v to zmes, nioi-a postati rdeC, ozir. rdeč iakmov papir moder (plav). Če se to ne zgodi, snjo vzeli ajtna premalo in je tr»d)a še toliko apnenega beleža dodati, da pokaže papii- ti'ajno omenjeno barvo (reagenco). Velika prednost peroeidove škropilne zmesi pred galično je ta, da se drži vee tednov, ne da l)i izgubila na vrednosti. Tako porabimo labko pri d)-ugem škropljenju še to, kai- nam je ostalo od pi vega, kar je pri galiei nusnogoée, ker i)ostane že v par dtudi slaba. Perocid pa na trti tudi bolj drži kot galica, zato ga ilež tako zlahka ne opere in je tudi dosti cenejši od galice. Letos ga oddaja e. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani po TiO K melivski stot. Ćcprav ga je ti'fba vzeti jiolovico veČ kot galice, da se (losiiže euitk učinek, stane liiO kg perocida .5e-le 75 kron, medtem ko stane 100 kg galice 80 K. Ko bo eetia galice padla, bo tudi gotovo padla cena piirocida in tako dobimo v perof.idu zanesljivo, ceno, domaČe sredstvo, mesto tuje, drage galice. Medtem ko se galica izdeluje večinoma na Angleškem in v Ameriki, izdeluje peroeid avstrijska tvrdka na Dunaju. Kar se tiče z a n e si j i v o s t i, ali učinkuje perocid proti peronospori (rji, paležu) na trti enako kot galica, moram sleileče poročati. Iz lastne izskušnje učinek peroi^ida ne poznam, ampak kakor piše dvorni svetnik g. Fortele, je to sredstvo skozi več let popolnoma zadostno p r e s k u š e n o od strani kmel ijsko - ke-mičnib i)i'cskuSa]išč v raznih deželah Avstrije (na Nižjem Avstrijskem, Moravském, Goriškem, Tirolskem in v Dal-tiiaeiji), tako da se ga labko priporoča kot enakovredno galici. Kej' je g. dvorni svettiik Fortele rel'e-rent za vinarstvo v c. kr. kmetijskem mi-nistei'stvu in i)o celi Avsti'iji čislan mož in priznan veščak, potem smo lahko prepričani, da je to, kar on pi'ipoi'oča, tudi zanesljivo dobro. Fa tinii od drugih strani se slišijo enaka poročila. Tako piše na primer dr. Gvozdenović, nadinspektoi'c. kr. kmetijsko-kemičnega preskušališča v Gorici, da je perocid preskusil v raznih krajih Goriške iti da se je eelo v lanskem, mokrem poletju kar najbolje obncsel, tako da ga vsem vinogradnikom kar najtopleje i)riporoča. Č!e so taki možje o vrednosti in učinkovitosti peroeida prepričani, ga tedaj brez skrbi in z mirno vestjo lahko rabimo. Ker je gotovo še mnogo vinogradnikov, ki nimajo in tudi ne dobe potreline gali(!e, priporočam vsem ; p r e s k r bite si takoj potrebno množino p e !" o-(iida, Marljiva c. kr. kmetijska družba kranjska ga ima zagotovljenega vee vagonov, tatn ga lahko dobite. Naročite ga vsi, ki ga rabite, kajti resna skrb in dolžnost vsakega vinogradnika mora biti, da ne ostane njegov v i n o gr a d letos n C p o š k r o p 1 j e n ! B. Skalický, c. kr. vinarski nadzornik. Gospodarske drobtine. Oddaja perocida namesto modre galice. Kmetijska podružnica je v svoji zadnji seji enoglasno sklenila, da se bo primatijkujoča modra galica nadomestila s „piîi'oeidom", ki enako ugodno upliva proti perotiospori in je etiakovredno sredstvo za škropljenje trt. Kmetijska podružnica jc naročila G500 kg perocida, ki se ima tui občine in naročnike posameznilt vasi v podnižnem okolišu tako-lc ]-azdeliti in sicer; 1. Kandija-Šmihel 500 kg, 2. Stopiěe 550 kg. 3. Frečna 300 kg, 4. Ločna z okolico 550 kg, 5. Št. Peter 1300 kilogr., 0. Ždinjavas z okolico 300 kg, 7. Bela-cerkev 300 kg, 8. Brusnice 5.')0 kilogr., 9. Orebovica 1 5o kg, I 0. Mirnajieč 700 kg, 11, Novoniesto 800 kg, 12. Kazni drugi naročniki 500 kg, torej skupaj (;500 kg. Kakor za modro galico, ravno tako se bo ludi za perocid naznanilo posameznim občinam, kedaj naj pi'idejo ponj. Fii-pomniti je, da je seveda tudi še mogoče, da dobimo manj perocida, kakor se ga je naročilo. V tem slučaju bomo pravočasno obveščeni. „Slovenski Sadjar''. Izšla jc 1, štev. IIT. letnika „Slov. Sadjarja", ki ga izdaja deželni sadjarski učitelj M. Hiniick, Mnogovrstna, izključno sadjai'ska vsebina, je velevažtia za vsakega sadjarja, ki lioče napredovati v tej stroki. Ako upoštevamo še krasno barvano prilogo, ki je jiridejana vsaki drugi številki, in pa dovršeno zunanjo oi)reiJio, moramo list prav tojilo pripoiočati vsem sadjarskitn ititeresentom. — Tziiaja 15. dan vsakega meseca in stane celoletno 3 krone. Naroča se pri upi'avništvu „Slov, Sadjarja" v Ljubljani, Linhartova ulica 12. Književnost. „Svetovna vojska". Sedmi sešitek je ravnokar izšel in nadaljuje a popisom bojev med avstrijskimi in ruskimi četami. V njem so objavljena zelo zanimiva — ponajvee izvirtia, deloma pa tudi najmar-kantiiejša iz slovenskih dnevnikov in tednikov posiuita — pisma slovenskih vojakov, ki so se in se šc bojujejo v Galiciji, Pi^tna Kranjcev, Štajercev, Korošcev, Goričanov in Primoreev so zanimivo zbrana, tako, da nudi sešitek jasno sliko o trpljenju in junaštvu slovenskih vojakov v Galiciji, Pa ne samo to! Iz pisem gleda ljudska duša in siltio zanimivo je iz psihološkega stališča samega prebii'ati te vrste, napisane mnogokrat sredi bojnega meteža. Kako Čudovito se tu strinjajo sodbe posameznikov o včasih navidezno malenkostnih stvareh ; kako sodijo v Galiciji o vohunih, o Hitsili in o svojih tovariših. Ta sešitek bo lep dokument slovenskega junaštva. Prihodnji sešitek jia bo prinesel životopise padlili slovenskih junakov. Kmalu nato bo prinesla „Svetovna vojska" tudi že obljubljeni zemljevid evrojtskih bojišč v slovenskem jeziku; ta zemljevid bo nudil šc mnogo več, kakor se je prvolno poročalo in se bo zato zaračunal naroinikom „Svetovne vojske" posebej z 1 krono in se ne bo štel v sešitke. Sam zase kupljen bo pa veljal zemljevid 3 krone. — „Svetovna vojska" se naroča v Katoliški Bukvami v Jjjubljani, J. Krajec nasi Novo mesto — iiajtofdcje priporoča svoje i)Odjctje naklonjenosti preèastite iluhovšćiue i[i shiv-nefî» občinstva, jioacbno na Dolenjskem. T^îttlrtlVn*! izvť.ínje točno in lično Al^MVai lUI vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. — V zidoiri itim vedno cei'kïeiie, šolsk«, obèinwke in v.sako-vrstne ilniso tiskovine. in sprejema v vezavo vsakovrstne kiijiy^e, molitvenike, zapisnike ijd.. ter rabi v to !e najboljšo blHgo. Šolske knjižnice, izobi'!)žev»lna druiitvn In si loh tiiirorila v večji iniioKÍuid(»bij(t pi-imereii popust. 111Î o-M vn •! kakor tudi veliko ixbiro Jeposlovnili. poiiLinib i/i za-bMvtnh ki\jiir ter molitvenikov. Zaloga šolskih kiiji;,'. 30-11 Prodaj lina jiapiťjcm, pÍMarni.-;kii!ii in šolskitid potreb-šúinann ter z najrazličnejšinu predmeti kot ])rimerna darita Ob vsiiki priliki. Knj Služba občinshega tajniha je razpisana pri župonstvuuŽužBmbBrltu. Plača 720 kron na leto ter nekaj postranskih dohodkov. Nastop se želi takoj. Vehovec, župan. Predivo in ovčjo volno I kupuj'e po najvišjih cenah H. Podpečan ^^^^^ Ljubljana — Gradišče št. 8. 131-a-i 14 let star, ki je dovršil vsaj ljudsko šolo z dobritn uspehom, se takoj sprejme v trgovino z Železnim in spec.erijskim blagom. Fran GuŠtin v Metliki. Dražbeni ohlic. E 427/U 8 Dne 3. marca 1915 predpolucftie ob 10. uri 1)0 pri tem tiudiši'ti, v hlii H. HI, tm |iodBtavi s tom oiiolircniti jioRojev drtiiil)« sledciHh iie]ireniiinin r Zemlj. lilij vi. Ět. 173: liiía, Bvinjak, 1 njiva in Bolasininukii pmvicň y.a, l/tT, do vi. it, iiOO k. o. tiršljiii, Ccnilna vrecinos) 1172 K, [nijmîiiijji poniidek fl31 K 34 li. 1'uit najnituij^iiii imniidkoiti so ne prodaja. C, kr. okrajno sodišče v Rudolfovcm, odd. IV,, dne 13. janunrja 1015. 138 Naročajte „Dolenjske Novice!" Prijatelje in znance prosimo za poročila o padlifi in ranjenih Dolenjcih. Dražbeni ohlic. Ë 773/14 11 Dne 19. februarja 1915 preilp. ob 9, uri t)o tm licu mesta ds .Selu [iri StreUcu jio posameznih pur-eolali im podstavi odobreuili pogojov dražba KÎedoiiii uoproiiiiùniii : Zomljiska knjiga Druimakavas vi. Ět. 111 pare. it. 173 in syn: 3 iiiii, 2 svinjaka, hlev, skedenj, kom-lec. Ceiiilna vrednost t;35 K, najindnjii pouuilok K ; paro. Ét., 328/1 : gozd. Ceu, vrtid. «filiK 5Hli, najm. pon. &7ÔK l-^h-, parc.it 328/lH: ffo/.d Cen. vrodn. U K 2(i b, Brtjm. pou, 3bli K 8i h ; pare. St. aií8/2fi : gozd. tlori. vredn, K 081), najm. pon. 170 K h ; (»are. it. 32fi/a7 : gozd, Oen.vredu, 103 K 60Ij, najm, pon 69 K (iti L; pare. št 333: paânik. Con, vrcdn, IBK 5ah. Dftjni. pou. la K jiarc.. it, S70/t; njiva. Cen, vrcdii. (i-M K J21i, najiti, pon. 43fi K 081i; pare, s t 872/^^: njiva. Cen. vredn. 241JK 84h, n.ijm, poti 16H K ótj ti ; pare Ět. 877/1 : njiva. Cen vred. 48H K 04 h, najm, pon, SliB K 3G h ; pare, št, 831/2; Djiva, Cen. vredn., 123 K 40 h, najm. pon. H2 K ïtib; i\im' št e8iJ: vrt. Cuu, vrrdn. UG K 28 h, itajni. pon, ít7K Ô2h; parc. It. SHO: njiva. Cen. vredn. Rl« K, najivi. pon. tjl:? K ; pare. St. 84 K lUb, najm. pnn. IHHK 40 b; pare. St, 682/tS: painik. Cen. vred. a04 Iv 07 b, niijni pun. 207 K 70 h; vi, St 112 pare. št. tl04/I : goKd. Con. vredn. HUK 4tili, najm, pon. 12i) K fi4li; pare, Ět. 905/1 : travnik. Cen, vii-dn. 923 K 40 li, najin, jion, ti!5 K 6t) h ; vi. St. 291 ptirc. ot)Ě. št, !I63: njivft Cen vredn. 48U K 80 b, najm. pon. 320 K Sili. Zemljiška kujiga Holacerkov, vi. št. 7li(J jPFirc. it. If):i5: vinograd. Cen vred. 40.j K (30 h, najm, pon.270K40b. ]'od najmanjSim ponudkom Be ne prodajo. C. kr, okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV., dno 14. januarja 1915. 129 Važno naznanilo. Zaradi prevelike />alogre IvLOlilKOV najnovejše oblike in v različnih barvali sem /nižal cenTï^ taká, da odilajeni klo!)iike, ki so veljali j)oi»rej lifoii sedli,i m !((•- ki-oii I0-- „ „ „ S-- 8'- „ v „ )) îf ~ i*— 'i- ;t.__o. " '' ^ r .v r» 1 Namesto slamnikov za moške prodajani tudi prav lahke klobuke po 1-20 kron do l'(iO kron. Sklenil sem (ieliiti ■/, naj manjšini dobićkoiii zraven svojih drujiih obrti. Tudi 80 110 bodciii vet: vozaril s kl«l>uki ])0 sejiiiovili, ker se vse pokviiri ter bodem lahko že zaraciite^ia )iof!treirel vsaccniu editio-Ie z dobrim in nepokvarjenim blagom in tako po ceni, da cenejše ne more nihče prodajati. O retii so labko vswk prepriča in bode tmii vsak {gotovo zadovoljen. 5-I2-I2 Odi. spoštovanjem se priporočujeiii LEOPOLD KOPAČ, domača In ie veliko let obstoječa prodajalna klobukov v Novem mestu (Glavni trg). » 'J « » M » » n Popolnoma varno naložen denar. HRâNfLNICftinPOSOJILNIGâ za Kamlijo in okolico, re^^ zadr. z iieom, zavezo = v lastnem domu v Kandiji ^^ aprejonia hranilne vlojre od vsace^^a, ie je njen ud ali ne, ter obrestuje po 'i t-0-44 na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojeg-a idaruje.