Poštnina plačana v gotovini Ljubljana, 24. maja 1940. — Leto XIII. — Št. 22. <5 LASILO KUJČANJKEGADELOVNEGA LJUDSTVA Po naših načelih! Po 6. marcu t. k, !ko se je vrišila znana konferenca duhovnikov ljubljanske škofije v Ljubljani, prinašajo sedaj časopisi z redko izjemo predvsem le 14. točko resolucije, ki se tiče boja med JSZ in ZZD, v kateri se slovenska duhovščina, zbrana na tej konferenci, izreka za ZZD in vabi vse krščansko delavistvo, da stopi v vrste ZZD. Glaisilo slovenskega Jugorasa, Zvetze združenih dielavcev, »Slovenski delavec« zelo zmagoslavno prinaša naslov čez celo stran, da je odslej naprej ZZD edina delavska katoliška organizacija. K teinu važnemu vprašanju je načelstvo JSZ že itakoj v prvi številki »Delavske pravice« po item dogodiku podalo svojo izjavo, še preden so drugi časopisi prinesli kaiko poročilo o tej konferenci. Zaradi te izjave načelstva JSZ nimamo mi načelno Ik tej točki ničesar več pripomniti. Vemo le to, da tisti, ki o sebi trdi, da je popoln katoličan, stoji na višku svoje notranje popolnosti in da je to stališče silno nevarno za prizadetega, ker ima od takrat naprej samo še korak nazaj. Mi tega o sebi nikdair nismo trdili v vseh svojih 45 lertih gibanja, ampak smo se vedno kot še danes 'trudili, da se notranje le spopolnjujemo, da bomo čim bolj odgovarjali vsem potrebam Ikirščanske delavske st rolk. organizacije, katero čakajo vedno le težje naloge. Čudimo se pa pristranosti slovenskega časopisja, tki je izmed vseh petnajst točlk, sprejetih na imenovani konferenci, posvetilo vso svojo pažnjo predvsem le 14. točki, vse druge pa enostavno zamolčalo in z nekako brezbrižnostjo šlo mimo njih. Na ta način je dotiična konferenca duhovnikov dobila poseben žig, ki popoltnoma odgovarja starim težnjam znanih nasprotnikov načel Jugoslovanske strokovne zveze in krščansko socialnega delavskega gibanja. Prepričani smo, da smo mi dalli najmanj povoda, dav Je konferenca, tki je imela vse važnejše naloge pri svojem razpravljanju o splošnem delavskem položaju, končno po zaslugi vseh teli, ki so o njej poročali, izzvenela izključno kot protest proti JSZ. Ljudje, ki so brali zadnji ičais slovensko časopisje, so dobili vtis, da je bila za nekatere kroge mnogo važnejša tista točka, ki razpravlja o mnenju pri imenovani konferenci navzočih duhovnikov o JSZ, kakor pa vse ostale točke sprejete resolucije, ki posegajo v bistveno važna področja delavskega im socialno političnega vprašanja. Prav zanimivo je dejstvo, da se med 15 točkami resolucije zborovanja duhovnikov ljubljanske škofije nahajajo mnoge, ki obsegajo zahteve in poglede, ikii jih je JSZ ves čas svojega obstoja, posebno pa v zadnjih letih z vso odločnostjo postavljala. Med njimi je posebno vatžna prva točka, iki zahteva, da morata predvsem država in banovina opustiti kapitalistično gospodarstvo in ga prevesiti v stanovsko socialno. Vsekaikor je zahteva sililo podobna našim neštetim zahtevam in resolucijam. Koliikolkrat smo postavljali tudi mi zahtevo po resničnem izvajanju obstoječe sociallne zakonodaje, ki jo postavlja tudi točka 2. Družinske plače! Prelistati je treba samo »Delavsko pravico« tega leta i.n vsak nepristranski opazovalec bo moral priznati, da je bila zahteva po družinskih plačah z naše strani neštetokrat dovolj močno postavljena, kakor to tudi zahteva že omenjena točka 2. Posebno važni sta točki 4. in 7., kjer se postavlja nujnost, da se vsi duhovniki zanimajo za delavsko vprašanje in da morajo za uspešno delo poznati našo socialno zakonodajo. Ti dve točki dopoljnjujejo še: točka 6., iki zahteva, da se osnuje v vsakem delavskem kraju krščanska delavska strokovna organizacija, ki ji naj duhovniki nudijo svojo pomoč; točka 8., ki postavlja zahtevo po delavskih strokovno organizacijskih tečajih za duhovnike; točka 10., ki zahteva, da se v bogoslovjih predava o praktičnem socialnem delu; točka 11., ki zahteva, da naši listi posvečajo socialnim razmeram in delavskemu vprašanju večjo pažnjo. Ako pogledamo kritično vse dosedanje delo JSZ, bomo moraili priznati, da so bile zahteve, ki jih je smatrala konferenca duhovnikov za potrebne šele sedaj, postavljene z naše strani neštetokrat. Toda priznati bomo morali tudi trni, da smo v večini primerov naleteli na gluha ušesa in so naše zahteve, ki so popolnoma podobne zahtevam duhovnikov ljubljanske škofije, ostale glas vpijočega v puščavi. •Naravnost revolucionarno v nekem smislu je pa postavljena točka 12., ki zahteva, da sle delavstvo pritegne »k sodelovanju in soodgovornosti v vseh področjih javnega življenja: v državni in banovinski politiki, v občini itd.« Vsi naši občni zbori, naši sklepi sej vodstev, naši shodi, naši sestanki, ves na« tisk in naša borba v celoti — vse to je bilo vedno usmerjeno tja, kamor so pokazali smer v 12. točki svoje resolucije duhovniki ljubljanske škofije 6. marca 1940. leta. Še ob tako skrbnem prebiranju in pregledovanju našega dela nte moremo najti stvari, ki bi stala v nasprotju z vsemi zgoraj navedenimi točkami. Vprašujemo se torej čisto upravičeno, kalko je potem moglo priti do 14. točke te resolucije. Ali je vse to, kar so postavili duhovniki ljubljanske škofije v svoji resoluciji torej vpliv marksističnih idej? Vsakdo se bo pač nasmehnil ob tem vprašanju. Vendar moramo poudariti, da je bila vsebina in osnova vsega dela Jugoslovanske strok, zvezo od vseh začetkov in vse dni doslej globoko zasidrana v načelih okrožnic »Re-rum novarum« in »Quadragesimo amno« in da je bila JSZ od neke strani preganjana prav zaradi načel, ki jih je konferenca duhovnikov ljubljanske škofije postavila kot vodilo za delo v delavslkem in socialnem vprašanju. Ne zato, ker bi zašli »pod vpliv marksističnih idej« in ker se nismo že »takoj v začetku oklenili papeževe socialne okrožnice » Q uadr ages iimo amno«, temveč zato, fker nismo bili po godu in se nismo hoteli ukloniti nekaterim zgolj političnim ljudem — so nas preganjali. To kaže tudi časopisje, ki, je od vseh 15 točk, sprejetih na .konferenci, prineslo predvsem le 14. točko. Pred nami je pa še ob vsem tem vedno izjava in priznanje našega velikega zagovornika in prijatelja polkojnega nadškofa dr. A. B. Jegliča: »Spoznal sem, da je vaša delavska organizacija — Jugoslovanska strokovna organizacija na edino pravi poti!« (10. maja 1. 1936.) Ž. S. Jugoslovanska strokovna zveza in centralizem v socialnem zavarovanju V št. 18 jo priobčila »Delavska pravica« spomenico, katero so sestavile svobodne delavske strokovne organizacije v pogledu raznih delavskih vprašanj, tako tudi glede reorganizacije SUZOR-ja. To priliko je porabila ZZD in za fnjo »Slovenec«, da so napadli JSZ, češ da je za centralizem v socialnem zavarovanjiu. Sicer 'ni .potrebno odgovarjati tistim, iki so skonstruirali ta napad, saj poznamo njihovo življenje tudi v javnosti od leta 1935. dalje, ki se je gibalo, odnosno se giblje v čudo v i ti h krivuljah, vendar pa je dobro, da obdelamo to vprašanje nekoliko pobliže zaradi nas samih. JSZ je omenjeno spomenico podpisala iz naslednjih razlogov: Ze celo desetletje se trudijo svobodne delavsko strokovne organizacije, da bi bila delavska socialna zakonodaja enotna in obvezna za vso državo. Borba gre tudi za tem, da se tudi izvaja ta zakonodaja v vsej državi. To enotnost mora delavstvo braniti iz več razlogov. Delavec n ima zajamčeno, da bo mogel delati do smrti v določeni tovarni m v določeni banovini. Nastopijo trenutki, ko mora dosedanje delo zapustiti in iti za kruhom po svetu. Če bi bila v državi različna socialna zakonodaja ali pa iče bi se ta zakonodaja različno izvajala, bi v gotovih krajih bil veliko na slabšem ali bi pa sploh ne iinogel izdržati. Zaradi tega enotnost za vso državo. Če ne bi bilo enotne socialne zakonodaje v državi, bi trpel delavec tudi zaradi tega, k’er bi se pričel konkurenčni boj podjetij iz poediinih banovin ravno na račun poslabšanja socialno zakonodaje. Z drugimi besedami na račun delavca. Saj to pesem prav dobro poznamo. V kolikor smo mogli zasledovati potek reorganizacije socialnega zavarovanja, so ne moremo ubraniti vtiska, da smo na najboljši poti, da se razdrobi enotnost socialnega zavarovanja. Lepo bi izgledalo, če bi postale nosilke zavarovanja posamezne banovin el Ravno zaradi tega je bilo potrebno, da so svobodne strokovne organizacijo zavzele svoje stališče in poudarile, da je zadeva reorganizacije socialnega zavarovanja v prvi vrsti zadeva delavcev, ne pa kakega odbora, ki nima z delavstvom nikake skupnosti. S tem pa ni rečeno, da mora biti socialno zavarovanje urejeno centralistično. Če bi slovenski del Jugorasa resno zasledoval delavska vprašanja, bi mogel ugotoviti naslednje: JSZ je zavzela k reorganizaciji socialnega zavarovanja svoje stališče že takrat, ko Jugorasa sploh še ni bilo. Izdelala je okviren načrt, ki sloni na absolutni avtonomiji. So več. V tem načrtu ie zahtevala poenotenje in poenostavljenje celotnega zavarovanja: delavskega, rudarskega in nameščen-skega. Ko je bil napravljen sporazuiin med Belgradoim in Hrvati, je JSZ zopet porabila priliko, da je predložila svojo stališče glede raznih delavskih zadev, itako tudi glede reorganizacije zavarovanja. Če smo dobro informirani, je tudi ZZD brala nekje dotično spomenico. Je torej mogla tudi to brati: Kar se tiče ustroja socialnih ustanov, bolniškega, nezgodnega, pokojninskega zavarovanja in nameščencev borz dela, naj postanejo samostojne in avtonomne. Uprave je treba poenotiti, učinek ustanov pa dvigniti na ta način, da se združijo vsa ta zavarovanja v eno celoto pod istim vodstvom in istimi pogoji za vsako banovino zase. Z izvedbo reorganizacije socialnega zavarovanja v (Konec na 2. strani.) Bi Strokovna popotUa___________ Pri tvrdki Sever & Comp. v Ljubljani se Je dosegel sporazum Kako se godi delavcem, če sami ne vodijo organizacije Delavstvo tvrdke Sever & Comp. med stavko. V našem listu smo pisali, da je tvrdka Sever & Comp. v Ljubljani, veletrgovina s somerni in poljskimi pridelki izprla vse svoje delavstvo. Zaradi toga, oziroma žc prej sta se vršili dve poravnalni razpravi na mestnem poglavarstvu, ki pa nista imeli nobenega uspeha. V soboto 18. maja pa je podjetje na predlog delavstva, kako naj bi se spor likvidiral, sporočilo, da je pripravljeno razgovarjati se in zadevo likvidirati. Po pogajanjih, ki so se vršila skoraj vse dopoldne in je bilo Jugoslovanska strokovna zveza in centralizem v socialnem zavarovanju predlaganem smislu odpade institucija SUZOR-ju kot nepotrebna. S prenosom kompetenc na banovino Hrvatsko in ostale, ki se bodo še ustanovile, bo ministrstvo za socialno politiko močno izpremenjeno. Smatramo, da naj bo v bodoče le nosilec enotnih okvirnih in socialno političnih zakonov in vršilec nadzorstva nad izvajanjem teh zakonov. Kdor je bral ali »Slov. delavca« ali pa »Slovenca«, bi menili, da je JSZ iapremanila svoje stališče glede končno reorganizacije socialnega zavarovanja. Kdor pa pr obere navedeno stališče in spomenico v št. 18 »Delavske pravice«, pa J>o mogel ugotoviti to, kar smo omenili uvodoma, in da ,ni bilo načelo avtonomije prav nič prizadeto. Prepričani smo, du so naši člani prav dobro razumeli, le študirani gospodje so bolj težko dovizetni za pravi smisel, če gre za JSZ. Mogoče dela to nevoščljivost, ker drži JSZ stalno in dosledno delavsko in slovensko linijo. JSZ ne pozna prav nikjer cik-cak linij. Tudi v bodoče jih ne bo, pa če je gospodom prav ali ne. o potekli sproti obveščeno vse delavstvo, se je dosegel sporazum, in sicer: 1. Število delavstva, katero podjetje potrebuje, se sprejme takoj v delo. Vsi ostali delavci, ki so bili pri tvrdki žo zaposleni, se bodo sprejemali postopoma, tako da bodo vsi delavci, ki so bili pri podjetju zaposleni, sprejeti v delo. Pri tem se bo upoštevalo tudi to, da bodo starejši delavci prišli prej na vrsto. Novih delavcev se vse dotlej ne ibo sprejemalo, dokler ne bodo sprejeti vsi stari delavci. 2. Delavska socialna zakonodaja se bo v bodoče v polni meri izvajala. Bolniški tedni iz § 219. o. z. in tudi nadurno delo se bo plačevalo po zakonu. 3. Vse eventualne spore sta podpisnici sporazuma pripravljeni reševati po obratnih zaupnikih ali direktno po svojih zastopnikih. 4. Zaradi sporu, iki je mastail med tvrdko in delavstvom, se proti delavcem ne bo izvajalo nobene posledice. Del delavstva je z ozirom na gornji sporazum, kuterega je za JSZ podpisal tajnik tov. Rozman, nastopil delo v ponedeljek 20. t. m. Ostali pa bodo postopoma sprejeti, kolikor jih bo pač podjetje potrebovalo. Sedanji čas je namreč za to delo najbolj mrtva sezona. S tein je končana borba Severjevih delavcev, ki je trajala skoraj mesec dni. Delavci dejansko tudi prej .niso zahtevali ničesar drugega, kakor to, kar je bilo v soboto 18. t. m. podpisano. Prepričani smo, da bo za bodoče podjetje upoštevalo upravičene želje delavstva/ in se tako izoignilo (nevšečnostim, ki zaradi takih stvari nastanejo in mnogo škodujejo. Ne pustimo se begali od nikogar, ampak skrbimo, da bo naša JSZ izšla /z oseh težav še močnejša in trdnejša I V zadnji številki »Nove pravde«, ki je glasilo Narodne strokovne zveze, beremo v dopisu iz Polzele o nesocialnih razmerah, ki vladajo v tovarni pletenim na Polzeli. Za zgled delavstvu navajamo, kako se godi delavstvu 'tam, kjer delavsko organizacije ustanavljajo in vodijo politični oziri. V navedenem podjetju je bila že leta 1937. ustanovljena Zveza združenih delavcev. Ker so jo ustanovili tamkajšnji politični veljaki JRZ, ki niso delavci, je to rodilo odpor pri JNS in je bila nato ustanovljena tudi Narodna strokovna zveza. Pri volitvah leta 1938. je dobila vsaka od navedenih organizacij po tri zaupnike. To je bilo pa tudi vse, kar sta navedeni organizaciji delavstvu dale ter sta vprašanje neizvajanja minimalnih mezd in socialne zakonodaje pustili nedotaknjeno. Pozneje je v podjetju prevladovala ZZD. Tudi »delala« je, saj smo bruli, da je priredila igro, imela sestanke itd. prav po vzorcu raznih društev, kakor si strokovno organizacijo zamišljajo tisti, ki so jo ustanovili. Toda med zaupniki jih je bilo nekaj, ki bi bili pripravljeni storiti kako intervencijo. Na rahel način so pri nebistvenih in manjših stvareh hoteli začeti. Podjetje se je seveda uprlo temu, da bi delavska organizacija pri-šila iz okvira društvenega delovanja, kar^ je_ bil namen ustanovitve, ter bi le, če že ne centrala pa vsaj zaupniki začeli polagoma strokovno delati. Da to prepreči, je bilo sporočeno, da ne sine noben dosedanji zaupnik biti leta 1959. ponovno izvoljen. Ta ukaz podjetja je naletel pri zaupnikih in pri delavstvu na odpor. Krajevni politični činitelji, ki so delavsko organizacijo ustanovili, so to brez odpora sprejeli. Predložili so podjetju kandidatno listo, na kateri so bili napisani vsi novi zaupniki, nakar je podjetje dalo na kandidatno listo svoj podpis in štampiljko. Ker pa delavstvo s tem ni soglašalo, je prosilo za intervencijo De- lavsko zbornico. Intervenirat sta prišla od Delavske zbornice-dva gospoda •Z Kr !^ane' S*0™0.}6 Je prišel še eden v riira' 'P^gled&li so tovarno, zaslišala delodajalsko in delavsko stran ter ise jo kljub odločnemu odporu dela voe v upoštevalo stališče »ustanoviteljev« in so se morali stari zaupniki umakniti. O kaki intervenciji centrale ZZD alii NSZ ni bilo ne duha ne sluha. Dasi so bile organizacije ustanovljene že leta 1937. in — kot smo brali v »Slovenskem delavcu« — se je tudi delalo. Ni nobena izmed central ZZD in NSZ čutila potrebo podvzeti kako strokovno akcijo. Minimalne mezde je podjetje uveljavilo šele konec 1. 1939. in to šele takrat, ko je zaradi porasta draginjo Zveza tekstilnih podjetij določila desetodstotni povišek. Sedaj, ko so se l. aprila tega leta iminitmailne mezdo spet povišate, uveljavljenje starih minimalnih mezd ni več aktualno. Kako je s socialno zakonodajo, dovolj jasno pove dopis v »Novi pravdi«, ki navaja stvari, 'kakršne se menda ne dogajajo nikjer, na Polzeli se pa le še, kljub itemu, da so delavci že pred tremi leti ibili organizirani in to tudi v ZZD, ki ima zaslombo v vsem slovenskem narodu in so res prav na Polzeli krajevni politični in narodni voditelji kuimovali ter bili ustanovitelji delavske strokovno organizacije! Čo omenimo vrh vsega še, da je podjetje v nemških rokah in da ,zolo dobro uspeva, povečuje obrat in drugo, smo pokazali delavcem dovolj jasno izgiled, kaj pomeni delavska organizacija, ako je ne vodijo delavci sami. Delavci morajo sami voditi strokovno organizacijo, če si hočejo z njo izboljšati svoj beraški položaj. Delavska strokovna organizacija v podjetju ne srne biti pod vplivom raznih krajevnih političnih, narodnih in drugih čimiteljev, ako hoče biti res delavska in res uspešno zastopati koristi delavstva. To delavsko pot gre JSZ zato, ker je zgrajena na pravih temeljih. Legitimacije zasebnih nameščencev V »Službenem listu« banske uprave z dne 15. maja 1940 je bilo objavljeno navodilo ministrstva za socialno politiko, katere osebe imajo pravico do legitimacije zasebnega nameščenca. Do imenovano legitimacije imajo pravico tele osebe: 1. Kdor je zaposlen in predloži poleg drugih listin, ki so i>otrebme za izstavitev poslovno knjižice tudi odlok o pokojninskem zavarovanju. 2. Kdor ni zaposlen in zato ne moro predložiti odloka v pokojninskem zavarovanju, more pa dokazati, da sicer izpolnjuje pogoje za obvezno pokojninsko zavarovanje, to je, da spada po svoji izobrazbi ali pa prejšnji praktični zaposlitvi v kategorijo nameščencev. 3. Kdor jo zaposlen ali ipa ni za-poisilen, pa je star nad 55 let ali pa kdor kot upokojenec ne more biti sprejet v pokojninsko zavarovanje. Zakon o pok. zavarovanju namreč določa, da ne spadajo pod pokoj n insko zavarovanje osebe, ,ki so prvič po dovršenem 55. letu starosti stopile v službo, ki sama na sebi ustanavlja dolžnos.t pokojninskega zavarovanja. Istotako so izvzete od dolžnosti polko j -ninskega zavarovanja osebe, ki uživajo že na ux»dlagi prejšnjega službovanja pokojnino. Take osebe morejo, ne pa morajo, dobiti legitimacijo odnosno poslovno knjižico, ki je predpisana za privatne nameščence. 4. Kdor ima pokojninsko zavarovanje že pri poslodavcu, na primer občinski nameščenci, nameščenci zakonito priznanih verskih družb, javnih zakladov in slično. Tak nameščenec mora pa dokazati, da ima že navedeno zavarovanje. JSZ je bila ustvarjena z največjimi žrtvami slovenskega krščanskega delavstva, zato je ne morejo podreti nobeni zunanji, najmanj pa strankarski vpliv. Ufe delajte si nepotrebnih stroškov! (Dalje.) V kakšni nadaljnji obliki morejo še nastati spori z OUZD zaradi dajatev? Član se javi bolnega in pove zdrav-mikiu, du ni ile bolan, ampak tudi za delo nesposoben. Ker jo članstvo v redu, pričakuje, da 'bo dobival v redu predpisane dajatve, to je zdravljenje in hranarino. Toda zdravnik odloči, da je -bolan v tem smislu, da je potreben zdravljenja, da pa ni tako bolan, da bi bil za delo nesposoben. Torej gre samo za tako imenovano ambulančno zdravljenje. Clan pa nasprotno čuti, da je tako bolan, da za delo ni sposoben. Kakšne korake mora napraviti, da pride do svojih pravic? Član imora takoj javiti uradoveimu zdravniku, da se no strinja z njegovim mnenjem in zahteva nadpregled. So -bili že primeri, da se je zdravnik napravil »gluhega« in je preslišal tak zahtevek. Če je tako, se mora član poslužiti odločnejših ukrepov, da pride do nadpregleda. To doseže na več načinov. 1. Da ponovno zahteva od uradovega zdravnika, da ga pošlje na nadpregled. 2. Če se zadeva obravnava na sedežih ekspozitur, da gre k pristojnemu uradniku ekspoziture in zahteva, da ga pošlje na nadpregled. 3. Če gre pa za kraje, kjer ni sedežev ekspozitur, tedaj se javi pri funkcionarju strokovne organizacije in po njej zahteva ureditev sporne zadeve. Talka pot je važna zaradi tega, ker zahteva sodišče delavskega zavarovanja, da se morajo predpisi OUZD izvrševati točno in je član, ki tega ne izvrši, zavrnjen, če pride s svojim zahtevkom pred sodišče. Kaj pa, če spozna tudi nadpregled člana za delazmožnega? V . takih primerih je mogel član do pred kratkim zahtevati nadpregled po komisiji troh zdravnikov. Svoj zahtevek je mogel prijaviti ali taikoj pri nadpregledu ali pri pristojnem uradniku OLJZD. Pred nekaj meseci je pa OUZD v tem pogledu vpeljal novotarijo. Odredil je namreč, da mora član vložiti pismeno prošnjo za dovoljenje nadpregleda po komisiji treh zdravnikov. Praktično pomeni ta odredba novo zapreko za dosego dajatev. Zakaj? Večina članov se bo ustrašila vseh teh ceremonij in odstopila od zahtevka po hranairini. Če je pa član le tako zaveden in odločen, aa napravi proti odredbi nadpregleda pritožbo na rentni odbor, potem OUZD te pritožbe ne obravnava kot pritožbo, ampak iga navadno kliče pred komisijo treh zdravnikov. So bili primeri, da se je član pritožil proti takemu iravnanju. Ko je namreč zahteval komisijo treh zdravnikov, je OUZD zavrnil njegov zahtevek. Zato članu ni preostalo nič drugega, kakor pritožba na retni odbor. Toda OUZD ga je zavrnil, da je mogoča pritožba na rentni odbor le proti odklonilnemu odloku OUZD. Sicer je to res. Vendar jo pa kljub teinu ravno s temi pritožbami velilk križ. Dosledno predpisom bi OUZD moral dati proti vsaki odklonitvi odlok. Tega načela pa ne izvaja. Odlok daje običajno le v tistih primerih,_ če se član pritoži po strokovni organizaciji ali po Delavski zbornici. Če pa tega ni, ne izda OUZD nikakega odloka. V takem ravnanju je za člana zopet skrita nevarnost. Če ga kdo, recimo čez nekaj mesecev pouči, da je imel proti odklonitvi hramarine pravico do pritožbe in če napravi sedaj to pritožbo, se OUZD izgovarja, da mu ne prizna hranarine, češ da se proti odklonitvi po zdravniku ali po nadpregledu ni pritožil. Ker zavzema v tem pogledu isto stališče tudi sodišče delavskega zavarovanja, pride tak član ob svoje pravice -kljub temu, da določa § 57. zakona o zavarovanju delavcev, da zastara pravica do hrana- rino in drugih -dajatev v enem letu. Zaradi tega je važno, da napravi prizadeti član potrebne korake, da se v izvrši nadpregled odnosno da OUZD izda odlok. Proti odloku OUZD se more član pritožiti v roku 15 dni, raču-nši od dneva dalje, ko je odlok prejel. Dan prejema se ne šteje v rok. Prav tako se ne šteje v rok, če je zadnji dan roka nedelja. Proti odloku rentnega odbora se mora član pritožiti prav tako v 15 dnevnem roku na sodišče delavskega zavarovanja. Z navedenega sledi, da so precejšnje zmešnjavo odnosno težave, če nastane spor z OUZD glede dosege pravic člana. Delavstvo bo moralo skrbeti, da se opisani labirint predpisov odpravi, fo pa bo mogoče šele takrat, ko bodo prišli izvoljeni zastopniki članov v upravo, ne pa da so od vsakokratnega političnega režima imenovani. Lo izvoljeni zastopniki ^ se bodo miogli zavedati svojih dolžnosti do članstva. (Se bo nadaljevalo.) • Popravek. V 20. številki »Delavske pravice« se je v odstavku »b) Porodniške dajatve« vrinila pomota. V 6. stavku: V to članstvo... se mora glasiti pravilno: V to članstvo se šteje tudi doba dveh mesecev (60 dni) pred porodom, četudi člamica ne bi delala. (Ufi. a m esžen el__________ Občni zbor Slovenske nameščenske zveze V torek 14. t. im. se je vršil občni zbor naše nameščenske organizacije, ki je bila v preteklosti važen činitelj pri uravnavanju položaja naših nameščencev. Odkrito moramo povedati, da obisk ni bil na višini, čemur je deloma kriv neprimeren čas, deloma pa -malomarnost 'našega članstva, ki se premalo zaveda, da je vsak občni zbor važen mejiniik, ki si ga postavi organizacija vsako leto mod pretek-lian in bodočim delovanjem. V tam oziru bi bilo želeti od članstva večje discipline, kajti poleg izpolnjevanja pravili, rednega plačevanja člamarine itd. spada tudi udeležba na občnih zborih med članske naloge. Poročilo našega predsednika prinašamo na drugem mestu v celoti, kajiti zaradi izčrpnosti in idejnih smernic, ki so v poročilu, zasluži, da se z njim seznani it udi širša javnost in ne samo. naše članstvo. Poročilo je bilo sprejeto enodušno. fz tajniškega poročila smo posneli delo, ki ga je odbor vršil v preteklem poslovnem letu. Zaradi odsotnosti nekaterih odbornikov je delo včasih nekoliko zastajalo, kar se odiraža tudi v nekoliko (manjšem številu sej kot jo bilo to druga leta. Vkljub temu pa je bilo poslovno življenje precej živahno in smo doživeli tudi redkost v nameščeniskem življenju: organizirano mezdno gibanje nameščencev v nekem podjetju, v katerem je pri-, šlo tudi do nameščenskega štrajka, Dne 14. maja t. 1. je bil dosežen med podjetjem Ant. Biirolla lapnenice Kresnice ia; Jugoslovansko strokovno zvezo, v kateri «o organizirani delavci navedenega podjetja, sporazum, na podlagi katerega dobijo delavci navedenega podjetja s 1. majem zvišanje plač ter kolektivno pogodbo. Delavci navedenega podjetja so v obeh obratih, v apnenici im kamnolomu organizirani v JSZ. G. Biro lil a spada v vrsto tistih uvidevnih podjetnikov, ki me nasprotujejo temu, da jo delavec organiziran v svoji strokovni organizaciji. Zairadi tega dobrohotnega stališča g. Birolle, jo vladalo imed njim in organiziranimi delavci prijateljsko sodelovanje. Podjetje je obljubilo že prejšnjo jesen, da bo v začetku letošnje sezone sprejelo kolektivno pogodbo. Predlog kolektivne pogodbe je bil združen tudi z zahitevo poviška plač. Pogajanja so se začela že pred dvema mesečima, toda podjetje je navajalo velike investicijske stroške im podražitev premoga ter je do delavskih predlogov zavzelo premalo sprejemljivo stališče. Nekako z obojestranskim sporazumom so se sedaj končna pogajanja vršila na sreskein načelstvu v Litiji in so se uspešno končala. Delavci, ki imajo urno plačo, dobijo povišek plač po 50 pa,r na uro. Akordne postavke v kaminoloimu se povišajo od 6 na 7 din za kubični meter. V ro- kar se malokrat dogodi. Seveda so uživali štrajkajoči nameščenci vso podporo organizacije, s 'katere pomočjo je bilo mezdno gibanje kar zadovoljivo zaključeno. Tov. blagajnik je predočil članstvu imovinsko 6tanje, ki bi bilo lahko mnogo bolj ugodno, ako bi članstvo redno plačevalo članarino. V tem pogledu simo v preteklem letu napravili temeljit red, kajti izločili smo iz sta-leža rednega članstva vse one, ‘ki se ne zavedajo, da organizacija živi le Ljubljanski OUZD je izdal računski zaključek za leto 1939. poleg obširnega poročila uradovega šef zdravnika o zdravstvenih razmerah v letu 1939. V današnjem sestavku bomo nu-vedli le nekaj najvažnejših podatkov. Leta 1939. je bilo ,za OUZD eno najbolj neugodnih poslovinih obdobij, odkar jo v veljavi zakon o zavarovanju delavcev. Svoje poslovanje je zaključil z 1,330.000 din primanjkljaja. Vzrok teimu so gospodarske težave in neugodne zdravstveno razmere. Zunanje politični dogodki so imeli velik vpliv tudi na gospodarstvo. Socialno zavarovanje jo tako rekoč najbolj občutljiv barometer, ki odgovar- ku 14 dni sprejme podjetje tudi kolektivno pogodbo. V večini točk predloženega osnutka kolektivne pogodbe jo bil doisežen sporazum že pri navedeni razpravi. Za ostale točke smo se pa domenili ob priliki podpisa pogodbe. Sklenitev kolektivno pogodbe v podjetju Birolla, je uspeh organizirane delavsko skupnosti. Kjer so delavci vztrajni, njihova strokovna akcija gotovo uspe. Delavstvo priznava, da se more rtudi v sedanjih težkih razmerah boriti z izrednimi težavami ter je zato do skrajnosti popustljivo, toda ako obstoji tudi pri podjetju dobra volja, so tudi delavskim predlogom lahko ugodi. V čast g. Biro lili naj navedemo njegovo demokratsko in svobodoljubno nastopanje. Kajti le tam, kjer gleda podjetnik organizacijo in zaupnike za enakopravnega partnerja, so doseže sporazum in ustvari prijateljsko sodelovanje med podjetjem in delavci. Tako sodelovanje je pa potem v korist tudi podjetju. Delavsko bo y prihodnje še bolj kot danes potrebo« valo močne svobodne organizacije. One so temelj prihodnjega družabnega reda! Tega se moramo zavedati. od nameščemskih prispevkov in ostajajo dolžini člamairino. Seveda je ta izločitev bolela, a red je red in je boljši en discipliniran član kot pa deset nerednih. Na predlog nadzorstva je bila podeljena odboru razrešnica in prešlo se je k volitvam novega odbora, v katerega so bili izvoljeni skoraj vsi dosedanji odborniki, ki so sicer želeli, da jih nadomeste novi, a z ozirom na splošno zadovoljstvo članstva z njihovim dosedanjim delovanjem, je ostalo na zahtevo pri starem. Odbor se je na prvi seji konstituiral takole: Predsednik L. Hartman; ,podpredsednik A. Kopač; tajnik A. Ložar, blagajnik F. Velkavrh; gospodar Fr. Savenc. S pozivom, da naj članstvo še naprej zvesto sledi načelom naše organizacije, jo zaključil tov. predsednik naš občni zibor. ja na vsako najmanjšo spremembo v gospodarstvu. Zato so se vsi izredni dogodki odražali prav občutno tudi v gospodarstvu OliZD-ja. Tako je padal stalež zavarovancev v obdobju med septembrom in oktobrom 1939 od 108.401 na 98.857, torej za skoro 10.000 oseb. Kjub temu nihanju jo povprečje zavairovanje v letu 1939. višje za 1.227 zavarovancev kot v letu 1938. Na primanjkljaj jo glavno vplival visok stalež bolnikov. Povprečni odstotek je dosegel od 1.39 do 2.9%. Izredno visok odstotek je povzročila že v prvih mesecih leta 1939. zeilo razširjena hripa, tako da jo bil že takrat odstotek visoko nad redno višino. Januarja je znašal 3.35%. februarja 3.11%, marca pa 3.18% oid celotnega števila zavarovancev. Prav tako se je pojavila tudi v jeseni gripa. Cesto so posledice gripe tudi težje komplikacije: angina, vnetje dihalnih organov, prebavil, ledvic, srčnih zaklopk in mišičevja. Zdravljenje teli obolenj je dolgotrajno in je znatno vplivalo na odstotek bolnikov tudi v času, ko gripa ni imela več značaja epidemije. Na višino odstotka je vplivala tudi okoliščina, da prihaja ina razna javna in stavbinska dela tudi delavstvo iz južnih krajev. Zaradi klimatskih razmer in zaradi tega, ker je to delavstvo navadno tudi slabo oblečeno in hranjeno, jo bilo bolj dovzetno za obolenje kot domače delavstvo. Nadaljnji vzroki visokega odstotka bolnikov so še naslednji: 1. V jeseni so bili poklicani na orožno vaje vojni obvezniki. Nekateri so so vrnili domov bolani in so se zdravili v breme OUZD-ja. Ostalo delavstvo je bilo zaradi vpoklica v obratih preobremenjeno. Zaradi tega ni bilo odporno protti raznim boleznim. 2. V letu 1939. je bilo zelo veliko izvenobratnih nezgod. Tudi zdravilje-njo teh je šlo na breme OUZD-ja. 3. Ker še ni dz]>olnjena čakalna doba za onemoglost no rento, pade večina sedanjih onemoglih članov v breme bolniškega zavarovanja. 4. Zaradi novo nastalega mednarodnega položaja so podjetja prisiljena uvažati iz inozemstva nove nadomestke in neočiščeno kemično snovi. To je imelo v nekaterih podjetjih za posledico veliko poklicnih obolenj in zastrupljen j. 5. V krajih, kjer je razvita tekstilna industrija, vladajo navadno slabe higienske,'-■stanovanjske in prehranjevalne razmere. Te imajo za posledico telesno in duševno izčrpnost. Iz leta v leto raste kader živčno razkrojenih. Na kakšen način se bo pokril ta primanjklja j P OUZD bo pokril poslovni primanjkljaj iz leta 1939. iz prihrankov za pokritje izrednih izdatkov. V to pri hrano mora OUZD vsako leto prispevati gotov odstotek od celotno predpisanih bolniško zavarovalnih prispevkov. »Slovenija« tednik, ki izhaja v Ljubljani, je začela izhajati v prenovljeni obliki. Obravnava vsa važna slovenska narodna, gospodarska, kulturna in socialna vprašanja. Vsem tovarišem priporočamo, da jo naroče (naročnina 60 din na leto), ker v mmogočem dopolnjuje naš list, ki se zaradi omejenega obsega ne^ more posvečati vsem važnim vprašanjem. Pri »Sloveniji« sodelujejo tudi mnogi naši tovariši. Naroča se v upravi, Ljubljana, Gosposka ulica (Novinarski dom). Delavski zavodi imajo preveč denarja V štev. 18. »Delavske pravice« je bila tudi objavljena resolucija o »poenostavljenju uprav javnih borz dela«. V tej resoluciji so zavzele svotbodne delavske strokovno organizacije stališče, da ni potrebno v Sloveniji uvesti poleg sedanje uprave še kako drugo instanco, ina primer glavno upravo. Sedanja uprava more namreč vse posle vir siti v polnem obsegu, potrebno je le, da se izvedejo volitve ali pa da se izvrši preimenovanje sedanje ju-gorasovske uprave, talko da bodo zastopane vse delavske strokovne orga-nizacije. Pravijo, da 6e bo kljub temu uvedla še ena instanca, to je glavna uprava. Njeno vzdrževanje bo šlo seveda v breme Javno borze dela odnosno sredstev, ki se zbirajo za podpiranje brezposelnih. Izgleda, da je preveč denarja na razpolago ali pa, da žele dobiti gotovo osebe posebne dohodke. Vso skupaj pa dokazuje, da nima meščanstvo smisla za delavsko zadeve. Tečaj za obratne zaupnike v Kranju V nedeljo 19. t. m. se je ob 9 dopoldne vršil v prostorih gostilne Lu-kež tečaj za obratno zaupnike kamniškega okrožja JSZ. Tečaja se je udeležilo nad 35 obratnih zaupnikov, število bi bilo seveda izdatno večje, toda precej je bilo zadnje dni vpoklicanih na orožne vaje. Tečaj je vodil tov. Sešek, glavni obratni zaupnik iz Jugobrune v Kranju. Predaval je tov. Rozman, tajnik JSZ iz Ljubljane, in sicer o važnosti mezdne in produkcijske statistike, pa tudi o nalogah in delu obranih zaupnikov v obče. Po izčrpno podanem referatu se je razvila živahna debaita, iz katere jo Mio razvidno, da kader kranjskih obratnih zaupnikov iz vrst JSZ dobro vrši svojo nalogo v obratih. Vsi so bili edini v tem, da bi morali obratni zaupniki imeti neko stalno ustanovo, oziroma predavanja, iz katerih bi črpali potrebno znanje za njihovo delo v obratih. Vkljub temu, da je prišel na tečaj saimo eden od predavateljev, dva sta bila tudi vpoklicana in ni bilo mogoče pravočasno dobiti drugih, je tečaj v polni meri uspel. Občni zbor Delavske založbe r. z. z o. z. v Ljubljani, bo v petek 31. maja ob 18. uri v prostorih založbe na Miklošičevi cesti 22/1 s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva o poslovanju in računskem zaključku za leto 1939. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev novega načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. — V primeru, da občni zbor ne bo sklepčen v smislu § 24. pravdi, se vrši pol ure pozneje nov občni zbor, ki bo sklepal ob vsaki udeležbi in z istim dnevnim redom. G. dr. A. Snoj in JSZ »Slovenec« je napisali v št. 113 pri-godini članek o g. dr. Snoju, novem častnem kanoniku, v katerem stoji tudi napisano: »Na škofovo željo se je posebej zavzel tudi za delavce JSZ. Šlo je zlasti za ito, da bi odvrnil delavce od levičarske poti, kamor so tedaj nekateri JSZ vedno bolj zavajali.« Resnici na ljubo smo prisiljeni zapisati, da g. dr. Snoj nikdar ni sow deloval pri JSZ, še manj pa je bil njen funkcionar, ker morejo biti to le včlanjeni delavci in nameščenci. Znamo nam pa je, da je bil odbornik Krekove mladine, ki je bil" samostojna organizacija iz lastnimi pravili, lastnim vodstvom, svojimi financami in svojim listom. Z g. dr. Snojem so bili takrat v odboru še gg. Langus Jože, Preželj Franc in Krek Janez, sedaj sami voditelji zeleniih. Za njihovo takratno »levičarstvo« JSZ no moro odgovarjati. Res pa je, da je hotelo biti vodstvo Krekove mladine v (tistih letih radikalno krilo kršč. soc. gibanja, vendar s svojim radikalizmom mi moglo določali smeri JSZ, ker^ je bila pač ia, kot je še sedaj, močna krščanska strokovna zveza. Zato tudi g. dr. Snoj ni mogel iz Krekove mladine vplivati na JSZ, temveč le na svoje sooclbornike. Zadružna liskarna Ljubljana, Tyrševa cesta 17, tel. 30-67 izuiiujt tiskovini za &t- guimzad^ ut dzultna Upa, i&LLdnfr in P&eeni a ali oeZbanmem tisku. is—— Kolektivna pogodba in zvišanje plač v apnenici in kamnolomu Birolla v Kresnicah Okrožni urad za zavarovanje delavcev (HazgledL prometne zveze. Združene države severnoameriške. V Severni Ameriki vodno bolj kopnijo izolacionisti, ki so se zavzemali za to, da ostane Amerike v sedanjem svetovnem .spopadu »izolirana« od ostalega sveta, zlasti od Evrope. Vedno bolj zmaguje prepričanje in spoznanje, da je usoda evropskih demokracij (tudi usoda severnoameriške demokracije in svoibode. To prepričanje je predrlo že v mase ra razodevajo ga skoraj vsi veliki ameriški listi, zlasti tisti, ki podpirajo Roosewelitovo politiko: »New York Times«, »New York Daily NewiS« in druigi. To mnenje je prišlo do izraiza zlasti prejšnji leden, ko je naslovil Roosewelit na kongres poslanico, v kateri se zavzema za to, da se Amerika čim prej in čim bolj oiboroži, da bo pripravljena na vse. V ta inaaneai je zahteval kredit 900 (devet sto) milijonov dolarjev. Pozornost je zbudila zlasti njegova zahteva, da »e mora zvišati ameriška produkcija vojnih letal na 50.000 letno. Ameriško javno mnenje je to zahtevo navdušeno podprlo in listi se zavzemajo za njeno čimprej&ijo uresničenje, ki je brez nadaljnjega možno, kakor pišejo. Evropski listi brez izjeme so ob tej priliki pisali, da se Amerika pripravlja na vstop v vojno. Zlasti vstop Italije r družbo vojskujočih utegne potegniti itudi Ameriko v metež. Vendar se bližajo Ameriki predsedniške volitve in »i verjetno, da bi še za časa volivce kampanje, ki bo trajala štiri mesece, posegla Amerika v vojno, če ne bo izzvana. To v Evropi tudi dobro vedo, zato ise jim 'tako mudi, da končajo vojno, preden poteče doba ameriške volivne kampanje. Zanimivo je, a kakšno pozornostjo zasleduje ameriško časopisje politični raizvoj v Evropi in na Balkanu. V Švici je mobiliziranih skoraj pol milijona vojakov in pomožnega osebja, to je skoraj ves vojni potencial male, pa močne Švice. Švicarska vojska je izvrstno oborožena in švicarski narod v zaupanju nanjo mimo pričakuje dogodkov. V zadnjem času so tuja letala večkrat preletela Švicarsko ozemlje. Ob takšni priliki oib na koncu preteklega tedna Švicarji sestrelili nemški bombnik. Vojna na zahodu. Pretekli teden bo eapisan s krvavimi črkami v zgodovini človeštva. Vanj je padel zaičetek največje in inajhujle, pa (tudi najbolj usodne bitke, kar jih pomni svetovna zgodovina. V zadnji številki smo zapisali, da je verjetno, da se Holandci ne bodo dolgo držali — kvečjemu v najjužnejših primorskih pokrajinah. To se je le prekmalu uresničilo. Ze po petih dneh sicer junaškega, itoda zmedenega odpora so holandski poveljniki pristali na predajo in vojska je morala položiti orožje. Nekateri oddelki so se pa kljub itemu borili še naprej in bili seveda v kratkem času uničeni. Nekaj dni se je s pomočjo zaveaniSkih, zla-«ti angleških čet upirala še južnoZa-hodna provinca Zeelamd z otoki, toda ko iso se Angleži umaknili, .so itudi to zasedli Nemci, ki imajo zdaj vso Nizozemsko v oblasti in so se na ta način že nevairno približali Angliji s svojimi letalskimi oporišči. Vzroki naglega nizozemskega poraza »o različni, glavni pa bo tile: 1. Nizozemci so sicer marljivo in trezno, toda trgovsko ljudstvo, ki uravnava in meri tvoja dejanja močno po ekonomsko- MALI OGLASI POSAMEZNA BESEDA 50 PAR Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI. Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas. LETOS POZOR! »Diirkopp«, »Triumpf« »Styria«, »Austrodaimler« in kolesa drugih znamk daje po najnižji ceni na obroke Ciril Kmetič v Dobu 110 DELAVCI! KOLESA najboljših znamk po mizkih cenah in na obroke. Vsa popravila izvršuje mehanična delavnica ANŽIČ (Artač) v Kozarjah št. 133 ob Tržaški cesti. komercialnih razmerah in nima -zelo mnogo smisla za hude ekonomistke in socialne žrtve, ki jih zahteva odločen odpor, ki bi zahteval in povzročil daljšo vojno. Ta miselnost holandskega ljudstva je posledica stoletnega blagostanja in miru ter statične konservativnosti. Ti sa povzročili v državi ob napadu med vojsko in prebivalstvom velikansko zmedo ter moralno depresijo. Tako so se zaporedoma vdajala mesta, ki predstavljajo odlične naravne trdnjave in se dajo lahko braniti, kakor na primer Rotterdam. Toda glavna dejanja sedanjega spopada se ne dogajajo v Holandiji, ampak v Belgiji in v severni Franciji Tu se je nemškim četam po silovitem naporu in izgubah posrečilo zavreti ali obiti belgijske trdnjave Liege, Na-mur, Antwerpen in celo Brtisel, ki pa ni bil utrjen. Prebili »Daladierovo črto«, ki je podaljšek Maginotove črte, ter 6kušali predreti v notranjost. Toda zdi ee, da se je zaiveznikom posrečilo zavreti nemško ofenzivo, vsaj za, nekaj časa, in (to s hudimi protinapadi. Boji so strašni in izgube na obeh straneh znašajo gotovo že sto tisoče. Seveda pa ima napadalec vedno večje izgube, kakor uči moderna vojna tehnika. Francozi ee zavedajo, da je od izida teh bitk odvisna usoda Pariza in Francije, zato je izid sedanjih bitk še negotov. Sicer pa vojne tudi v primeru francoskega poraza še ne bo konec, sodijo italijanski listi. Letalske bitke ter bombardiranja. Oba nasprotnika sita vrgla v boj velike letalske sile, ki uničujejo prometno zveze in skladišča v sovražnem zaledju, bobardirajo pa tudi odprta mesto. Samo do nedelje so izvedli Angleži nad 70 letalskih napadov na nemška velemesta Hamburg, Koln itd. V tem času 60 Neinici izgubili nad tisoč letal. Seveda so izgube tudi na zavezniški strani ogromne in Nemci seveda pridno odgovarjajo z bombardiranjem zaledja. Ogromna poraba materiala. Nemške motorizirane divizije porabijo na dam nsaj 90 do 100 tisoč ton bencina, kar je ogromna obremenitev za nemške Tajnega sredstva, s katerim bi Nemci zavzemali utrdbe, ni, .sodijo nevtralni, (tako sodijo nevtralni vojaški strokovnjaki. Nemški uspeh je 'treba pripisati silovitemu, osredotočenemu naporu v napadu in popolni ravnodušnosti do žrtev, ki jih zahteva uspeh. Nemčiji gre za zmago in usodo stoletij, ne pa za nekaj sto tisoč padlih več ali manj, poudarjajo nemški poveljniki ob vsaki priliki. Spremembe v francoski vladi in ▼ vrhovnem poveljstvu. Ob koncu preteklega tedna je prišlo v francoski vladi zaradi resnega položaja na fronti do izprememb, ki obstojajo v tem, da je stopil v vlado in postal njen podpredsednik stari maršal Petain, zmagovalec iz Verduna. Izvršenih je bilo še nekaj izprememb v resorih. Tudi v vrhovnem poveljstvu zavezniške armade se je izvršila izprennemba. Dosedanjega vrhovnega poveljnika zavezniških sil generala Gamelina je zamenjal general Weygand. Napetost v Sredozemlju trnja še naprej. Roosewelt je poslal Mussoliniju novo poslanico, na katero je ta tudi že odgovoril. O vsebini obeh ni dosti znanega. »Sredozemlje in Balkan bodo v kratkem polje bodočih vojnih zapletlja-jer,« pišejo ruski listi, ki poudarjajo, da so se .nasprotstva med zahodnima silama im Nemčijo ter Italijo ina Balkanu zelo zaostrila. Vojna na Norveškem še traja. Zavezniki in Norvežani so spravili v veliko stisko nemško posadko v Narviku, toda od juga se bližajo obleganim Nemcem na pomoč nemški alpinski oddelki, ki se morajo prebijati čez gorovja, preko katerih ne drži nobena cesta in iki so skoraj neprehodna. Cesta ob obali drži namreč samo do mesta Bogo, naprej proti Narviku je pa treba potovati .le e parnikom, toda zavezniki obvladajo morje. V Egiptu in Turčiji vlada mrzlično razpoloženje v pričakovanju .skorajšnjega spopada na Sredozemskem morju, v katerega bosta ti dve državi avtomatično vključeni zaradi svojih zvez z (zavezniki. (J)& nalik krajih Zogorje Na binkožtno nedeljo se je vršil občni zbor skupine rudarjev, na katerem je polagail stari odbor račune o deilu preteklega leta. Iz vseh poročil funkcionarjev je bilo raizvidno, da je skupina na vseb področjih delovala visoko aktivno, v procvit svojega članstva, kakor tudi celokupnega delavstva. Pri vseb .akcijah, ki so se v preteklem letu izvršile, je skupina intenzivno delovala zlasti na zboljšanju gmotnega rudarskega položaja. V preteklem poslovnem letu se je vršilo tudi kor dvoje volitev v naiše delavske institucije, in to v bratovsko sikladnico ter II skupino rudarske zadruge, pri katerih je svobodno izbiralo delavstvo svoje delavske zaupnike. Pri obojih je nastopa/la naša JSZ samostojno in doživela krasne uspehe, saj je napredovala za 100% od zadnjih volitev v bratovsko skladindco. Tudi organizatorično je skupina napredovala. Blagajniško poročilo je bilo zelo razveseljivo, saj je bilo prometa inad 40.000 din. Tudi podporni fond izkazuje dokaj lepo vsoto. Za podpore se je razdelilo inad 6000 din bolnim članom. O vsem poslovanju je izreklo tudi revizijsko poročilo polivalo celokupnemu odboru, ki je vestno in pošteno deloval v korist celokupnega članstva. Nadzorni odbor je imel štiri seje. Tov. Rozman je poročal kot zastopnik centrale o stanju in položaju celokupnega delavstva, ki je včlanjeno v JSZ. Zlasti o položaju zadnjega čaisa, v katerem se naše kršč. soc. delavstvo nahaja. Vsestranska borba JSZ skozi vsa leta, za pravično ureditev družabnega reda, ki maj temelji na pozitivnem in praktičnem krščanstvu, katerega je njeno članstvo in vodstvo z velikim idealizmom din žrtvami uveljavljalo vseskozi, tako tudi danes povsod tam, kjer nikdar ne posijejo žarki isonca, globoko pod zemljo v rudarskih revirjih, po vseh tovarnah in drugod, koder se razvije industrija in nastajajo težka delavska vprašanja! Marsikaj bi se dalo reči in tudi napisati, kar marsikateremu ni všeč, in je zato vse preskrbljeno, da naša javnost ne izve, vendar lahko danes pribijemo, da je bilo kršč. soc. delavstvo osamljeno tudi takrat, ko že slovenska javnost ni poznala in vedela za pravoverno združbo bralcev vseh ver Težko je pri srcu slehernemu članu JSZ, ki ise spominja težkih borb za uveljavljanje vseh pravic, ki si jih jo svobodno originizirano delavstvo težko priborilo in uveljavilo in s prav isto skrbjo gleda v bodočnost, kako se priborjene pravice ogromne večine slovenskega delavca uničujejo in gazijo, se mu vsiljuje nekaj, kar ne rodi zdravih razmer, ki so nam danes žo dejstvo za vzgled. Nismo slepi in ne gluhi, da ne bi vedeli, kaj je klicalo to družbo v življenje, eno pa vemo in povemo, da bo tudi zelena družba imela trd oreh ina terenu z g. pod-jetiniiki in da morala rtuKli ona^ fpo poti drugih svobodnih del. organizacij, če bo hotela pravilno zastopati interese delovnega ljudstva, ker drugače pa delavska ni, pač pa podjetniška. Življenje gre hitro svojo pot naprej in bodočnost bo morda kmalu pokazala, kdo ima prav! Naše delavstvo isi ne želi drugega kakor svobodne volitve v vse delavske ustanove! Navzoči člani na občnem zboru, ki je bil .častno zastopan, so z veseljem odobravali referat tov. Rozmana in soglasno odobrili delovanje naše Jugoslovamske strokovne zveze. Po začrtani poti naprej do zmage za uveljavljanje kršč. .soc. načel, katera je začrtal naš pokojni in nepozabni dr. £'v- Krek. Naj se uveljavi v vseh srcih ljubezen, pravica in resnica. • FT\ v