Št 51. Druga izdaja. V Gdrici, v soboto dne 18. julija 1914. fohaja dvakrat na teden, in sicer ? torek in soboto ob i uri popoldne. Stane tf»:iet«**-It"i0^^i V» leta • • . „ 5*— lU 99 . . . „ 2'50 Posamične številke stanejo '. . . > 8 vin. ""¦**¦ fia naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XLIV. Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. LavriČ, f Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Oorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na Joto v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vu*., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Hišne preiskave v Gorici. V sredo je izvršila policija hišne preiskave v društvih: Čitalnica, Adrija, Sokol, Prosveta, Slovensko bralno in podporno društvo, Čitalnica na Blančah in Balkan na Tržaški cesti, preiskave pri dijakih — našla ni policija nič »važnega". — Protesti, intervencija pri namestništvu, pritožba na ministerstvo. | C. KR. DRŽAVNI PRAVDNI K GORICA. Gospod Ivan Kavčič J odg. urednik „Sočau i tukaj. i . . I Obveščujem Vas, da sem današnjo številko „Soča" zaradi sestavka „Slabo zadeto" ,*j zaplenil, in da je ob enem uže tukajšne Č,^ c kr. okrajno glavarstvo naprošeno, da za- '¦i '; seže vse primerke nahajajoče se v uredništvu, v Goriški tiskarni, v prodajalnicah m in druzih javnih prostorih. J V GORICI, dne 18. julija 1914. || C. kr. I. Državni Pravdnik JCjjlič. Kaj pravi zaton o iiisoih Med najbistvenejše državljanske pravice spada določba ustave, ki brani dom in hišo pred samolastnostjo policijskih in drugih organov in zato je v zakonu natančno določeno, kdaj se sme izvršiti hišna preiskava in kako se mora izvršiti. Poglejmo torej, kaj pravi zakon in po tem spoznamo, v koliko so bile hišne preiskave v Gorici opravičene in zakonite. Ker pa živimo v tako čudnih časih, naj bodo določbe zakona vsem v pouk, kako se imajo ravnati, če bi morala slovenska Gorica še enkrat doživeti take hišne preiskave, kot so bile one v sredo. O hišnih preiskavah določa kazensko pravni red to: § 139. Hišna preiskava, to je preiskava stanovanja ali drugih k stanovanju spa-dajočih prostorov, se sme izvršiti le te- daj, če obstoji utemeljen sum, da se tam skriva oseba, osumljena hudodelstva ali prestopka, ali pa, da se nahajajo tam predmeti, katerih posest ali pregledanje more biti pomembno za gotovo preiskavo. Proti osebam, za katere obstoji v visoki meri verjetnost, da imajo take predmete, ali ki so osumljeni hudodelstva ali prestopka ali ki so drugače na slabem glasu, se more izvršiti tudi preiskava osebe in njene obleke. § 140. Preiskava se izvrši praviloma le po izvršenem zaslišanju onega, pri katerem ali na katerem se naj izvrši in samo v tem oziru, če se ne doseže z zaslišanjem niti prostovoljne izdaje iskanega, niti odstranitve vzrokov, ki so povzročili preiskavo. To zaslišavanje pa se more opustiti pri razupitih osebah, ko tudi tedaj, če se kaže nevarnost, ali če se ima izvršiti preiskava v prostorih, ki so odprti občinstvu. Praviloma se sme izvršiti preiskava le glasom z vzroki opre m 1 j e n e g a s o d n i j s k e g a po-. velja. To povelje je izročiti prizadetemu takoj ali pa vsaj tekom 24 ur. Hišne preiskave radi hudodelstva ali prestopka, z ozirom na katere so potrebne še nadaljne policijske poizvedbe ali odredbe v interesu javne varnosti, se mora, v kolikor se more to zgoditi brez zavlačevanja, zaenkrat javiti varnostni oblasti, da more njen odposlanec prisostvovati preiskavi, ne da.bi imel na njen potek kateri vpliv, da si pridobi na ta način znanje za nadaljne odredbe. § 141. Z ozirom na kazensko sodno postopanje se more, če se kaže nevarnost, odrediti hišno preiskavo potom sodnijskih ali uradnikov varnostne oblasti tudi brez sodnikovega ukaza. Oni, ki izvrši preiskavo, mora imeti pismeno pooblastilo, ki ga mora pokazati prizadetemu. Iz tega vzroka, pa morejo izvršiti organi varnostne oblasti iz lastne moči hišno preiskavo, če je izdan proti kateremu ukaz, da se ga privede ali pa aretira, ali če se zasledi koga pri dejanju, če je osumljen s potom javne potire ali pa javnega mnenja kaznjivega dejanja, ali če se ga zasači v posesti predmetov, ki kažejo na soudeležbo pri katerih takih dejanjih. V obeh slučajih pa se mora prizadetemu na njegovo zahtevo takoj ali pa tekom 24 ur vročiti pismeno potrdilo o izvršitvi preiskave in njenih vzrokih. § 142. Osebne in hišne preiskave se imajo izvršiti vedno z ogibanjem vsega nepotrebnega hrupa, vsakega ne neobhodno, potrebnega nadlegovanja ali motenja prizadetega, s kolikor možnim ozirom na njegov ugled in njegove privatne skrivnosti, ki niso v zvezi s preiskavo, ko tudi z najskrbnejšo pažnjo na spodobnost in dostojnost. Gospodarja prostorov, kjer se naj izvrši preiskava, se mora pozvati, da prisostvuje preiskavi; če je zadržan ali odsoten, potem se mora pozvati odraslega člana njegove rodbine, ali če tudi tega manjka, hišnega soprebivalca ali pa soseda. Poleg tega morajo biti pri preiskavi vedno zapisnikar in dve sodnijski priči. Zapisnik, ki se sestavi o preiskavi morajo podpisati vsi navzoči. Če se ni našlo nič sumljivega, tedaj se mora to prizadetemu na njegovo zahtevo potrditi. Tako pravi zakon, čisto drugače pa pravi dr. Casapiccola. Ker ni bilo pri preiskavi nobenih sodnijskih prič in ker ni bil izdan noben ukaz sodnika, tedaj je bila izvršena preiskava iz lastne moči varnostne oblasti. Sedaj pa preberite § 141 in premišljujte, kje je dobil g. dr. Casapiccola povod za preiskavo Čitalnice in drugih društev. Pa pravite, da je dobil morda ukaz. Od katerega? Od sodnije gotovo ne, ker potem bi bile navzoče pri preiskavi sodnijske priče, od na-mestništva tudi ne, ker potem bi bil glavar o preiskavi gotovo obveščen. Preiskava je bila torej samolastna. Naj pa že bo preiskava kakorkoli, prizadetim bi moral biti na njih zahtevo v vsakem slučaju izdan odlok o preiskavi z n j e n i m i v z r o k i. — Konstatiramo, da so nekateri predsedniki tudi to zahtevali, va pa tega še dosedaj niso prejeli, kjlub izrecni in čisto jasni določbi zakona, kljub terminu 24 ur. § 142 zahteva, da se izvede preiskava brez vsakega hrupa. Vprašamo, a!: je bilo v smislu zakona, da je vršilo preiskavo kar šest do osem oseb! § 142 zahteva dalje, da se sestavi o preiskavi protokol, ki ga morajo podpisati vsi. Konstatiramo, da se tudi to ni zgodilo. Najlepše pa si je prihranil dr. Casapiccola za konec. Kakor zahteva zakon, je izdal dr. Casapiccola prizadetim na njih zahtevo nekako »potrdilo« o preiskavi. To potrdilo je naravnost vzor stilističnega nesivora in bije zakonu v obraz, zato ga prinašamo dobesedno: Potrdilo. Potrjuje se, da se pri hišni preiskavi v prostorih društva N. N. ni našlo nikafcih važnih predmetov. C. kr. policijski urad v Gorici, drle 15. julija 1914. Uradni predstojnik: Casapiccola. =: Štampilka pa nosi naslov: K. k. Be-zirkshauptmannschaft Polizeiabteilung Gorz. Pravimo,- da je to potrdilo stilističen nestvor in to je tudi. Kdo pa vpraša koga, če ima to društvo važne predmete ali jih pa nima. Še nikdar nismo slišali, da bi doživelo katero društvo vsled važnih predmetov hišno preiskavo. Potem bi pač morali policijski organi stikati noč in dan po muzejih, ker ti imajo menda vendar važne predmete, če so že vsa slovenska društva brez važnih predmetov. Vemo le to, da pravi zakon, da se mora potrditi, če se ni dognalo nič sumljivega in edino to ima potrditi oni, ki je izvršil preiskavo. Če bi pogledal dr. Casapiccola le malo v zakon, bi se lahko rešil te blamaže. Zanimiv pa je tudi konec tega famoz-neg# »potrdila«. Policijski urad je izdal potrdilo, hm, ni ravno preverjetno, če pa govori štampilka le o »Polizeiabteilung«. I Prepričani pa smo menda vendar. iahko, | da je štampilka bolj originalna ko pa slovenski prevod. Končno si še dovoljujemo pripomniti; da je izdal potrdilo predstojnik policijskega oddelka na okrajnem glavarstvu ne pa uradni predstojnik. Samo laiki smo v jusu in. vendar smo primorani dajati pouk doktorju prava. Pokazali smo, da je bil način preiskave ne-postaven, prepričani smo, da bi jurist našel še več nepostavnosti — sedaj za zahtevamo, da pride zakon zopet do časti. Vse napake se morajo popraviti, proti-postavnost se mora kaznovati, nam se mora dati zadoščenje. To zahtevamo in od tega ne odnehamo! Kako so se vršile hišne preiskave. Navajamo kratek popis hišnih preiskav in se omejujemo na splošen popis, ker so se izvršile preiskave skoraj povso-di enako. Le malo izpremembe je bilo pri tej in oni hišni preiskavi in sicer le z ozi-rom na material, ki so ga pregledavali. Šest do osem uradnikov, aparat torej ni bil majhen, je prišlo k predsedniku društva, kjer se je imela vršiti preiskava. G. uradnik Oraž je nato pokazal svoje pooblastilo, predsednik je dal ključe in preiskava se je pričela. Odprli so omare. V enem predalu črno žolta zastava in črna zastava, v drugi omari postavljene knjige lepo v red, med njimi knjige ko s»Naš cesar« in druge patriotične knjige, ki so namenjene za ljudske knjižnice. Torej je dokazala preiskava, da vzgaja akad. fer. društvo »Adrija« s svojimi knjigami v ljudstvu patriotični čut! V roke preisku-jočim uradnikom pride nakrat knjiga s čudnimi črkami, ki niso prav nič podobne latinskim. Kakšne knjige so to. Prijazen predsednik pojasni takoj, kaj pravijo te čudne črke in uradniki so pomirjeni. Prav skrito' v omari, kar je prav gotovo sumljivo, je zvezek z naslovom »Bosenska vila«. Hitro pogledajo v zapisnik dovoljenih in prepovedanih publikacij, pa »Bosenska vila« se košati med dovoljenimi. Na mizi je rudeča skrinjica. Kaj je tam. Počasi in previdno odpro pokrov in hitro zopet zapro skrinjico. V njej je radirka in držalo. Grozno! — V drugem društvu je preiskava hitro končala. Niti kilograma papirja ni v vsem društvu. Bilo je to namreč telovadno društvo ^Sokol«. — Drugod je zopet dela črez glavo. Pri »Balkanu« ie potrebno kar triurno preiskavanje, da se ne najde ničesar. Ko so izvršene tako preiskave, se prezre zakon in se ne sestavi nobenega zapisnika, le drugi dan dobi društvo za društvom neko potrdilo, da nima nobenih važnih predmetov. Kakor so se čudno pričele hišne preiskave, tako so se končale. Upamo pa . tudi, da bodo tudi posledice preiskave take, kakor jih ni pričakoval oni, ki jih je odredil. Slovenski protest. — Silno ogorčenje se je polastilo vseh goriških Slovencev brez razlike stanu in prepričanja, ko se je zvedelo o vsesplošnih hišnih preiskavah. Nikdo ni mogel pojmiti, kaj more biti vzrok preiskave, ker mi vsi, ki živimo med ljudmi, ki poznamo mišljenje ljudi brez konfidentov — mi smo obstrmeli, da se očita s preiskavo vsem goriškim Slovencem tafna združevanja. V imenu vseh slovenskih Goričanov, v imenu vsega slovenskega naroda prosiestiramo najodloč-nejše proti neopravičenim in nepostavno izvedenim hišnim preiskavam ter zahtevamo, da se krivci preiskav kaznujejo EKSEMPLARIČNO. Deputaciia pri glavarju. — Takoj v četrtek dopoldne je šla k glavarju deputacija, da izreče protest proti preiska/am. V deputaciji so bili deželnega glavarja namestnik d r. ^ r an k o, deželni poslanec d r. P o d g o r n i k, predsednik Čitalnice dr. G r a d n i k in predsednik Narodne Prosvete d r. V o Š n j a k. Deputacija je izvajala. Hišne preiskave v Gorici so ten-denčne, vse Slovence hočejo očrniti. Pov-darjala je dalje, da se posledice preiskave skoraj ne dajo popolnoma popraviti, ker pri vsakem osumltenja obvisi nekaj na človeku. Deputacija je nato naStevala vse formalne napake, ki so bile izvršene pri preiskavi 'm vse nepostavnosti, Z ozirom na goriške razmere je mogel povzročiti preiskavo le dr, Casapfccola, vsled česar zahteva deputacija, da se uvede proti dr. Casapiccoli disciplinarna preiskava. — Vsa izjava se je protokolirala in glavar je obljubil, da poroča takoj v Trst. Izjavil je dalje, da ni njemu o hišnih preiskavah v Gorici ničesar" Znano. Brzojavka na ministerstvo. — Eksce-lenci notranjemu ministru baronu Hei-noldu je bila poslana ta brzojavka: V imenu vedno patriotičnega slovenskega prebivalstva Gorice protestiramo najsvečanejše proti policijskim samolastnostim gospoda Casapiccole, kije odredil proti slovenskim nepolitičnim društvom hišne preiskave, radi Česar se kompromitira čisto po nedolžnem slovensko ljudstvo osobito njegova inteligenca. Zahtevamo disciplinarno preiskavo proti gospodu Casapicoli. — Na brzojavki so podpisani: Deželnega glavarja namestnik dr. Franko, državni poslanec dr. Gregorčič, deželni poslanec dr. Podgornik, predsednik Čitalnice dr. Gradnik in predsednik Narodne Prosvete dr. Vošnjak. Hišne preiskave p>i srednješolcih. — Komaj so končane ene preiskave, pa se že začno druge. Sedaj se vr^e preiskave proti vsem dijakom, ki so pri Slovenski počitniški zvezi. Ni danes mesto, da bi pojasnjevali pomen te zveze, ki bi jo morala šolska oblast sama ustanoviti, naj zadostuje za danes le kratek opis preiskav. Hišne preiskave so se vršile tudi pri trinajstletnih diiakih iz politično čisto ne-omadeževanih rodbin. Preiskave so pokazale tudi marsikako komično plat. Pri enem dijaku so našli nakrat zvezek, ki je bil popisan z jako čudnimi črkami: Hop in že je bil zasežen. V zvezku so namreč bile — mladini nevarne — grške naloge. Drugemu dijaku so konfiscirali Ganglove mladinske spise. — Komentar k temu je pač več ko odveč. Intervencija državnega poslanca dr. G. Gregorina na tržaškem namestništvu. V stvari hišnih preiskav v Gorici je včeraj opoldne državni in deželni poslanec, g. dr. Gustav Gre gor in, osebno interveniral pri namestništvenem podpredsedniku i grofu Attemsu. G. poslanec je dal v energičnih besedah izraza svojemu začudenju nad pavšalnim sumničenjem goriških slovenskih društev ter odločno zahteval, da se že enkrat vendar napravi konec nevzdržnim razmeram v Gorici. G. grof At-tems je izjavil, da mu o vzrokih postopanja goriškega policijskega komisarja dr. Casapiccole ni še ničesar znano ter da pričakuje poročilo okrajnega glavarja, na-mestništvenega svetnika Rebeka, katerega da pričakuje tekom popoldneva. Na podlagi tega poročila da ukrene takoj za morebitne nezakonitosti potrebne reme-dure. Na opazko grofa Attemsa, da je mogoče prišlo zaprosilo za hišne preiskave od kakega sodišča ali naročilo od kake druge oblasti, je naglašal g. poslanec, da i se mu zdi naravnost neverjetno, da bi bilo prišlo tako naprosilo ali naročilo v splošni obliki, da naj se izvede hišna preiskava pri vseh slovenskih društvih, kar bi zna-čilo žalitev goriških Slovencev sploh. Če je prišlo tako zaprosilo ali naročilo, se je gotovo moralo glasiti konkretno, glede kakega posameznega društva ali fakta, ne pa kar tako splošno. Opozarjal je na zle posledice, ki bi jih znalo roditi tako postopanje, ter da ne odgovarja ne ugledu, ne interesu države, da se na tak način sumničijo vsi goriški Slovenci, ki pač niso dali nikdar povoda za to. Boj za slovenski napis v Knrmimi! Predrzno postopanje italijanskih Kor-minčanov v zadevi slovenskega napisa na trgovini Franca Toroša je vzbudilo povsod, na Goriškem največje razburjenje. A mislili smo, da bode vsaj korminski magistrat toliko pravičen in miroljuben, da bi posvaril one prenapete Italijanaše, ki kažejo svojo tisočletno kulturo z mazanjem šolskih vrat na ondotni Družbini šoli in pa s kradbo slovenskega napisa. A ne samo da ta slavni magistrat ni vplival pomirjevalno na občane, on jim še gre na roko in je sedaj sam prevzel vlogo voditelja v tej borbi proti >slavizjranju« Kormina. Dobro naj si pa ti prenapeti Korminčanje zapomnijo, da je vsa slovenska javnost na Goriškem pripravljena temu koraku tudi se primerno odzvati. Naj sile pokličejo v spomin, kako so reagirali Slovenci na i enak sklep goriškega magistrata, ki je takoj svoj sklep zopet umaknil. In enako hočemo tudi sedaj nastopati. Korminski magistrat naj si torej vse prijetne in neprijetne posledice le sebi pripiše. Oni so nam sedaj lepo pokazali, da oni sploh Slovencev ne marajo, ampak jih še sovražijo. Mi sicer jih ne bomo vprašali ali smemo biti v Krminu in zahajati tja, ali vdevat se ne bomo hodili več v njih prodajalne in gostilne, ampak mi pridemo k svojim ljudem, podpirali bomo samo slovenske trgovce in slovenske gostilničarje. Poživljamo torej vse zavedne Brice, da se naj po tem ravnajo in da naj brezobzirno postopajo z ljudmi, ki z nami tako grdo ravnajo. Pripomniti moramo še, da je načelnik krminske občine baron Locatelli, ki je po milosti Bricev tudi deželni poslanec, član one Faiduttijeve stranke, ki je pred volitvami toliko govorila in pisarila, da hočejo biti Slovencem pravični in da hočejo pomagati ugonobiti italijansko-liberalno gospodarstvo v deželi, a sedaj je pokazala, da so to bile Ie gole laži. Njih splošno obnašanje in posebno oni famozni članek v »Ecu« »Vzroki in učinki« se je tako priljubilo Slovencem in posebno Bricem, da bodo pri prihodnjih volitvah tako uslužni podeliti baronu Locatelliju in njegovim tovarišem zaslužen pokoj. Takrat ne bo nič več pomagalo, če tudi se bo pripeljal ma-kari petkrat na dan gor v naša Brda s svojim automobilom in obljubljal deveta nebesa; mi bodemo ostali trdni, ker smo sedaj na lastne oči videli, kako dela z nami baron in sploh cela stranka. Narodni Brici! Sedaj veste vsi. kaj je vaša narodna dolžnost! Glejte, da ne bo Judeže v med nami! Politični pregled. Razne politične vesti. — Policija v Zagrebu je izgnala iz Hrvatske urednika lista »Naše Jedinstvo« Milana Marjanovi-ča. List je bil glasnik jugoslovanskega nacionalizma, zaplenjen ni bil nikoli. Pod Čuvajem je bil Marjanovič izgnan, ali Skerlecz mu je dovolil povratek, l ;daj pa pravi policija, da Marjanovič ni zadostil pogojem, nanj stavljenim ob povratku. — Preiskava proti atentatorjema Princip in Čabrinovič se nadaljuje. Princip je čisto apatičen, molči; na nogah ima močne verige. — Madjarski listi hujskajo dalje proti Srbiji, sedaj so si izmislili, da Srbija mobilizira! Tisza je obsodil v parlamentu take izmišljotine. — Iz Albanije prihajajo le neugodna poročila. Valona se nahaja v kritičnem položaju. Italija predlaga velesilam, naj pošljejo pred Valono mednarodno bro-dovje. Besede grofa Tisze v ogrskem parlamentu. Tisza je izjavil: »Vlada ne smatra, da mora potreba razjašnjenja odnošajev med monarhijo in Srbijo, nujno dovesti do vojnih komplikacij. V tem oziru nočem ničesar proroko-vati in le poudarjam, da je vojna zahteva — ultima ratio. Vendar pa nobena država, ki noče biti uničena, ne sme resigmrati na -- ultima ratio«. Resne besede grofa Tisze je sprejela zbornica z veliko pozornostjo in čisto gotovo bo njihov odmev šumel po vsem časopisju Evrope. Iz Tiszinih besed je razvidno, da pripravlja avstrijska vlada.napram Srbiji korake, o katerih nikdo ne ve, kak uspeh oziroma učinek bodo imeli. Na Dunaju se odpošiljajo odgovorni generali na dopust. Qba deželnobrambna ministra Gcorgi in Hazav in vojni ?ninister Krobatin so že odšli in govori se, da odide v najkrajšem času na dopust tudi šel generalnega štaba, Conrad baron Hotzen-dorf. Gotovo je vsekakor, da v bližnjih tednih še ni pričakovati v razvoju položaja ničesar, kar bi dalo lahko povoda za pesimistično naziranje. Darovi. Iz Kobarida. — Svati pri žetiitnini učitelja MateliČ v Sužidu s posestnico gospi-co Gabršček v Kobaridu nabrali 25 K za Narodno šolo na Blatičah v Gorici. Za Narodno šolo na Blančah daruje društvo »Prešeren« iz Št. Petra od čistega prebitka tombole K 81. K temu znesku je pridodala še Ciril-Metodova podružnica v St. Petru K 4370. Skupaj K 12470. Hvala požrtovalnim in zavednim prirediteljem in občinstvu! (Denar hrani uprava.) Domače vesti; Deželnemu odboru v Gorici je došlo od namestništva tako-le zahvalno pismo: »Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo jeblagovolilo najmilostneje odrediti, da se naj izreče slavnemu deželnemu odboru Najvišja zahvala za izraženo sožalje povodom smrti Njegove c. in kr. Visokosti presvitlega gospoda Nadvojvode Franca Ferdinanda in Njegove visoke soproge. O tem se.usojam obvestiti slavni deželni odbor vsled brzojavnega obvestila kabinetne pisarne Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva. — C. kr. namestnik Ho-henlohe.« Imenovanje. — Konceptna praktikan-ta pri pomorski vladi dr. Aleksander P r i-možic in dr. Pavel K1 o d i č vit. S a -b 1 a d o s k i sta imenovana za koncepista. Promocija. — Na vseučilišču v Gradcu je v sredo promoviral za doktorja prava g. J o ž k o M u n i h od Sv. Lucije ob Soči. Učiteljske vesti. — V seji c. kr. okr. šolskega sveta dne 16. t. m. so bila sklenjena naslednja definitivna nameščenja: Vladimir Koršič, doslej na Š. Domu v Gorici, je imenovan za učitelja na Banjšicah; Josip Bric v Rihenbergu za Dornberg; Mirko Perko za Dol pri Opatjemselu; Iva« Stepančič v Lokvah za Gabrije pri Ru-bijah; Franc Pavletič Podsabotinom za Št. Ferjan; Leop. Paljk za Sv. Križ;'Čiri/ Kofol-v Čepbvanu za Lokovec; Alojzij Urbančič na Vogerskem za Miren; Josip Berce za Osek; Viktor Zgonik v Štomažu za Skril je; Viljem Tomažič za Srednje-Kambreško; Vinko Bandel na Vrhu nad Kanalom za Šmartno; Anton Arigler v Koijskem za Vrh nad Rubijami; Avgust Brezavšček v Lokvah za Kal; Zofija Droč za Banjšice, Mar. Konig za Črniče; Roža Figel za Kojsko; Jožefa Kuntih za Osek; Alojzija Podberšček za Ozeljan; Ernesta Blažica v Rihenbergu za Sovodnje; Eliza Ličen v Ajdovščini za Šmarje. Za višjega poštnega upravitelja v Go-rici je imenovan poštni nadkontrolor Karo) Hussak. Za Narodni muzej je poslal preč. kr-Ivan Vidmar, dekan v Bovcu, precej zanimivih predmetov. Darovali so: 1. g. Jos. Muznik čevljarski stol iz 1. 1717, železen lonec in l gumb; 2. g. Fr. Huber 1 riemško knjigo; 3. g. Karel Ostan 1 bronast kipec. 1 bronast križ, 1 bronast podstavek s koralami, 1 turški handžar, najden na Klu-žah okoli I. 1820., 1 tolar Friderika Avgusta, 2 bakrena denarja, 10 starih denarjev, najdenih v Palestini in 3 srebrne denarje; 4. g. Adolf Klavora 1 bakren denar; 5. g. Gab. Černuta 1 srebrn denar; 6. g. Fr. Hrovat, urar, 2 tolarja in 6 bakrenih denarjev; 7. g. Stanko Furlan iz Dvora 1 srebrn denar;' 8. g. Fr. Šubic iz Bovca 1 bakren denar. — Odbor se preč. gospodu nabiratelju in cenj. gg. darovalcem kar na-jiskreneje zahvaljuje, želeč, naj bi jih posnemalo mnogo rodoljubov. Na c. kr. nemški gimnaziji v Gorici je delalo zrelostni izpit 29 javnih in 1 privaten učenec slovenske narodnosti. Z dobrim uspehom so izdelali izpit: Berginec Franc, Vršno; Bratuž Jožef, Gorica (z odliko); Breziffar Albin, Doberdob; Bizjak Jožef. Trst; Bruinen Albin, Ptuj; Čeboklt Andrej, Kred; Dominko Leopold, Gorica (z odliko); Gregorčič Ivan, Vršno; Hro* bat Hijeronim, Dobravlje; Jakil Vence!, Rupa; Jakončič Franc, Gorica; Jenko Adalbert, Gorica; Kandus Franc, Kamnje; Klemene SLnko, Trst; Kolar Ivan, Ilirska Bistrica; Krapež Jožef, Otlica; Lapanje Kajmund, Gorica (z odliko); Macarol Franc, Sežana (z odliko); Matelič Anton, Livek (z odliko); Milost Janko, Trst; Per ric Rajmund, Gorica; Pertot Filip, Nabre- žina; Stanič.Stanko, .§j^,Knž-Qes|a;,Sfi-1 ne sme loviti po tujih loviščih, lisioj Jožef/Gorica; Sijala*IVaf^^g^^p^l^tii''"'"....." Stepančič Vladko, Temnica; Trošt Jožef, Ljubljana. Dva dijaka ponovita izpit iz enega predmeta po dveh mesecih; pri-vatist ponovi izpit po šestih mesecih. Iz-praševalni komisiji je predsedovat 'deželni šolski nadzornik dr. Kauer. Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici so se pričeli ustni zrelostni izpiti pod predsedstvom c. kr. šolskega svetnika prof. Fr. Plohla, dne 5. t. m. ter zvršili dne 9. t. rn. Delalo jih je 27 četrtoletnikov ter 1 privatist. Prebili so izpite z dobrim uspehom nastopni abituriienti: Andrejčič | Fran, Bregant Viljem, Culot Ivan, Čuk Anton, Droč Ivan, Dujec Miroslav, Faganeli Fran, Gravnar Bogomil, Kenda Milan, Košuta Dominik, Kramar Fran, Kuret Emil, Lcgiša Rafael, Lenardič Mihael, Podgor-nik Ciril, Podgornik Engelberr, Sancin Fran. Semolič Milan, Vendermin' Andrej. Zrelostni izpiti na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici. — Minoli teden so se zvršili na ženskem učiteljišču zrelostni izpiti. Izpraševalni komisiji je predsedoval Šolski svetnik dr. Kos. Izpite so presjale g.čne in sicer za slovenski učni jezik: Bala n C Gabrijela, Batič Antonija, Bratuž Davorina, Buda! Pavla, Fleiss Andrijana, Jereb Marija, Klančič Josipina, Križnic Helena, Kiirner Marija, Mlekuž Zora (z odliko), Mozetič Zora, Omahen Slavica, Pahor Marija (z odliko), Pavlin Antonija, Torkar Olga, Skerl Karolina (z odliko), p; Toroš Antonija, Uršič Amalija, Vodopivec f.eopoldina, Vvzourek Marija, Weber Josipina; za slovenski in hrvaški jezik: Jure nčie Dragica, Perčič Terezija, Tomac Josipina; za slovenski in nemški jezik: Bratuž Doroteja (slov. z odliko), Čuček Valerija in Čuš Olga (obe z odliko slovensko in nemško), Janežič Ema, Koser Julija (nemško z odliko), Lah Albina in Pečar Pavla (obe slov. in nemško z odliko), Pi- tf ckcrle Marija, Rozman Josipina (slov. z r odliko), Strel Ivana, Trobej Cecilija, Urh Ljudmila (slov. z odliko). Vinšek Nada |; (slov. in nemško z odiiko). Zupančič Terezija (slov. z odiiko), Zejn Berta (slov. m nem. z odliko). Ciril-Metodove družbe obe podružnici imata drevi ob 8l/s važno sejo »pri Jelenu«. Vabljena so tudi vsa tukajšnja narodna društva, da pošljejo svoje zastopnike. Razpis učiteljske službe. — Družba sv. Cirila in Metoda razpisuje s pričetkom šolskega leta 1914—1915 mesto provizo-rierie učiteljice na svoji mešani šoli na Blanči v Gorici. Prednost imajo prosilke, ki imajo usposobljenost za poučevanje la-ščine. S potrebnimi dokazili opremjene nrošnje se naj pošljejo vodstvu družbe sv. !H Cirila in Metoda v Ljubljani do 29. julija Iz Gorice. (Razno.) — Furlansko zabavo izobešajo Italijani ob vsaki priliki tam oh mestnem vrtu. Mestna visi na jedrni drogu, na drugem furlanska. Kaj ima 'praviti furlanska zastava v Gorici? Ona k zastava Gradiščanskega in naj vihra v .gradišču oh Soči, ki je »la capitale del rnuli« ali v Červinjanu, v Gorici nima ni--esar iskati. Goriški Italijani naj si zbijejo ' slave misel da je Gorica glavno mesto iriiriatnje! V Gorici sme vihrati mestna in 1 [l\ s' ° v.e " s k a zastava. Gorica stoji na I* »venskih tleh in je glavno mesto sloven- *Lu,T ?e'r de?e,e! - S traniva* sk*k^ j'»HUic, kakor bi tako skakanje ne bilo nič nevarno. Sprevodnikom je zapovedano, ;(,J marajo posvariti ljudi, ako hočejo iz-I^Kociti pred postajami: ker je zapovedano, • *e tega strogo držijo, da ne bo kake •^rece in da jih ne bodo kregali radi tega '»hov, predstojniki. - Javna stranišča v pestu so prava snjusoba. Najlepše vseh [en javnih stranišč pa je ono doli na Semenskem trgu. Kadar, bo Bombic četrtič »voi,e„ za župana, takrat gotovo obljubi, a °<*nravi nesnago in postavi tje un mo-"ernn chiosco di comodita! — __, tov je tena zabava, ali za to zabavo I ¦Me potreba poskrbeti dovoljenje in treba emTS ]^Tfm m dra* dc»ar v na-emu. Nek. R, Golobic in K. Bin iz Verme- Ijana pri Tržiču gresta tudi rada na lov, pa ker nimata svojega, sta šla pa na lovišče g. O. Lenassija. Lovski čuvaj je zalotil ta dva moža na lovu in ju prijel. Upirala sta se mu in jeden je celo streljal nanj. Obsojena sta Golobic na 6 mesecev, Bin pa na 4 mesece težke ječe z jednim postom vsak mesec, da si lažje zapomnita, da se 'nslco armado jeHvalil in zabavljal na Avstrijo v Ronkih neki Piram Frighi iz Italije. Naznanjen je bil takoj orožnikom, ki so ga odvedli v zapor. Po krivem sta pučala pred sodnijo 19 letni Dominik Trevizan in 21 letni Gvi-don Plet. Pri razpravi sta priznala svoje krivo pričevanje, rekla pa sta; da sta mislila, da ne storita nič slabega. Trevizan je obsojen na 2 tedna ječe, Plet na 4 tedne. Radi žaljenja veličaistva je obsojen neki Anton Presl na 2 meseca težke ječe. Presl je nekoč prevrtal marko 5 v in pri tem izustil nekaj besed, s katerimi si je prislužil 2 meseca ječe. Presl je bil krojač v Munichovi krojačnici v Gorici. Listnica uredništva: Da moremo obširneje poročati o preiskavah v sredo in o vsem, kar je z njimi v zvezi, smo morali odložiti obilo že pripravljenega gradiva za prihodnjo številko. DOPISI. Renski semenj. —' Dne 19. in 20. t. m, ¦je v prijaznih Renčali sirom znani starodavni ples. Naši okoličani in meščani ga radi obiskujejo, bodi radi plesa, bodi radi dobre postrežbe ki jo vdobijo po domačih gostilnah in na javnem trgu. Letos bo imel renski semenj še posebno privlačno silo. Oba dni bode svirala godba Narodne He-lavske Organizacije iz Trsta izbrane p.cs-ne komade. Ciril Metodova podružnica priredi tik pri plesnem odru lep paviljon za buteljke in krepčalne pijače. Plesno prireditev imajo domači fantje. Nadejamo se obilne vdeležbe. Meščanske narodne rodbine, okoličani napravite enega omenjenih dni zlet v Renče. Pevsko in bralno društvo »Naš prapor« v Pevmi.priredi 6. sept. društveno veselico s plesom. — Prosimo slavna bratska društva, da upoštevajo to vest. — Cestni odbor za Kanalska okraj se je konstituiral v sredo. Za načelnika je izvoljen Matevž Pirih. župan v Kalu, za pod-načelnika Kristjan Velišček, župan v Anhovem. Saalfelden. (Nesreča.) Velika nesreča se je zgodila dne 12. julija okoli 91/2 zjutraj na delu pri širjenju dvotirne železnice. Ko je vozil brzovlak iz Zeel am See proti Saalfeldnu, je zadela prednja stopnica stroja delavca Franca Bitežnika v srednji del telesa tako hudo, da je odletel 3 m na stran in dobil težke poškodbe. Peljali so ga takoj v bolnišnico na Zeel am See, kjer je v 6 urah izročil Bogu svojo dušo. Pokojnik je doma iz Biteža nad Grgarjem, star 20 let, pošten in priden delavec. Pogreba so se udeležili vsi delavci. Naj počiva v miru! Železniška nesreča. — Na progi drž. železnice Červinjan-Belvedere je v sredo opoldne treščil vlak s tako silo v neki na tiru se nahajajoči voz, da je prišel na vozu sedeči šestletni deček Peter Bertonja ob življenje. Voznik, ,59 letni Peter Tomma-zini iz Ronkov, je dobil znatne poškodbe. Dalje je vlak enega v voz vpreženega vola popolnoma zmečkal. Nudil se je grozen prizor. Sokolski vestnik. Iz Solkana. — Telovadno društvo Sokol v Solkanu priredi dne 26. t. m. veselico na senčnatem dvorišču g. Alojzija Mozetiča. Solkanski Sokol se krepko razvija, vežba se lepo število čvrstih telovadcev, a sveža sokolska sila se s tem ni zadovoljila, delovala je neumorno in posrečilo se ji je pridobiti našim vrstam tudi zavedno ženstvo, ki nastopi to pot prvikrat v Solkanu. Solkanci, ne zamudite te prilike in pridite ta dan vsi k veselici, da bodete videli, kaj zamorejo naši fantje in dekleta. Goriški Slovenci in okoličani, podpirajte sokolstvo in obiščite nas v .čim večjem številu. Solkanski Sokol se je potrudil, da Vas Čim najprisrčneje sprejme, da s svojim nastopom skaže vrednega Vaše naklonjenosti. Vžc naprej kliče Vam: dobro došli! Sokolski zlet v Štandrežu. — Pomotoma srno poročali, da je vodil članice brat Bašin. Delali smo krivico marljivi članici gospodični Cigojevi. Telovadbo članic je namreč vodila z hvalevredno spretnostjo gospodična C i g o j e v a. Gospodarske vesti. Šparglji. — Prvi špafgfji letos so prišli na trg dnč 18. marca, zadnji 29. junija. Najdražji so bili dnč 18. junija, ko je veljal kilogram 6 K, 26. maja so bili najcenejši, 52 v kg. Špargljev se je prodalo na trgu v Gorici 1079 kvintalov za 96.615 K. Največji del te svote odpade na St. Andrež. Krompir. — Trgovina s krompirjem gre h koncu. Dosedaj je poslala Gospodarska Zadruga krompirga okoli 400 vagonov, trgovci okoli 100. Zadruga je prodala krompirja za okoli 1 milijon K. — Trgovina s krompirjem zahteva mnogo truda in dela in spretnosti v kupčiji, ker je konkurenca huda in se v. gotovem času ponuja krompir iz raznih dežel. Zadnji čas je bil podpredsednik Zadruge g. Faganel v Nemčiji ter je 14 dni neprenehoma potoval po raznih krajih, da je mogel dobro opraviti kupčijo. Kmečka posojilnica in hranilnica v Šempasu ima svoj sedmi občni zbor dne 26. julija 1914, ob 1. uri popoldne v po-sojilničnem prostoru. Dnevni red po pravilih. Načelstvo. Ladjedelnica v Tržiču pred — koncem? — »Piccolo« poroča žalostne vesti za to ladjedelnico. Dan na dan odpuščajo delavce. Dne 12. so odpustili 101, dne 13. 150 delavcev raznih kategorij. Od 2600 delavcev so jih odpustili do sedaj 1800, tako, da iznaša njihovo število danes le še 800, ki jim vodstvo plačuje na mezdah okolo 6000 kron dnevno, dočim je poprej, dokler je bila ladjedelnica v polnem delu, izplačevalo do 20.000 K dnevno, ali 120.000 K na teden, ali 500.000 na mesec. Ta svota se je skrčila sedaj na 6000, oziroma 36.000 in 152.000. Ako bi ladjedelnica sploh prenehala, bi bil to hud udarec za delavce in tudi za mesto Tržič. Razne vesti Prostovoljcem, ki so šli branit v Albanijo princa Wieda, kolikor jih je sploh šlo na ta lim, se godi presneto slabo. Ko so se peljali tje dol, so že ti nesrečni avstrijski bivši častniki in podčastniki morali trpeti lakoto na ladji. Vodil jih je nadpo-ročnik Schaffer iz Gradca. Ko so prišli ti zapeljani prostovoljci v Drač, so skpro popadali na tla od lakote. Kam je šel denar, ki je bil nabran na Dunaju za legijo prostovoljcev? Stotnik Fedor pl. Zubovič svetuje, naj nikdo ne hodi v Albanijo, ker tam se mu bo brezdvomno slabo godilo. Špionaža. — V Pragerskem na Štajerskem so aretirali F. Jukiča, sodnika iz Varaždina ki je v vlaku izpraševal dva vojaka o raznih vojaških dispozicijah. Vojaka sta ga naznanila in orožniki so prijeli sodnika, ker jim je sumljiv špionaže. Tužni dnevi cesarice Evgenije. — Žalosten prizor je doživela te dni nekdai mogočna francoska cesarica Evgenija. Šla je bila v družbi neke svoje prijateljice v Tuil-lerijski vrt in ko je polagoma stopala po vrtu pred utisom dogodkov, ki so se tam nekdai odigravali, so jej kanile solze na lica. Pripogne se h gredici in utrga cvet. Neki policiiski agent je to videl, pristopil in,rekel: Vi, gospa, veste dobro, da je prepovedano trgati cvete. Vi ste aretirani. Kako se imenujete? Nekdanja cesarica za-drhti in pravi: Evgenija. Dalje, zahteva a-gent. Ona: Evgenija. Agent: Evgenija ni nikak priimek; no, za sedaj naj Vam bo odpuščeno, drugič pa ne dotikajte se več cvetja! Kako kopališčno obleko smejo imeti suhe in kako debele ženske. — Šef policije v Čikagu Schutler skrbi za javno moralo v svojem velevažnem mestu. Te dni je izdal nov odlok, kako smejo biti oblečene ženske pri kopanju. Ali smejo nositi ženske kopalne hlače ali ne? To vprašanje je rešil Salomon Schutler tako, da suhe ženske smejo nositi kopalne hlače, debele pa ne: suhi ženski se podajo po mnenju či-kaškega Salomona prav dobro plavalne hlače, debeli pa ne. Zato je odredil, da morajo redarji aretirati vsako debelo žensko, ako jo zalotijo v plavalnih hlačah, ker dela tako javno pohujšanje. Drage knjige. —- V Londonu je bila te _ dni prodaja knjig četrtega oddHka glaso- vite Huthove zbirke knjig. Nekatere sd bile prodane za prav senzacionalno ceno, kupil jih je po večini ameriški nabiratelj knjig Smith. Ta je dal za knjigo -»Sejanus His Fall« 21,060 K, pred par leti je stala 5100 K. »Catholicon« od J. Balbusa (1460) je stal pred leti 9796 K, sedaj 17.784 K. Perzijske šale. — »Hikjajet-i-Latif« se imenuje knjiga, ki vsebuje razne perzijske šale. Na primer: iPrašali so grbaste-ga človeka: Ali hočeš, da bo tvoj hrbet zopet raven, ali hočeš, da dobijo tudi vsi drugi ljudje grbe? Odgovoril je: Želim, da dobijo tudi vsi drugi grbe, da jih bom mogel tudi jaz tako pogledavati, kakor po-gledavajo sedaj oni mene. — Neki pesnik je bil razžalil padišaha in ta je ukazal, zločinca na mestu, obglaviti. Rabelj je šel po meč, pesnik pa pravi okoli stoječim: Dajajte mi zaušnice, dokler ne pride rabelj, da se ne bo padišah dolgočasil. Kralj se je začel smejati in pesnik ni bil obglavljen. -- Nekdo je kupil vsaki dan 6 hlebčkov kruha. Eden izmed njegovih prijateljev ga vpraša: Povej mi vendar, kaj narediš vsak dan s 6 hlebčki kruha? Odgovori: En hlebček shranim, enega vržem proč, dva vrnem in dva zadnja posodim. Prijatelj vpraša: Kako to? Odgovor: Hlebček, ki ga shranim, pojem jaz, hlebček, ki ga vržem proč, dam svojemu nečaku, dva hlebčka, ki ju-vrnem, dobijo moji stariši in zadnja dva dobijo moji otroci. Rasputin. — Prerok in čarovnik Ras-putin. Njegovo pravo ime je Novic, Grigo-rij Rasputin mu pravi ljudstvo v znak, da je on nenavaden človek, čarovnik, prerok, človek, ki vse ve in vse zna. Zatekale so se k njemu ženske in moški po svet — nekaj navadnega po ruskih selih, kjer ne manjka ljudskih svetovalcev, ali Rasputin ie človek posebne vrste, on se je znal s svojim prorokovanjem, s svojimi nasveti dvigniti nad navadne »ljudske svetovalce«, na ruski dvor je segel njegov vpliv. Oblečen je kot duhovnik. Grof Witte je imel o njem silno dobro umenje, označal le Rasputina za nadčloveka, čegar delovanje se ne more meriti z navadnim merilom t. j. z ljudskim razumom. Največ sovražnikov je imel Rasputin med duhovniki, ki so trdili, da s pomočjo hipnotičnih sredstev vara ljudi, poslužujoč se pri tem nekih ceremonij. Tega Rasputina je te dni neka ženska zabodla. Rekla je, da ga je hotela ubitn ko so jo aretirali. Rasputin je bil odpotoval iz Petrograda v sredo prošlega tedna v svoj domači kraj Pokroskoje, kamor je dospel preteklo soboto. Ko je šel iz cerkve, se mu ie približala neka ženska in začela ž njim živahen razgovor. Končno jej reče: Pojdi, pojdi, bo bolje za te! in odšel je v svoj dom. Popoldne so prišli k njemu kmetje in ga prosili, naj bi razsodil v neki snorni stvari med dvema .bratoma. Rasputin je šel iz hiše, ali komaj je napravil par korakov, kar ga sune ona žena, ki je do-noldne ž njim govorila, z velikim kuhinjskim nožem trikrat v trebuh. Onesvestil se je in kmetje so ga prenesli domov. Ženo so aretirali! ReklaJe, da je Rasputin slepar, varalica, neumen je, kdor mu kaj verjame. Rasputinovi priiatelH pravijo, da je kriv nanada nani menili Eliodor, katerega . Ie poprej Ščitil Rasoutin, notem pa mu ie odtegnil svoio nomoč. vsled česar je una-Hla slava Eliodora. ki je tudi ieden izmed »ljudskih svetovalcev«. Ta bi bil najel ono ženo,'ki je izvršila napad na Rasputina. Odgovorni urednik In tzdaialeH Ivan KnvJlf v Onrirf. Tiska: »GoriSka Tiskarna« A. Onhrtfck hvtenV |. f nhfif). Zalaga: riniitha za brtnianie"Hsfov »c„*.,.-t,, .W«nWee'. ¦ov je ia na želodca trpeče neprekoMjivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dnifpmi dra iticniml Čistil, kroglicami in gcenoloami. Cena orig. škatlje K2»— Ponarejanje se aodnjjsko laslednjg. Woilo-yo Franc, žganje in iol ta ribanje tivota — Bolečine olajlnjoie tn okreoSnloCe *tar romano sredstvo proti trganjii. In - prelil ajonjn vsake vite. OHfr, steklenica K 2 — Na prodaj po vseh lekarnih in mirodilnicah. Glavna lekarna k. K0EL, e. in kr. dvorni lalotflifc, DuniJ; Tacblantien 9. Dobiva bo v Gorici v vseh lekarnah in mirodilnickh. Poslano.*) Z ozirom na okrožnico izdano od g. A. Maurer, zidarski mojster v Gorici, v kateri se naznanja ustanovitev gradbenega društva, katerega naj bi jaz bil član, si štejem v dolžnost izjaviti, da to ne odgovarja resnici, kajti med menoj m g. Maurer so bila v tem ožiru pač pogajanja v teku, ki so se pa prekinila, brez da bi prišlo do sporazumna glede ustanovitve naznanjenega društva, ki potemtakem ne obstoja. 207-1 Budolf Nahodil, arhitekt. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Malt oglasi. lajnutjl« prlfitojblaa stane 60 vil.Hm J« offlit obielnsJSl ie rafinna xa vsako besedo 3 tIb. lajprtprmejle lnserlranje xa trgovce In obrtnike. Koliko ]• manjlfli trgovcav in obrtnikov ˇ Gorial, k d« dani! ta colo v mtata) niha« o* pouta, k« «• tOMflrajo. Skoda ai majhna. nikja* ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^f^^^^^^^^^^ ! Edina primorska tovarna dvokotes I. Felberbaum - Gorica Corso GIus. Verdi it. 11, Via Casernta štv15 vis-a-vis izvoznega trga Obleke za gospode, gospe m otroke uma Stolna ulica št. 2-4. Prodaja na oiruke. Ceniki fraako. TRIBUNA« Gorica, Tržaška u!. 26, prej pivovarna florjup. ___ dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orko-strijonov i. t. d. $ - GORICAB ^ onroima brivski mojster Lud. Čoter ¦ SpidJlUB v Gorici Via Stretta št. I. I IAAq aq poštenega in zmožnega stalnega ta-I ob G Ofi stopnika za Gorico in okolico ter Tolmin in okolico, kateri se je že bavil z zavarovanjem na življenje. — Ponudbe pod , Zastopnika" na ins. od. tega lista. 209—2 Družabnika ali družabnioa za pisarno v Gorici, i išče zastopnik - znanih trgovskih tvrdk. Pogoji K 7.000 tudi ako v nepremičninah : kapital bi bil zavarovan, ker bi služil le kot varščina. Prednost ima kdor je zmožen nemškega dopisovanja. Ponudbe pod »Merkur 33" na upravništvo časopisa. 210—1 Perilo, nogavice, rokavice itd. v veliki izberi. Novosti: športne lopice in bluze. ¦I 99 Naročajte se na SOČO" In Primorca" '','¦'¦' ' "" ""¦""""¦"-"......."-'-''¦-—------------¦¦ _¦.._*.-----------------^^--------------------------------------- 1 Rescrviii fond: 1___K 120.01460 _ Vplačani deleži: j | Zadružnikov: | K 48.048 __j j________1707^_______1 Goriška ljudska posojilnica upisona zadruga z omejenim jamsfuom 1 Stev. 79. B GoriCi JJstan. 1. 1883. i omerbad postaja Jot žel. začetek sezone prvega maja — ___(Štajerski Gastein). _ I Najbolj zdravilne radioaktivne Akrato RL_______________ toplice Štajerskega 3*- do 375 gradov^.. uCinkuje kakor Gastein, Teplitz, Pfsiffer proti protinn, revmatizmn. ženskim in živčnim boleznim, oslabelosti, poškodbam, influenci in nje posledicam. Mila, podalpska klima. — Modemi konfort. — Stanovanje po ceni. Zveze brzovlakov iz Dunaja 8, iz Trsta 5, iz Budapešta 9 ur. — Prospekti zastonj potom ravnateljstva kGpaliSCa Romerbad na Štajerskem. (v lastni hiši: Gosposka ulica štev. 7, I. nadstr.) sprejema hranilne vloge od vsakogar in jih obrestuje po 5°|o čistih. LVe*je stalne vloge proti enoletni odpovedi po .dogovoru. — Vlagateljem so na razpolago i hranilniki. Posojila se dajejo na zastavo in osebni kredit. Položnice poštne hranilnice na razpolago brezplačno. Senzacionelna prirodna prikazan XX. stoletja! Nočem delati reklame, da bi steni služila denar - kakor so to večkrat dogaja, pač pa sem pripravljena brez« platno povedati vsakomur kako sem popolnoma odpravila večletno bolezen na plučah, naduho in oslovr ski kašelj. To domače zdravilo si lahko nabavi vsakdo jako po ceni. Pošljite za odgovor frankiran. zavitek. Naslov gospa B. Kolenska — VrSovice pri 72 - 20 Pragi, Češko. 206-20 ITIirodilnica, papirnica in touarna šolskih zuezkou Kožnor & O—Qor*ca*tjt< sadne9a frgq* Najcenejši nakupovalni vir. Ha drobno In debelo. Kupujte samo dvokolesa MfietiCLM in wHltL112l", M so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original IfiCfOria so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamo- rezuice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk PORICA, m Stolnemltrgu št. 9. GORICA autorizouana stavbena tordka opici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Zobozdravnici in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICH Jos. lferdl lehaliSCc Sten. 17, Umetne zube, zlate zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombv vsake vrste. Ordlnlra 0 soolem atelfeln od 9. ure dop. do 5. ure pop. Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici Centrala Limmam, podružnice: Celje, telopec, Sarajevo, Split, Trat. Vloge na knjižice po 4fja°|o> V tekočem računu po dogovoru. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut. Borzna naročila. Promesc za vsa žrebanja. Vnovienje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev, j Delniška glavnica K 8,000.000 Rezervni zakladi K l,O00.00() Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje, Srečke na obroke, Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Sufes. Nakazila v inozemstvo, Kreditna pisma, 41