IZVOZNA PRIZADEVANJA NAŠIH KOLEKTIVOV
Tokrat vam predstavljamo DO»PIutal«
Le malo občanov ve, kje je Cesta v Gorice. Ob tej cesti, nedaleč od Dolgega mostu, so prostori te delovne organizacije, katere pomen presega občinsko pa tudi republiško mejo.
Ime »PLUTAL« kaj malo izraža sedanji proi-zvodni program tega kolektiva, ki proizvaja ko-vinske zaporke za steklenice. Zapork imamo dve vrsti:
-  kronske zaporke, to so posebno oblikovane kovinske ploščice, s katerimi so začepljene npr. steklenice piva ali mineralne vode. Taico zaprte steklenice odpiramo z odpiračem.
-  navojne zaporke, ki so slične gornjim, le da so večje in da imajo navoj. Ko odpiramo s temi
zaporkami zaprte steklenice, koramo zaporke odviti.
In če v čem je pomen teh drobnih predmetov v našem gospodarstvu? Upoštevati moramo, da vso sedanjo stekleno embalažo v glavnem in masovno zapirajo le s kovinskimi zaporkami. Kar naštejmo glavne uporabnike teh zapork: to so vse polnilnice brezalkoholnih in alkoholnih pijač, jedilnega olja, najdemo jih tudi v kemični in farmacevtski industriji. »PLUTAL« proizve-de 30—40 odstotkov v Jugoslaviji proizvedenih zapork in jih dobavlja približno 200 polnilnicam steklenic v državi. Polnjenje steklenic v polnil-nicah je strojno in poteka po tekočem traku, le
tako je možno ustreči širokim polrebam, ki so v gospodinjstvih, gostinstvu, turizmu in drugod. Razen za domači trg pa »PLUTAL« proizvaja tudi za izvoz in je od jugoslovanskih proizvajal-cev zapork, edini, ki je registriran tudi za zuna-njetrgovinsko dejavriiost.
Izvozne obveznosti so prekorajili.
»PLUTAL« je imel v 1980 izvozne obvezno-sti v višini 22,000.000 N dinarjev. Njihovo bla-go je v tujini iskano in zato s prodajo na tuje nimajo težav. Gornjo izvozno obveznost je Iani kolektiv povečal za 100 odstotkov in tudi to povečano obveznost je izpolnil in jo celo preko-račil. Treba je upoštevati, da zaradi povečanega izvoza ni bila prav nič zmanjšana oskrba doma-čega trga. To pa so zmogli le z delom v dveh izmenah, pa tudi z nočnim delom, kadar so imeli ustrezno soglasje za nočno delo, saj so v nepo-sredni proizvodnji zaposlene izključno ženske. V zadnjih mesecih preteklega leta so delavcf v režiji, torej tudi pisarniški delavci zavihali roka-ve ob strojih in z udamiškim delom, tudi ponoči, prispevali k povečanju proizvodnje.
Izvozili bi lahko še več, pa se kolektiv zaveda pomembnih obveznosti, ki jih ima na domačem trgu. Oskrba z vstekleničenim potrošnim bla-gom mora na trgu potekati nemoteno in delo v številnih polnilnicah se mora vršiti tako, kot je pogodbeno dogovorjeno s številnimi potrošniki v maloprodaji vstekleničnega blaga, v gostin-stvu, turizmu in še kje.
Letošnji plan izvoza je 45,000.000 N dinar-jev. Lahko bi bil še večji v kolikor bi podjetje povečalo svoje zmogljivosti z nabavo ustreznih strojev iz uvoza.
Poti nadaljnjega razvoja
»PLUTAL« proizvaja blago, po katerem ob-stoja povpraševanje na domačem in na tujem trgu. Glavni problem pa je oskrba z repromate-rialom iz uvoza, kot tudi nabava nove opreme.
V prijetnom razgovoru z Lidijo Jurkovič, ki pri »PLUTAL«-u vodi zunanjo trgovino smo se pogovorili tudi o možnosti zamenjave uvožene-ga repromateriala z domačim, kot tudi o možno-sti nabave nove opreme iz domačih in tujih virov. Za letos planirajo 160,000.000 N dinar-jev uvoza repromateriala brez opreme. To šte-vilko, ki pomeni izdatek v konvertibili, pa bo možno v perspektivi le delno zmanjšati z zame-njavo uvoženega blaga z domačim. Plutovine iz uvoza seveda ni možno nadomestiti z domačo, ker so glavni proizvajalci plute doma v Španiji in na Portugalskem, kar pa se ostalega reproma-teriala tiče, pa bomo v perspektivi vse blago ustrezne kvalitete npr. kositrno pločevino, kate-ro porabi »PLUTAL« 5000 ton letno, proizva-jali v Jugoslaviji.
Kolektiv si je vedno prizadeval, da bi razni uvoženi repromaterial nadomestil z domačim in je doslej pri »PLUTAL«-u storjeno vse, da bi se izdatki za uvoz kar najbolj znižalr
Ključno vprašanje pa je in ostaja uvoz ustrez-ne opreme. Z novimi stroji bi povečali proi-zvodnjo, s čemer bi zadovoljili vse rastoče po-trebe na domačem trgu in bistveno povečali izvoz. To bi pomenilo tudi večji dohodek po-djetja in več sredstev bi lahko namenili tudi za družbeni standard. »PLUTAL«, ki zaposluje pri strojih žensko delovno silo, še ni v svojem okvi-ru uredil npr. ustreznega otroškega varstva in tudi to bo treba urediti.
Vse gornje je možno urediti s ustreznimi samouprav* nimi sporazumi s polnilnicami na eni strani, zlasti na področju gostinstva in turizma, ki naj bi participirale devizna sredstva za nakup opreme in na drugi strani z jugoslovanskimi dobavitelji repromateriala, ki naj tudi ob kasnejši povečani proizvodnji v »PLUTAL«-u za-gotove dovolj ustrezne pločevine in plastike za ta pre-potreben artikel, ki ga kolektiv izdeluje.
Dejstvo pa je in ostane, da je »PLUTAL« dosedaj vedno dosegal in presegal dane naloge, kar je garancija tudi za bodoče delo in razvoj te delovne organizacije.
Dipl. ing. Marijan Žigon