Št. 07. ^ Carici, v torek dne 21. oktobra 1913. Iahaja taafcrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4. uri popoldne. Ako pade na +n. dneva praznik, izide dan poprej. Strniša leto -It Mtt;^;;,,. Vi let« . . . ,» 5*— % » .....2'50 Posamične Številke sta-nejb ... .8 Irlnr Ra naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XLIH Telefon dt. 83. *Vee za narod, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavni. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. na " Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Oorica. Oglasi in poslanice seračunijo po Petit-vrstah, če tipkano !-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi, Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Kje so Italijani v gospodarstvu, kje mi? Mi smo še v T rebusi, oni se pečajo že z vrtnarstvom. V Trebuši, kjer ni niti kolovoza. Cela mala pokrajina, ki bi lahko razvila lepo lesno industrijo, ki bi rada prodala svoje pridelke iz zemlje in z dre-va, je odtrgana od celega sveta, niti kolovoza rfilna. To še v dvajsetem stoletju, v pokneženi grofovini Goriško-Oradiščan-ski; ali se je Čuditi, če pravijo naši debeli dežela neverjetnosti? V Trebuši smo še in za Trebušo smo se morali potegovati tudi v bas minolem dežei-nozborskeiri zasedanju. Potreba ceste za Trebušo je tako velika, da smo jo culi z dveh strani: s točko dnevnega reda dotične seje in še s posebnim nujnim predlogom. Trebuša kaže, kako na sploh je težke za nas Slovence kaj doseči. V vsaki drugi deželi bi bili že zdavnaj odprli pot plodoviti pokrajini, le pri nas je Trebuša še vedno zaprta svetu. Odprta bo sicer, ali je tudi zadnji čas za to.... Italijani že vrtnarijo. Lepe bele eesle se vijejo po Furlaniji. široke, in iz njih stranske poti na vse strani, vodnjake imajo, kapnice, tržiško ravan jim namaka posebna vodna napeljava, močvirja jim sušijo, mostove gradijo bi v velikem obsegu jim regulirajo hudournike in reke. S<*daj hočejo še veliko akcijo v prid vrtnarstvu. Ko se je govorilo v naši goriški zbornici zoper enkrat o vinogradniški mizeriji, ki tlači pred vsem slovenskega vinogradnika, se ie dvignil italijanski poslanec l\t. Pettarin, liberalec Pujerjevega kopita, in začel je pripovedovati, kako da ta brezobrestna posojila gredo v ogromni večini na slovensko stran, Itaiijani hočejo za to tudi nekaj imeti, in omeni! je zlasti potrebo gojenja vrtnarstva in kar je še pašnikov, naj se spremenijo v senožeti. Če slovenski vinogradniki dobijo posojila za ureditev svojih vinogradov, se mora dati v Furlanijo pa za vrtnarstvo. Ostanek iz Paierjeve dobe! Pod njim so tako govorili njegovi poslanci, ki niso Slovencem ničesar privoščili, marveč so hoteli imeti vse ?ase. Slovenski del se je predrzno pri-krai^eval, kar Grabili in jemali so vse zase. Tako profi Slovencem se je osmelil govoriti v novi zbornici dr. Pettarin. Dobil ie bil za to leno mirno povedano pa pošteno lekciio. Dal mu jo je poslanec dr. Pndcrornik. ki je pokazal, kal vse se ie že storilo za italijansko-furlansko stran in da* je zadnji ča«. da se da kaj tudi Slovencem. To ic bil mrzel curek za dr. Pettari-ua, ki naj se v bodoče nikoli več ne oglssi proti Slovencem, če noče izzvati proti sebi celega viharja. Iz njegovega govora pa je stopila v ospredje beseda: vrtnarstvo. Torej pri vrtnarstvu so že: mi še krnamo vinograde in iščemo kolovoz za Trebušo..... Pri vrtnarstvu: druge panoge imajo dobro obdelane, v svoiem gospodarstvu hočejo napredovati odslej posebno v vrtnarstvu. Tz Pettarinovega govora je sledila očitna resnica, z naše strani nebrojnokrat že povdarjena, da se je dajalo iz deželnih zalogo v v Furlanijo in zopet v Furlanijo, v slovenski del dežele pa toliko kot nič. To nam je potrdilo zasedanje v tekočem meseci; in vrglo na površje bridko resnico: da smo Slovenci še v Trebuši in iščemo kolovoza iž nje, oni pa že vrtnarijo. Tak je uspeli italijanskega dela v goriški deželni zbornici pod vodstvom ranjkega dr. Pajerja. Pred par leti ob volitvah so bili prepeljali in prenesli svojega starega boga v Zagraj na velik volilni shod. Tam je stal čestitljivi Duce in spregovoril tako fascinujoče, kakor je znal on, o gospodarstvu, o skrbi njegovi in njegove stranke, o skrbi deželnega zbora za gospodarski procvit Furlanije. Obljubil jim je v posebnem gospodarskem programu še celo vrsto gospodarskih pridobitev, lep zelen vrt naj bo Furlanija, obljubil jim je, dobesedno, .....par a d i ž. Dr. Pettarinu šumi po glavi paradiž, zato si želi že šetati po vrtovih furlanskega paradiža. Vse dol, vse za furlanski paradiž, in če Slovenec dobi kak nujno potreben tisočak v svoje gospodarske potrebe, morata dva tisočaka v Furlanijo, že za vrtnarstvo! Tako je, tako je bilo ali tako ne sme biti več, pri tem ne sme ostati! Naloga nas vseh, poslancev, drugih politikov in naloga našega 'judstva je ta, da se povsodi. neprestano borimo za novzd»go svojega gospodarstva, združenega z deželnim zborom. V zbornici pa zavladaj s k raju a odločnost! Se enkrat narodnost pri c. kr. državnih železnicah. Pod tem zagiavjeiu prinaša ->Č a s o-p i s ju g os 1 o v a si s k i h ž e I c z n i š -k i h ur a d n i k o v« statistiko, ki kaže, kako malo je zastopan slovenski uradniški stan na naši c. kr. državni železnici. V članku čitamo: ¦¦>V 5. Številki Časopisa« smo konstatirali, da proge tržaškega železniškega ravnateljstva merijo 1031 km. da teče od teh prog 1003 km po slovenskih tleh — izvzemši progo Tržič- Červinjan- Belvc-dere v dolžini 28 km. ¦••-. in da teče nadalje 262 km železniških prog beljaškega ravnateljstva po slovenski zemlji, torej skupno 1265 km: konstatirali smo takrat, da bi moralo biti v sorazmerju z onim denarjem, ki ga daje jugoslovanski narod državni železnici zastopanih jugoslovanskih uradnikov: v železniškem ministerstvu -.3 , v tarifnem uradu — 15, v osrednjem vozovnem uradu - 9 in v generalnem zastopstvu - - 3. med tem Ho med 1022 sedanjimi uradniki ni nobenega jugoslovanskega uradnika: konstatirali smo tedaj, da bi moralo biti po sorazmerni prog v be-Ijaškcm ravnateljstvu —- 147 slovenskih »iralnikov. v tržaškem ravnateljstvu no sorazmerju prebivalcev 328 jugoslovanskih uradnikov. 80 uradnikov laške in le 13 uradnikov nemške narodnosti. Vse to smo takrat statistično konstatirali. Ali za pnšo statistično konštatacijo >" ni zmenil nihče. To vidno omalovaževanje slovenskega železniškega uradnika, nam ne vzame poguma, da se ne bi danes znova ozrli na uradne podatke od 31. decembra 1912. Po podatkih tega dne je štelo beljaš-ko ravnateljstvo 700 uradnikov. V sorazmerju s progami, tekočimi po nemški in. slovenski zcmlii, bi moralo biti pri tem ravnateljstvu 154 aH 22vf' slovenskih in 546 ali 78r'r nemških uradnikov. A kako je v resnici? Tako žalostno, da nas je sram povedati: med 700 uradniki s o s a m o reci in piši samo trije slovenski uradniki. Je to za slovenski narod tako sramotna Številka, da si sramotnejše misliti ne moremo in govor; jasno, kam jadra slovenski narod na Koroškem., In ko odidejo ti trije uradniki, ne bo več slovenskega železniškega uradnika na Koroškem, ker slovenskega naraščaja ni nika- kega. Usoda slovenskega železniškega uradnika pri beljaškem ravnateljstvu bo tedaj v doglednem času zapečatena, če, no, ja, če se slovenski faktorji ne zganejo... Poglejmo sedaj tržaško železniško ravnateljstvo. Tržaško železniško ravnateljstvo šteje glasom statistike od 31. decembra 1912: 158 uradnikov, uradniških aspirantov, vo-lonterjev in honorarnih uradnikov. V sorazmerju prog, ki teko samo po slovenskih, hrvatskih in laških tleh, bi morali biti uslužbeni samo uradniki slovenske, hrvatske in laške narodnosti. Toda ozrimo se rajši na prebivalstvo, stanujoče v okrožju tržaškega ravnateljstva, da se nam ne bo predbacivalo kdaj od nemške strani nepravičnosti. V dokaz razmerja uradništva, kakor bi morajo biti, naj nam služi sledeča razpredelnica: Prebivalstvo trž. žel. ravnateljstva: Slovenci in Hrvatje: 1,553.781; uredništva bi moralo biti v odstotkih: 77*97%; v številu 357. Italijani: 374.892; uradništva bi moralo biti v odstotkih: 18*990' ; v številu 86. Nemci: 60.073: uradništva bi moralo biti v odstotkih: 3*04^ ; v številu 15. Skupaj 458. Konštatiramo torej še enkrat, da bi moralo biti v sorazmerju s prebivalstvom nri težaškem železniškem ravnateljstvu: 357 u r a d n i k ov slovenske i n h r-v a t s k c. 86 u r a d n i k o v I a š k e i u 15 u r a d »i i k o v n e m š k e narod n o-s t i. Kako pa je v resnici, naj nam svedoči naslednja razpredelnica: Narodnost: Slovani 145, v odstotkih 32; moralo bi jih biti po številu 357; v odstotki!) 77*97: torej jih je manj 212. Italiiant: 51. v odstotkih 11: moralo bi jih biti po številu 86, v odstotkih 18*99; torej jih je manj 35. Nemci: 262. v odstotkih 57; moralo bi jih biti po šievnu 15, v odstotkih 3*04; torej iih je več 247. Ponovno torej konštatiramo. da bi moralo biti v tržaškem ravnateljstvu 357 uradnikov slovenske in hrvatske narodnosti, iih je pa samo 145, torej manj 212 uradnikov; laških uradnikov bi moralo biti 86. iih je pa 51, torej manj 35; nemških uradnikov je 262, po statistiki prebivalstva bi jih moralo biti 15, torej jih je 247 več. Pri sedanjem razmerju uradništva je skoraj polovica več uradnikov nemške narodnosti kakor pa uradnikov slovenske in hrvatske na rednosti. To se nam je zdelo potrebno znova pribiti, da znova pokažemo slovenski javnosti, kako z-mostavljen ic jugoslovanski uradnik pri c. kr. državnih železnicah, pri državnem podjetju, ki naj služi v prvi vrsti ljudskim interesom in ne vsenemški propagandi do morja Adrijanskegp, kakor so tržaški nemški tovariši pred kratkim v svoiem uradniškem časopisu jasno povedali pred vso javnostjo.« 118 jiplovaiisfcBp [lijaka Iz Zagreba pišejo v »Siidslavische Rundschau«: »Policijske in sodne oblasti vodijo preiskavo proti jugoslovanski dijaški počitniški zvezi; na Sušaku sta bila aretirana dva člana odbora in jeden izmed teh, Slovenec, je bil policijsko izgnan na pet let, drugi, Hrvat, iz Dalmacije, je bil izročen sodniji. Vzroki za to postopanje policije so doslej neznani, kajti delovanje počitniške zveze je bilo vse prej nego proti-postavno. Počitniška zveza ni ni kako društvo v pravem smislu. Spoznavš! veliko vrednost počitniškega potovanja, se je oprijelo jugoslovansko materijelno ponaj-več slabo stoječe dijaštvo samopomoči. Ze pred leti je prišlo med dijaki posameznih okrajev do dogovorov, stremečih po tem, da si zagotove medsebojno gostoljubnost. Slovensko dijaštvo je poskusilo potem prvo organizacijo prijateljev potujočih dijakov. Izdana je bila knjižica, ki je vsebovala imena dijakov, oziroma njihovih starišev, v raznih krajih, ki so bili pripravljeni sprejeti potujoče dijake; vsebovala je tudi razne praktične migljaje za izvedbo potovanja. Ideja se je izkazala za jako dobro in je pospešila veselje za potovanje dijaštva. Vedno številnejše so segali dijaki po potni knjižici in tudi število gostoljubnih prijateljev se je množilo ' na razveseljiv način. Institucija se je povspe-la v stalno in dobila ime »počitniška zveza«. Polagoma se je razširila in dandanašnji ima v vseh jugoslovanskih deželah v večjih in manjših krajih gostoljubne prijatelje, ki so pripravljeni, sprejeti gostoljubno potujočega dijaka, mu služiti za vodnika, pred vsem pa mir dati prenočišče. To koristno napravo preganjajo sedaj oblasti in slutijo v njej celo -»talno zvezo« .....Tako vsaj se zatrjuje. V resnici na gre za to, da bi oplašili mladino in uničili vedno tesnejše vezi med hrvatskim, slovenskim in srbskim dijaštvom: v ta namen jim a priori podtikajo nedovoljene motive in protipostavne namene. Uspeha ta nasilna sredstva ne dosežejo. Nasprotno, še pomagala bodo, da se jugoslovansko dijaštvo združi še tesneje. Na vseučilišču v Zagrebu je bila uvedena te dni akcija, ki ima namen združiti vse svobodnostne, ideio hrvatsko-sloven-sko-srbske narodne edinosti pripoznava-joče skupine dijaške mladine. V tej smeri se vodijo sedaj pogajanja med jugoslovanskim dijaštvom v Zagrebu, Pragi, na Dunaju, v Gradcu. Nova organizacija si postavi tudi politični program, ne bo pa tvorila nikake nove politične stranke in ne prikloni se nikaki že obstoječi. Voditelji tega gibania so že izdali oklic na akade-mično mladino v gorenjem smislu. Tudi na nekem zborovanju zastopnikov srbskega in hrvatskega dijaštva v Serajevu se je govorilo o vprašanju organizacije skupne jugoslovanske akademične mladine na svobodno-napredni in narodni podlagi. Na tem zborovanju se je povdarjala tudi zahteva zbližanja srbskih in hrvatskih strank.« Nemška okrožnica c, kr, okr. glavarstva v Gorici na župnijske urade C. k. okrajno glavarstvo v Gorici je z dopisom dne 6. oktobra t. 1. št. 3832/11. vsem župnijskim uradom sledečo okrožnico: . K. k. Bezirkshauptmannschaft Zl. 3832/IV Stellung 1914. Vorarbeiten. Gorz, am 6. Oktober. 1913. An samtliche Pfarr- bezn, Matriken-tjmtcr des pol. Bezirkes 06rz-Umgebung. Behufs Vorzeichnung der in das stel-lungspflichtige Alter tretenden Personen werden deri P. T. Herren Matrikenfiihrern die Ausziige aus den Tauf- und Sterbe-matrikeln (M 1 und 2) de» im Jahre 1893. Geborenen zur ErgSnzung im Sinne des § 25. Punkt I der W. V. I. T. mit der Auf-forderung iibermittelt, dieselben spii-testens bis 20. Oktober 1. J. den Ge-meindevorstehern zu ubermitteln. Fur den k. k. Statthaltereirat: Podpis: nečitljiv. Ali smo v Berlinu? Koliko gospodov duhovnikov pa je zavrnilo takšno okrožnico in. zahtevalo slovenskega uradovan-ja? Najbrže nobeden. Kdaj bode torej konec nemškega ura-dovanja s Slovenci s strani politične oblasti? Proč z nemškim uradovanjem tudi pri župnih uradih, ako imajo gospodje res narodnost tudi \r srcu. Proč tudi z latinskimi uradnimi pečati! »Po n j i h d e 1 i h lih boste sodili'« X. Slovensko gledališče v Gorici. »Charleveva teta.« V nedeljo e bilo veselo v »Trgovskem Domu«. Dramatični odsek goriškega »Sokola« je otvoril svoje letošnje delovanje z burko »Charleveva teta«. Da je bila prva predstava burka, ni pri naših ¦gledališčnih razmera.li nič čudnega. Zlasti prvi večer se je šlo za to, da pride občinstvo v kolikor mogoče velikem številu v gledališče, da se dramatski odsek vpelje kolikor mogoče dobro. To se je odseku v polni meri posrečilo. Obisk je bil jako dober, nekoliko je k temu pripomogel tudi demokratični značaj »Sokola«, kateri de-mokratizem še vedno nekaterim iz »gornjih 10.000« ne diši. — Igralci so svojo nalogo izborno rešili. Dasi diletanti, so mestoma igrali boljše kakor igralci po poklicu. Igra sama ima tudi nebroj neskončno komičnih zapletljajev in point, tako da je vsaki hip nastal v dvorani pravcati orkan smeha. Vsi igralci brez izjeme so se dobro naučili svojih vlog.,kar je prvi predpogoj za dober nastop. Le tu pa tam smo opazili, da so nekateri premonotonno in prehitro govorili, mimika bi morala biti mestoma izrazitejša, zlasti pa prehod iz enega razpoloženja v drugo bolje nian-ciran. Vendar to so malenkosti, ki se bodo dale, upamo, kmalu odpraviti! Ugajale so nam zlasti od gospodičen Kittv (g.čna Škrabarjeva) Ana (g.čna Černigojeva) Donna Lucia (g.čna Kapusova) Barilijeva, od gospodov pa Charleveva teta (g. Sau-nig), Spettiaue (g. Sedej), Jack (g. Škra-bar) in Charley (g. Stanavov.) Pohvaliti moramo tukaj, da so igralci v svojih oblekah jako dobro pogodili mili je aristokratske angleške družbe. Maske so bile dobre, edino Spettiaueia in lorda Chesneva bi radi videli starejšega. »Sokol« se ni strašil denarnih žrtev, da je onravil oder kolikor mogoče ukusno. Vse tri scenerije so bile lene in oddahnili smo se zlasti, ko smo videli, da ni bilo treba v nedeljo igrati v sicer jako stari in častivredni, toda neokusni sobi, katero smo videli Dri vseh dosedanjih predstavah. Želimo, da bi se dramatski odsek vstrajno drža? na tako leno započeti poti ter nam nodal kmalu tudi kaj vsebinsko globokej-šega kakor burke. Balkan. Hosfrffsft! Hooa volna nevarnost cd- Zopet smo v ostrem konfliktu s Srbijo. Pred kratkim je bil Pašič na Dunaju in sodilo se je, da so nastali dobri odnošaji med Avstrijo in Srbijo ter da se izvrši brez drugih konfliktov zavrnjenje albanskih roparjev s srbske zemlje. Albanci so napadali Srbe in ti so jih nagnali nazaj, m pa bilo drugače mogoče ubraniti se albanskih napadov nego s tem, da je Srbija pustila nekaj svojih čet na albanskem teritoriju. Tu je biia pa zopet lepa prilika za nase diplomate, pokazati Srbiji vso svojo mržnjo. Te lepe prilike niso smeli seveda opustiti! Kar nakrat Je avstrijski charge d' af-faires v Belgradu, Storck, ki nadoniestuie na dopustu se nanašajočega poslanika Ugrona, izročil srbskemu ininlsterskemu predsedniku In zunanjemu ministru Pašlču verbalno noto, v kateri Avstrija zahteva, da se morajo srbske čete tekom 8 dni popolnoma umakniti z ozemlja avtonomne Albanije. To je bilo 18. t. m. Tudi italijanski poslanik v Belgradu je na ukaz svoje vlade interveniral pri srbski vladi in jo nujno opozoril, da mora umakniti svoje čete iz avtonomnega albanskega teritorija. Vendar pa se je Italija krčevito ubranila želje avstrijsko-ogrske ^ vlade, d a bi t u d i o n a i z r oči! a S r- j bi ji uit ima t um. V oficijoznih krogih dunajskih se je k tej verbalni noti pristavljalo: Demarša Avstrije v Belgradu se je izvršila kot zadnji resni avstrijski korak napram Srbiji. Če bi Srbi tekom zahtevanega roka ne vstre-gli zahtevi Avstrije, bo sledil verbalni noti uradni ultimatum iste vsebine,- k i b o dal Srbiji le par ur na r a z p o I a-go za premislek. To postopanje Avstrije je vzbudilo povsodi presenečenje. Italija je res intervenirala pri velevlastih, naj skupno zahtevajo v Belgradu umaknitev srbskih čet iz Albanije, pri tem pa je Italija svarila Avstrijo pred kakimi prenagljenimi koraki. Italija in Nemčija sta izjavili, da vprašanje mnaknitve srbskih čet iz Albanije ni Stvarno tako nujna. Srbija je zagotovih. da se bo držala londonskih sklenov, ali Avstrija je čutila potrebo, nastopiti svojo rol proti Srbiji in tu imamo konflikt, velika nevarnost za novo vojno na Balkanu. Srbija pa računa hladno s položajem in zgodilo se je, kar smo pričakovali, in kar poročamo v nastopnih vesteh: Srhija se je udala. Srbi se umaknejo iz Albanije. — Generalni tajnik v srbskem zunanjem narodu, Štefanovič, je obvestil včeraj zastopnika avstrijskega poslaništva pl. Storcka, da je bil prejšnji dan sklenjen ukaz gtede mnaknitve srbskih čet iz albanskega ozemlja in danes že izdano povelje. Srbske čete tekom 8 dni popolnoma zapustijo Albanijo. Srbski poslanik na dunajskem dvoru, Jovanovlč, je posetil zunanjega ministra grofa Berchtolda in mu v imenu svoje vlade izjavil, da se je Srbija odločila ugoditi njegovim zahtevam in da bodo srbske čete zapustile albansko ozemlje že do sobote. Srbska vlada bo zahtevala, da postavi mednarodna komisija tako mejo, da bo Srbija čimbolj zavarovana pred albanskimi napadi. Srbska vlada je po seji mi-nisterskega sveta že odgovorila vele-vlastim v tem smislu. Pašič je posetil po seji ministerskega sveta ruskega poslanika pl. Hartsviga in ostal pri njeni poldrugo uro. Sestanku se pripisuje velika politična važnost. Nagli odgovor srbske vlade na avstrijski ultimatum, je na Dunaju zelo presenetil. Dunajski merodajn« krogi so nemalo vznemirjeni in iščejo z mrzlično naglico pravih vzrokov za nepričakovano hitro došli odgovor. Zlasti premišljujejo, če ne tiči tu morda kaka diplomatična pro-tipoteza Srbije, ki se nahaja v popolnem sporazumu z velesilami tripleentente. Za-triuie se, da je dobila Srbija od držav tripleentente primerne garanciie za varstvo svojih mej nanram Aibaniii in da je tripleententa obljubila Srbiji tudi nagrado za njeno trezno nostooanie, s katerim le oreorečila Izbruh nevarnih evropskih konfliktov. Avstrijski poslanik v Parfrn izjavlja, d?» je vzela francoska vlada obvestilo o avstrijskem ultimatu Srbiii sicer na zna-nie. vendar pa si je pridržala pravico, da natančnejše preštudira vzroke, ki so do-vedli Avstrijo do tega nenričakovega koraka. Francoska vlada hoče izvedeti od Avstrije, če je nripravljena po odhodu srbskih čet iz Albanije prevzeti tudi garancije, da bosta srbski teritorij i n o b m e j n o o z e m l j e v a r-n a p r e d n a p a d i a J b a n s k i h v s ta-š e v. Politični pregled. Lex Koilsko. — V spodnjeavstrijskem deželnem zboru je bila včeraj sprejeta po-stava, po kateri se določa edino le nem- ščina za učni jezik na nižjih in srednjih šolah na Spbdnjeavstrijsketn. Dalo se je tudi nalog dež. odboru da stopi z deželnimi zbori v Solnogradu, na Voralberškem in Zgor. Avstrijskem v zvezo glede nemške narodne obrambe. Odstop južnega dela Tirolske Italiji. — »Giornale d' Italia« v Rimu je priobčil dopis, v katerem se zatrjuje, da je Avstrija pred letom dni ponudila Italiji Južno Tirolsko, zahtevale za to kot kompenzacijo popolno svobodne roke v Albaniji... San Giuliano je ponudbo odklonil, kajti kaj bo Južno Tirolsko proti aspiracijam Italije na Balkanu! Domače vesti. Drevi in v četrtek, dne 23. t. in. se vrši v Trgovskem domu predavanje s skioptičnim! slikami o VI. slovanskem zletu v Pragi. Personalne spremembe pri južni železnici. — Za postajnega načelnika je imenovan g. R. Jakhel iz Ljubljane za Zalog, postajenačelnik iz Zaloga g. Drag. Štefin je imenovan za načelnika v Št. Petru na Krasu, dosedanji postajenačelnik v Št. Petru na Krasu g. Arhar je premeščen v Beljak. Iz Gorice je moral iti radi šikaniranja goriškega »kapota« Lajoša g. Lav-rič v Gradec. Asistentje: g. Deveta'; Viktor je premeščen iz Logatca v Trident, Šegula Rudolf iz Hrastnika v Zidani most, Černe Jos. iz Hrastnika v Logatec, Za-nečnik Iv. z Zidanega mosta v Maribor, Ljupša Franc iz Logatca v Hrastnik, Sekiri Anton iz Sežane v Opčine. Na novo je sprejetih 10 uradniških aspirantov, samih Nemce v. Upokojen je Henrik Stiimpfei, višji nadzornik, predstojnik tržaškega inšpektorata in prometni referent. Narodna Prosveta je društvo, ki priredi zopet dvanajst javnih predavanj v veliki dvorani Trgovskega Doma, kakor lani. Goriški Slovenci! Udeležite se nastopnega sobotnega predavanja kakor tudi naslednjih polnoštevilno! Ne pozabite, kako lepo so uspela lanska predavanja Narodne Prosvete v Gorici. I letos srno jih priredili, in ne le dva-najstorieo odličnih predavanj v Gorici, marveč tudi po deželi. Udeležite se teh predavanj v polnem številu, pokupite, sedeže, napolnite stojišča, prihajajte točno, uri vedite seboj i domače! To velja vsem slojem goriških Slovencev, meščanstvu in delavstvu, uradniku in dijaku, našemu dičnemu ženstvu, izkratka vsem. Prof. dr. Frart Hešlč, predsednik Matice Slovenske in član Jugoslovanske Akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, bo predaval v »Narodni ProsVeti« (velika dvorana Trgovskega Doma) v soboto 25. t. m. točno o b 8. zvečer in sicer »O zgodovinskem pomenu balkanskih vojen«. To predavanje bo velezanimivo za vsakogar; saj še vedno občutimo v sebi ponos na veliko zmago jugoslovanstva nad Turki in kasneje nad zmago robstva nad nesrečnimi, od tuje, sebične strani našču-vanimi Bolgari. Pridite vsi na sobotno predavanje, — pokažite, da zna goriški Slovenec ceniti tako odličnega kulturnega delavca, kakor je g. predavatelj. L a n i j e d r. 11 e š i č p r e d a v a 1 d v n k r a t, p r« v i č g a j e p o s l u Š a i o n a d 4 0 0, d r u-g ič d o 6 0 0 poslušalcev! Letos jih mora biti še enkrat toliko!!! So že začeli! — Plakati za predavanja »Narodne Prosvete« so že zopet tako prilepljeni, da se vidi namen. Ogli in robovi so puščeni brez lepila, da štrle vstran in vabijo laško mularijo: »Strgaj me, strgaj me,« — temu vabilu se naši dični mladi someščani le nreradi odzovejo. Včasih so rabili tudi palice, sedaj pa je gospod plakater obesil naše plakate tako nizko, da jih doseže že vsak nadebuden vrzotar. Edini odgovor na take in podobne nesramnosti je Čim številneiši obisk naših predavanj. Na s/tdenje pri njih! H koncertu Jaroslava Kociana. — P. T. občinstvo opozarjamo, da koncert prične točno ob S. uri zvečer. Ker bo med posameznimi točkami dvorana zaprta, je treba, da vsak pravočasno zavzame «voi prostor. Vstopnice je dobiti v trgovini A. Oabršček v Trgovskem domu, na dan koncerta na pri blagajni pred vhodom v dvorano. Blagajna se odpre eno uro pred pričetkom koncerta. »Zeit« je pisala dne 11. novembra tn. 1.: »Umetnik ig-a s suverenim obvladovanjem svojega instrumenta. Plemeniti ton, ki odzvanja iz njegovih strun jasno j i svobodno, in njegovo izpiljenje, kar je tehniškega, je treba slaviti pri Kocianu«. »Neues Wiener Journal«: »Kocian je navdušil občinstvo kot uzor slovanskega umetnika, po svoji veliki zmožnosti«. Tako in jednako slavijo Kociana povsodi, kjer nastopi. Lani je absolviral Kocian v Evropi 100, v Ameriki pa 60 koncertov. Povsodi so ga občudovali in slavili. Jaroslav Kocian velja splošno za virtuoza prve vrste. Posebno hvalijo njegovo' Čudovito tehniko in pa njegovo čustveno igro. Nastopil je z največjimi usrc-hi v Evropi in Ameriki in si pridobil naslov svetovni mojster. Jutri bo mogla Gorica zopet občudovati tega izrednega umetnika! Novo društvo. — V nedeljo dne 26. t. m. se bo vršil pri Jelenu ob 10 in po! predp. ustanovni občni zbor društva: Podporni zalog Simon Gregorčič za uboge učence c. kr. slovenske državne gimnazije v Gorici in sicer s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje pravil. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. Vabljeni so vsi mladino-ljubi. Umrl na cesti. — Sinoči okoli */., nt« 6 ie zavrela kri Avgustu P e r a t u. uadsprevodniku južne železnice, ko je še! no Korsu Frana Josipa. Nabralo se je okoli njeera nolno ljudi. Nesrečnežu so nomaeali kolikor se je dalo — pa vse vsi-rnen. Izdihnil je na cesti. Pokojnik ie b»' ietičen in sicer v prvem stadiju. Jetiko .*¦•' je naleze! od nokojne soproge, ki je ti<'' umrla pred kratkim. Ko se je doznalo -slučaj, se je telefoniralo s postaje ' zdravnikom. Toda zdravnik je prišel ?«'•-le okoli H. ure zvečer! Človek, ki mu nride slabo v mestu, mora umreti brez zdravniške pomoči na cesti! Ljudje so se opravičeno zgražali. Čudimo se tudi temu, da nima policijski urad v novih lokalih telefona. Za tak urad je telefonska zveza vendar neobhodno potrebna. Podružnica S. P. D. v Gorici priredi v nedeljo dne 26. oktob. 191,3. izlet na Trste! j (643 m). Odhod iz Gorice z državnega kolodvora ob 87 dopoldne, ali pa / južnega kolodvora ob 8'1! do Volčje drage. Od tod čez Renče na vrli Trstelfa in čez Lipo v Komen. Povratek na Rinem -berg ali pa na Štanjel. Nekoliko prigrizkov za pot ne' bo Škodilo. Glede vabljenja na psihiatrični kongres, ki se je vršil v Gorici, srno dobili od strani gospoda primarija umobolnice dr. Fr. Oostl-a to-le pojasnilo: »Ker se ču-jejo razni očitki glede povabljencev na psihijatrični kongres ¦— in so ti prešli že tudi v Vaš list. mi bodi dovoljeno, da stvar nekoliko pojasnim. Zadnji kongres v Gorici tu bil občezdravniški (h kateremu ima pristop vsaki kolega, ki uplača določene svoto) temveč strokovni, kakor ga priredi »zveza avstr. psihijatrov« povodom svojega občega zbora vsako leto v kakem drugem avstr. mestu. Tudi na prvem v Lincu in na drugem v Pragi niso bili vabljeni zdravniki dotičnih mest. in to je bil najbrž uzrok, da se ni to zgodilo niti v Gorici: dasi sva direktor dr. Fratnich in jaz nasvetovalu predsedstvu zveze, byj povabi k predavanju vse goriške kolege Vabila na banket so izšla od deželneg i odbora, ki je banket priredil. K ogledu zavoda bili so lansko leto povabljeni vsi goriški zdravniki, a odzvalo se jih je le pičlo število. Sicer si ga pa lahko vsak zdravnik ogleda, ki se zanima zanj, kedar mu je drago. Da je bil vabljen na kongres predsednik sodišča in državni pravd-nik, ima pač svoj uzrok v nekaterih važnih referatih in predavanjih, tičočih se iu-ridičnih vprašanj in sodno-zdravniške prakse. Ker so javne umobolnice v Avstriji deželni zavodi, zdravniki člani psih. zveze torej zvečine ob jednem deželni uradniki — in ker se poleg tega obravnavajo tudi administrativne zadeve, -- J*-' umevno sodelovanje raznih deželnih delegatov in uradnikov pri vseh naših kongresih. Toliko, da se ne širijo kriva inue-vanja ter ne iščejo osebne žalitve.« Porotna razprava. — Danes se je pričela za dva dni določena porotna razprava proti Antonu Marchioli in Ivanu Bertozu radi poskuSene tatvine v dav-I čnem uradu v Červinjanu. Razpravi pred- seduje dvorni svetnik Caza.'yra. Prised-nika sta svetnik Sterle in sodnik Leoncel-lis; državno pravdništvo zastopa drž. pravdn. namestnik Zorzi. V blagajni je bilo takrat denarja v gotovini K 13.771*75, potem so bile v blagajni hranilne knjižice z Morita za K 133.O49'04 itd. Oba obtoženca pravita, da sta nedolžna. Bili so pa v štirih; ali dva sta bila ušla, aretirana sta bila le Marchioli.,ttijr|&rjoz.'«lžazsodba prjliod-, njic. '" —*"¦*' "*- * Trgovski tečaj. — Opozarjamo vse one, ki so se vpisali da bodo obiskovali' trgovski tečaj, da se gotovo zglasijo v četrtek v šoli točno ob 8. uri zvečer. Onih, kateri se ne * oglasijo \* četrtek, se ne bo* moglo več sprejeti. »Goriško učiteljsko društvo« bo imelo svoje zborovanje v četrtek, dne 6. novembra 1913, v Goici v dvorani »Trgovskega Doma« ob 10. uri dop. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. »Izkušnje učiteljeve o d eI a z m o ž n o s t i otroške P a m e t i«, predava tovariš E, Praprot-nik. 3. Naše gmotno stanje. 4. Razni predlogi. Odbor. »Goriška Slovenska Mladina« naznanja, da se otvorijo vsakoletne običajne plesne vaje. ki se bodo vršile ob nedeljah in praznikih od 21/..—3Vs za navadne plese za začetnike in od 3Va-8 za sestavljene plese. Otvoritvena plesna vaja se ho vršila prihodnjo nedeljo 26. t. m. od 5. 9'/' ure popoldne % vojaškim orkestrom v veliki dvorani Trgovskega Doma. Vabila se razpošiljalo v naslednjih dneh; kdor bi pomotoma vabila ne prejel, naj se zglasi pri kakem odborniku ali pa ob otvoritvi pri blagajni v Trgovskem Domu. - Odbor. Gad je pičil v soboto 15 letnega dijaka tukajšnje realke Ignaca Drozga. Zgodilo se je to oh Soči. Pomagal mu je rea-lee Fran Netmieister, ki ga ie spravil tudi v lekarno na Korsu, kjer je dobil Drozg notrebno zdravniško pomoč ter je sedaj izven nevarnosti. Zahvaliti se ima za življenje v glavnem svojemu vrlemu lova risu. Žunan v Fari, po imenu Mretile Angelo, je odstavljen, ker je pod obtožbo radi krivega pričevanja v nekem procesu rodi žalienja veličanstva. Bate je ovaden tudi radi podkupovanja pri volitvah. ^Central Bio.« - V nedeljo smo prisostvovali predstavam z vojaškim koncertom, ki so bile prav dobro obiskane. Take predstave s koncertom so nam obljubljene tudi za prihodnje nedelje, kar je tako hvalevredno. Od danes. 21. t. in. naprej se predstavlja velik Zola-jev roman »O e r m i n n 1«, ki nam prednaša v filmu veselic in trnMenje rudariev, niih ljubezen. in sovraštvo in oretresliive prizore, ki se dogodijo pod zemljo pri rudniških katastrofah. Zgubljeno — najdeno. — Našla se ie mala možka žepna ura TIrania«. Kdor jo ie zgubil, naj se zgiasi v našem tiprav-ništvu. Domača politika. Naš Wieser na državnem kolodvoru se čuti sicer precej varnega pod zaščito -Volksrata«. vendar za časa zasedanja goriškega deželnega zbora, ni mogel mirno spati. Bal se je dan na dan, da zdajpazdaj bo podana gorka interpelacija o razmerah, katere je on ustvaril na goriški državni postaji, da bodo imeli v železniškem ministerstvu zbran materija!, zanj tako obrežtlen. Tam pod Stubalpe na Štajerskem strepeta kmet, če se mu omeni še vedno neznane zver'«, ki mu trgajo govejo živino, Wieserja pa je Še huje pretresala misel na interpelacijo, ki razkrije v nebo vpijoče krivice, ki se godijo Slovencem na državnem kolodvoru v Gorici. Kar je preveč, je preveč. V železniškem ministerstvu morajo vzeti' v preiskavo vse razne dogodke na državni postaji v Gorici in ti so taki. da podijo Wieserja H Gorice, pod težo teh mora pasti Wieser in oditi. Žal, da je bil deželni zbor odgo-den: Wieser se je morda oddahnil, ali le za trenotek, kajti vse zlo početje Wieser-jevo v Gorici pride na kompetenina mesta, ki morajo napraviti red na državnem kolodvoru v Gorici ter ustaviti gonjo proti Slovencem! Človeške in pravične razmere morajo zavladati na tej postaji, ne da se bo dalje tem trgalo in ubijalo Slovence, kakor zveri pod Stubalpe tnrevarijo živino! Nova nemška nevarnost za Gorico In Solkan. — Zatrjuje se, da v Gorici poleg državnega kolodvora postavijo takozva-ni »Rangierbahnhof«; to bo velik kolo-kvor za ranžiranje vlakov, potem bo goriška postaja menda največja na novi planinski železnici. Na ta novi kolodvor pa bo t-eba dosti uradnikov in drugega osob-ja. Morda bo treba do 150 uslužbencev. ]J'o^iMHnen]_15(HJružin! Kolodvor sejma f*TOzp"rostiraii'im~SoT1ianske1frT svetu. Ce pride dosti Ncjncev, in te bo hotel imeti »Vojksratv ki je vsegamogočen in ukazuje, ministerstvom, potem bo kmalu nemška šola tudi v Splkanu in heilovsko izzivanje. Če računamo družino le na tri osebe, imamo že skoro 500 oseb! — Opozarjamo paše poslance na načrt ran-žirskega kolodvora v Gorici-Solkanti, da se zavzamejo pravočasno za to, da ne bodo tam uslužbenci zopet skoro sami Nemci v uradništvu in delavstvu. j Če bi imeli Lahi v Gorici razsodne j voditelje, bi se skupno z nami postavili po robu nemški invaziji. Ta invazija je nevarna Gorici; ta invazija utegne privleči s seboj tudi nemške trgovce in obrtnike, kakor je bilo že pisano v graških listih. Naj bodo prepričani Lahi v Gorici, da bo-bo oni več trpeli pod nemško invazijo kot pa Slovenci. To jim povemo že danes, ' ko je še čas, znatno jo omejiti, če že ne popolnoma ustaviti. Ali kako so slepi v tem oziru, nam je spričal v največji meri . dan 7. septembra v Gorici; to nam je spri-čala tudi okolnost. da so pred leti obdržali oni Wieserja v Gorici, ko je bilo že na tem, da bo premeščen iz Gorice. Obljubil jim je samo to, da ne bo delal proti Lahom in pomagali so mu. da je ostal; tako jim je narekovalo sovraštvo do Slovencev. Se britko se bo to maščevalo nad njimi, ako se sedaj, v zadnji uri ne spametujejo tu krenejo s Slovenci na skupno pot v boj proti nemški invaziji, katera ni nič manj naperjena proti Lahom kakor proti Slovencem. Prosveta. Socialna Matica v Gorici bo imela svoj letni redni občni zbor dne 26. t. m. dopoldne ob lo. uri pri »Zlatem jelenu« v Gorici z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; . prememba pravil; 5. proračun in knjižni program; 6. slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti, veljajo dotične določbe pravil. Vabimo vse člane in prijatelje* društva, da se obč. zbora udeleže. Socialna Matica izda za leto 1913. naslednja izdanja: L Dr. Kare! Slane - Zadruga iu njen pomen o razvoju človeštva«. 2. dr. Boris Zamik t) bistvu življenja. 3. dr. Ivan Žmavc Ozdravljenje socialnega življenja, 4. Ferdinand Seidl — Geološki izprehodi po Goriški okolici. -Zamikov spis je ilustriran s (>, Seidlov pa s 14 podobami. ---• Skupni obseg vseh štirih knjig znaša nad 18 tiskovnih pol. kar ie za prvo leto že po obsegu zelo lep knjižni dar. - Vsebina pa je take vrste, da moremo mirno trditi, da je ž njo izpolnjena občutna vrzel naših književnosti. — V posebni mer: velja to za oba prirodo-slovua spisa, ki bosta vzbudila pozornost. Tisk in vezba bosta končana približno v treh tednih, nakar se začne z razpošiljanjem. 'Opozarjamo na to naše c. gg. poverjenike in člane ter vabimo na pravočasni številni pristop k tej prepotrebni MijtŽni organizaciji. Članarina znaša 5. K. za učiteljstvo. dijaštvo iu delavstvo 3 K na leto. Predavanja n<* Krasu. — V Temnici je predaval g. dr. B. V o š n j a k o Slovencih in Jugoslovanih. V Komnu je predaval g. dr. 1 u s t B a č a r o doživljajih slovenskega zdravnika v balkanski vojni Pre-dnvanic ie bilo dobro (tiskano. Ljudstvo te hvaležno za taka zanimiva predavanja, kakoršna daje sedaj Narodna Prosveta po deželi. Predavanje v Tržiču. — V soboto je predaval v Tržiču g. dr. Dereani iz Gorice o higiieni. Predavanje je usnelo dobro, navzočih je bilo do 80 poslušalcev iz vseh slojev. Udeležilo se je predavanja nolnoštevilno tamošnje delavsko izobraževalno društvo. Navzoča sta bila tudi g. Ivan Hribar iz i lubljane in g. dr. B. Voš-njak iz Gorice. Predavatelju se je zahvalil g, Gergolet, tajnik društvo, želeč še več predavanj v provzbujo tržiškega Slovenstva. Predavanje v Solkanu. — V soboto je predaval v Solkanu v Mozetičevi dvorani g. d r. Drago Maruši č. Navzočih je bilo okoli 50. Podal je kratek oris slovenske politične zgodovine. Vodilna misel: potreba politične izobrazbe, da dosežemo narodno osamosvojitev. DOPISI . Iz goriške okolice A\ totnobilska zveza med Gorico in Postojno je bila v zadnji »Soči« v nekem dopisu hvaljena radi udobnosti, ki jih nudi. Stvas pa ni tako fina kakor zgleda. Ljudje se pritožujejo, da je vožnja predraga in da se je ne morajo nebogatini posluževati. Če bi se cene znižale, bi se promet povzdignil in bi podjetje tudi bolje rentiralo. — Ljudski glas je proti temu, da bi um deželni zbor dovolil kako podporo. Gospodje se vozijo z avtomobilom, ti naj plačajo tudi višje vozne cene, da bi pa kmet s svojimi žulji podpiral podjetje, ki mu nič ne koristi, to bi bilo nezaslišano. — Slšali smo tudi pritožbo dveh gospodov, ki sta v nedeljo zvečer skušala ustaviti avtomobil nad Ajševico, ki pa se ni hotel ustaviti, dasiravno je bilo v notranjosti še nekaj stojišč prostih. Če avto ne mara potnikov, potem naj vpeljejo zopet staro pošto. Šempas je velik kraj in okoli njega je i teb roj vasi in vasic. In cel ta okraj nima brzojavne zveze. Nujno bi bilo potreba zvezati Sempas z brzojavom v ČrniČah, še bolje bi bilo pa, če bi se podaljšalo tele-foničuo zvezo iz Starcgore do Sempasa. To bi se obneslo, ker promet s Sempasom te velik. Sokolski vestnik. Telovadno društvo »Sokol« v Gorici priredi svoj običajni Martinov večer v hotelu »Zlati Jelen« v nedeljo 9. nov. Toliko v vednost cenjenemu občinstvu in slov. društvom. Gospodarske vesti. Novi semenj za živino in blago bo dne 5. novembra v Sv. Križu na Vipavskem. Sladkor zopet dražji. —• Samo nekaj dni nas je tolažila znižana cena sladkorja za 50 v pri kvintalu; sedaj pa je odbor kartela rafinerij sklenil zvišati ceno belega sladkorja za 75 v. Surovina se je zvišala za 20 v, odtod povišanje cene sladkorju. Kadar pa postaja surovina cenejša, takrat pa ne znižujejo cene tako hitro, kakor jo zvišujejo. Deželni urad obče pokojninskega zavoda v Trstu. — Na odborovi seji, ki se ie vršila 7. t. m., je načelnik poročal o številu zavarovancev in o financijclnetn položaju deželnega urada občega pokojninskega zavoda v Trstu sledeče: 1. oktobra t. I. ie bilo zavarovanih pri deželnem uradu 7539 nameščencev, potom nadomestnih pogodb 1948 in pri nadomestnih zavodih 2013. Odklonilo se je 1061 na-sravljencev, ker niso bili podvrženi zavarovalni dolžnosti, izstopilo jih je S334 in vloženih'je bilo 20895 prijav. Od 1. 1. 1909 to je odkar je pričel poslovati pokojninski zavod do 31. XII. 1912 se je predpisalo zavarovalnih premif v znesku K r-f)31.335 in od 1.1. 1913. do 30. IX. 1913 pa K '3o3.5o8. Ako se odštejejo od vseh predpisanih rr^mii (7.994.903) vplačane premije (K 7,096.091*86), ostane zaostanek K 89S8ir04 to je 11'25V predpisanih premij, Ta zaostanek se ima deloma pripisovati tleistvu, da imajo pravni pomočki v roti odlokom nok. zavoda odložilno moč. O-t 1. f. 1913 :lo 31. VIII. 1913 se je izplačalo 21 enkratnih odpravnin vdovam, oz. osirotelim otrokom v skupnem znesku K 30780 in v isti dobi se je vrnilo premij in premijsklh reserv iz zav. dolžnosti izsto-nivšim članov "v znesku K 84.03278. Rent -/•"> onemoglost, vdovskih rent in vzgoje--alnih nrisnevkov je bilo likvidiranih za letnih K 2350. sti, v desetih mesecih v Kanado 170.000 mož, ki so še pod vojaško obveznostjo. 10.000 je takih, ki sploh še niso bili pri naboru. Glavno jih je pobrala iz Galicije.. Preskrbovala je izseljencem ponarejene potne liste, ruske potne liste in njeni, agen-tje so znali prislepariti za izseljence celo vojaške maršrute, da so se vozili po znižani ceni in brez nevarnosti po železnici. Z Ogrskega so vozili v avtomobilih ljudi, katere so čedno oblekli, da nikdo ni slutil v njih kakih izseljencev. Družba je imela velikansko organizacijo in na razpolago milijone. Zapletene so v to nečedno reč tudi razne višje osebe in nekateri duhovniki.' Škandalna afera paroplovne družbe »Canadian Pacific Raiiway« se razvija vedno lepše. Vlada je zaprla vse agenture družbe po Avstriji in odvzame družbi koncesijo. Aretiranih je bilo veliko Število družbinih agentov. Preiskovalni sodnik na Dunaju preiskuje konfiscirane knjige in spise :u kakor se zatrjuje je našel v zaplenjenih spisih silno obtežilnega mate-rijafa. Velika večina dunajskih dnevnikov je dobivala od družbe subvencije, mnogo dunajskih žurnalistov je bilo podkupljenih. Kompromitiranih je več politikov in žurnalistov. V zaplenjenih knjigah se nahajajo imena vseh onih poslancev, ki so prejemali od družbe denar in zaznamovane so tudi natančne svote, koliko je kdo prejel. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da bo uvedla zbornica posebno parlamentarno preiskovalno komisijo, ki naj dobro posveti v to gnezdo korupcije in gnilobe. Vedno hujša razkritja o delovanju Canadian Pacific« prihajajo na dan. Sedaj ie dokazano že tudi to, da je imela družba v svoji službi dva uradnika iz mi-nisterstev. in sicer je eden dvorni svetnik, drugi nadkomisar v trgovskem minister-stvu. Družbi sta dobro služila tudi dva okrajna glavarji? v Galiciji. Kompromiti ranih je tudi več poslancev, tako Onciul in Petrickv: družbi je šlo na roko tudi več ogrskih politikov, ki so obljubili družbi iz-poslovanje koncesije, da bi smela tudi iz Ogrske prevažati izseljence: doslej tega še niso bili mogli doseči. V Galiciji je bilo doslej aretiranih nad 100 oseb, med njimi policijski in žandarrnerijski organi. lian Facras Razne vesti. 5 levov je ušlo v Lipskem cirkusu Barnum; voz je namreč trčil v električno cestno železnico. Vseh 5 levov so v kratkem času ustrelili, tako da ni bilo nikake človeške žrtve. Velika nesreča na železnici v Ameriki. — V državiTeksas je padel vlak s top-ničarji z mostu v globočino. 20 vojakov je bilo takoj mrtvih, nad 100 težko ranjenih. Brahms in »športka«. — Slavni skladatelj Brahms je bil strasten kadilec, zato pa ni prav nič zbiral. Viržinka ali najdražja egiptovska cigareta ali pa krajcarska (to je bilo še v starih časih) športka, njemu je bilo vseeno. Erik WoIf, prerano umrli skladatelj, ki je uglasbil našega »Zlatoroga«, je rad pravil, kako je bil nekoč obdarjen od Brahmsa z eno cigareto. Komaj je imel konservatorij za seboj, ko je že smel igrati iz svojih kompozicij pred (Dalje na četrti strani.) Poročali smo v soboto, kaj se je zopet raškrilo v naši ljubi Avstriji! Slovita družba Canadian Pacific Railway je spravila, kakor so konštatirale vojaške obla- Nov vozni red. — Poštna direkcija v Trstu je s 15. t. m. uveljavila nov vozni red poštnega avtomobila Sv. Lncija-Bo-vec in obratno. Nov vozni red, ki je veljaven od 15. t. m. se glasi: fi.95J2.40|-|odh. Rovsc . . 6.45 3,00 7 SI Žaga pri Bi 6.54 3.0911 o! 7.U -!ir>'-7.30)3.53 211 |7.46| 23 U.34'35 i4.46:3R| 5.1-143 rjnt. 'fjop.[hi.| Imo postajo : llffl- zjut.j pop. Bovca i Srpeniča ... Trnovo .... Kobarid . . . Idrsko .'' . . . PcrSe .... Tolmin . . %i. Iiclji psSt. »rad | :>!9.51 t 8 9.29! i .9.20' i ;10 7 7. I9.01-o.18 45! doh. St. Lucija ill-paslaj«01 QT Vozi celolemo. 27.21! - 7.05 Avtomobili imajo zvezo: Do b«. Jes-Tret St. Wl odii. Sv. Lucija-Tolmi« Do b«. Trst-Jes št. m „; ,. „ .. OdoSeb.Jes.-Trsl St. iS doh. ,, „ n „ „ Trst-les. St. H „ „ „ .. Do bra. Jcs.-Trrt §«. '07 odii. „ „ » Dooscb Trst-las St 18 doh. „ „ .. Do brz. Jes.-Trat It. 702 „ „ „ .. Poštna zveza RfltoslJ-Bovec, dohod Bovec . . Od brz. JjSS.-Trst St. 705 doh. sv. Luclja-Tolmirt Odoseb.Oorlca-Jes.St.li „ „ ,t „ , Od0Beb.Jes.»iTst St. fi », t, » » PoStna zveza Bovec-Trbiž, odhod Bovec . . . Brahmsom; Brahmsu so kompozicile želo ugajale in hotel je Wolfu to pokazati. Pa ga vpraša, če kadi. Wolf pritrdi, nato pa seže Brahms v žep in pravi: »No, bova pa eno »nobel« pokadila in mu da fino egiptovsko cigareto. WoIf vzame ves vesel cigareto in jo vtakne v žep. Brahms ga začudeno vpraša, zakaj-si ne prižge takoj cigarete. VVolf mu pa odvrne, da si bo spravil cigareto, ker od Brahmsa se ne tlobi vsak dan cigarete. Na to pa je mojster nanovo odprl svojo dozo in pravi: »Potem mi pa dajte nazaj fino cigareto, za to pa zadostuje čisto dobro — sportka«. Podmorski predor med Angleško in Francosko. — Ni še povsem dograjeno veliko delo, ki spaja dvoje največjih morji, ko«že poročajo listi o novem velikem delu, ki ga misli dovršiti neutrudljivi človeški duh. Po Sueškem prekopu, po Panamskem kanalu pride na vrsto podmorski tunel med Francijo in Anglijo. Že 1. 1838. je nastala misel zvezati Francijo in Anglijo potom podmorskega predora. Misel je imela tudi mnogo pristašev in bi se gotovo uveljavila, če ne bi bilo političnih vzrokov proti uresničenju te vzvišene mi~ ?li. Ali angleški narod se je takrat bal, da ne bi porabili Francozi predora in da ne bi tiekega lepega dne napadli Angleže na suhem. Takrat je bilo namreč še veliko nasprotje med Angleži in Francozi. In tako je bila misel tunela za enkrat pokopana. AH ideja tunela ni spala temveč je pridno dobivala novih pristašev in tako je nastala že i. 1875. družba, ki je hotela zgraditi prekop in ki je tudi že imela zagotovilo denarne pomoči od strani francoskih bank. Denar je bil tu in tako so mogli v 80. letih že pričeti z delom. Začeli so vrtati na dveh krajih nakrat in sicer v Shakerpeare Cliffe pri Dovru in pri Sangatte pri Ca-laisu.* Skopali so že 50 m globoko in začeli vodoravno kopati že pod morsko gladino. Nadaljno delo je pa preprečila angleška vlada, ki je iz političnih ozirov prepovedala daljno graditev prekopa. Tako je Uresničenje ideje zopet počivalo. Na francoski strani so stroji še ohranjeni in poskusi so pokazali, da je ves zgrajeni prekop še čisto uporaben in da nikjer ni propuščal vode. Vzrok, da ne propušča voda leži v geologočnem sestavu zemlje. Kjer bo kanal se nahaja namreč 200 debela plast krede, ki ne propušča vode. Radi večje varnosti bodo pa obložili to plast z 50 m debelo plastjo kamna, ki bo nekak varstven oklep plasti iz krede. Sedaj pa vladajo prijateljski odnošaji med Francijo in Anglijo in tako je odpade! edini vzrok, ki je oviral gradnjo prekopa. Tu vidimo, kako narodno zbliževanje rodi kulturn? dela. Dela bodo nadaljevali tam, kjer so jih morali ustaviti pred tridesetimi leti. Zgradili bodo dva predora, vsak bo imel 6 metrov prereza. V sredi se bo pa nahajal tretji manjši predor takozvani »Drainagepredor«, ki bo namenjen eventualni talni vodi In d« ugi, ki bi prišla vsled snaženja v predor. Oba glavna tunela bosta pa zvezana med seboj s posebnimi prekopi, ki bodo 7 m dolgi, tako da bo prehod iz enega prekopa v drugi mogoč. V tunelu bodo seveda tudi veliki ventilatorji, ki bodo dovajali vedno sveži zrak. Prekop bo 51 km dolg. Inženirji računajo. , da zgrade s 4000 delavci tunel v sedmih letih. Vozila bo električna železnica. Kot računajo se bo promet med Francijo in Anglijo vsled predora podvojil in zveza med obema državama bo tudi še enkrat krajša. Predor se bo pa tudi obrestoval, kot so izračunili inženirji. Tako bo prišel potem vsakdo hitrejše in cenejše Iz Anglije v Francijo. Še vedno pa se boji Angleška, da ne bi Francozi uporabili tunela v- vojaške namene. Zato zahteva Anglija, dii se zgradi pri Dovru velika trdnjava z mogočnimi topovi, ki morejo v par urah uničiti predor. In to se bo tudi zgodilo in s tem je nngoče, da bodo že \. 1920. se vozili prvi potniki 50 m pod morjem iz Francije na Angleško in obratno. Trst kit tržišče dalmatinskih in istrskih viv. — V izvestju tržaške trgov-sko-obrtne zbornice najdemo mnogo zanimivih podatkov o trgovini z vinom v Trstu, kot tudi predloge, kako pospešiti vin- sko trgovino v Trstu. Lansko leto je vinska trgovina iz Trsta v prekomorske kraje (Južno Ameriko) zelo narasla; L. 1910. je Šlo v Argentinijo 1182 kvintalov vina, 1. 1911. ,797.-kvintalov in 1. 1912. že 9329 kvintalov vina. V Brazilijo je narasel uvoz tržaškega vina od 789 kvintalov iz I. 1910. na 881 kv. v letu 191 h in na 1888 kv. v I. 1912. Izvoz vina iz Trsta v evropske pokrajine pa stalno.pada. Trst je izvozil v 1. 1910 1911 1912 Srbijo 4400 8000 3300 Žvico 4300 1300 700 Nemčijo 19000 16000 16200 Ali za Nemčijo namenjeno vino je večinoma grškega izvora. Srbija bo krila sedaj svoje potrebe z lastnim vinom iz novih pokrajin, Švica je pa odpadla vsled carinskih določb. Poleg tega pa dobiva Genova in Hamburg vedno večji pomen v vinski trgovini. Spremembo temne bodočnosti more pa doseči le avstrijska vlada, da izposluje spremembo carinskih določb v Švici. Pa tudi trgovina z domačimi vini nazaduje. L. 1908. je monarhija pridelala 16 milijonov hI vina, 1. 1909. samo 8 milijonov hI in I. 1910.—1912. le 6—7 milijonov hI. Skladišča starega vina so izčrpana in zato se krije komaj konzum v Avstriji sami. Za Goriško, Trst, Istro in Dalmacijo je bila sicer mala množina vina ugodna, ker vino se je precej podražilo in razpečavanje je bilo lahko, ali v splošnem je imela trgovina od tega škodo. Kake'važnosti je Trst po svojem položaju za vinsko trgovino, kažejo naslednje Številke. Če računoma ceno hI v Istri in Goriški na 35-45 kron, v Dalmaciji na 45—-60 kron in za Kranjsko na 40 kron, potem je vredno vino, ki ga pridela Dalmacija (1,200.000 hI) 60 milijonov kron, istrsko vino (400.000 hI) 16 milijonov kron in Goriško in Kranjsko 16 milijonov kron, kar znaša skoraj 100 milijonov kron. Torej vsota, ki že nekaj pomeni. L. 1910. je znašal import vina v Trstu 457.252 kvintalov, 1. 1911. 341.440 kvintalov in I. 1912. 384.420 kvintalov. Sam pa je porabil od tega I. 1910. 206.000, I. 1911. 157.000 in 1. 1912. 135.000 kvintalov vina, dočim je pa Reka porabila sama le 40.000 kvintalov ostaja za reško trgovino I. 1910. 350.000, 1. 1911. 220.000 in I. 1912. 350.000 kvintalov vina torej letno približno 1000 vagonov več. Da ni to zdravo je razumljivo, saj izhaja vino večinoma iz Avstrije in ne iz Ogrske, dobiček imajo pa ogrske železnice in ogrski trgovci. In to predvsem radi tega, ker nima skladišč. Upati pa je, da postane to bolje, ker se je vlada začela zanimati za vinsko trgovino v Trstu. Tako bo sedaj zgrajeno na molu Sanita pre-potrebno skladišče in tudi za znižanje transportnih stroškov so sklenjene potrebne prenaredbe, ki bodo dvignile Trst iti mil'dale ono mesto, ki bi ga z ozirom na svoio iego moral imeti. Odgovorni urednik In izdajatelj tvanKnviil v Oorid. Tiska: »OoriSka Tiskarna« A. Oabr&ek (odgot. |. Fabčič' Zalaga: Dniiha z« izdajanje listov »Soča« In »Primorec«. filijoo ff)fečoafo milo od tvrdkc Bergmann 4 Co., Tetschen na tabi ostane nedosegljivo prej in slej v svoji učinkovitosti proti pegam in je neizogibno potrebno za umno negovanje koZe in Jepote. To spriCujejo priznalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva se po 80 vin. v lekarnah, mirodilnicah in trgovinah s parfumi. Ravno tako izknšena je liiijna krema „ltfanera". ki ohrani damam Čudovito nežne roke. Dobiva se v tubah po 70 vin. povsod. (%i>tau^ ---------- ODLIKOVANO ---------- MIZARSTVO : z električnim mehaničnim obratom : ANT. ČERNIGOJ Gorica, Tržaška cesta št. 18. Izdeluje: vsa stavbena dela, okna, vrata, podove. - - - - Zaloga pohištva omare, mize, postelje, stoli ce, okvirje, blazine In šuste. - - - - - ---- Zalojfu: Strngarskih in rez-barskih izdelkov....... Glavna zaloga Palma podpetnikov k Drufovka Sorica, Rašteij 3. Zaloga usnja. Inel&OslarKrai TRST, Via S. Nicold štev. 2 Tehnični biro ureditev kompletnih industrijskih ^i naprav vseh vrst in električne lučifL| in moči. "C :-;-^wr?-. Glavno zastopstvo draždanske tovarne motorjev na plin prej HorlcBille? Dresdee. Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol in plin. Nad 10.000 motorjev v obratu. Izredna odlikovanja. Stroji Jtaf izdelovanje Opeke, vseh vrst za ročni in parni obrat. Raznovrstni stroji za obdelovanje lesa od tvrdke Adolf Aldinger v ObertUrkheim pri Stnttgartn. Universalni strugalni stroji okrogle žage, vrtalniki in izjedači (FrSsmaschinen), razni brusilni stroji. Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji za obdelovanje kovin, kovaške mize, vrtalni stroji, izjedači itd. Proračuni, ponudbe in tehnične informacije gratis in franko. &m .Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jam«*'*»»* fV tastnl hti*, Gosposka ulica It. 7, t. #«4«tr.) — T«it»?o«» it. 7» Baiaa poštne hranilnice Itn v 837,315. Na občnem zbor« dne 27. aprila 191 $. «e je določilo: Hranita« vlog« se obrestujejo po L) o Stalne večje vloge i enoletno odpovedjo po dogovoru. Ren mi davek plačuje posojilnica nama. Hranilne vlogr« s*» sppe1em*