Poštnin?, plačana v gotovini .sped. ]i) aobon. postale ■ I Grup po Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r i z 1 a , Riva Piazzutta, 18 • tel. 3177 PODUREDNIŠTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.250 Letna naročnina.................L 2.500 Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m i L m Leto XVIII. - Štev. 16 (894) Gorica - četrtek, 21. aprila 1966 - Trst Posamezna številka L 50 Pošlji delavcev v svoj vinograd Tisočletnica pokristjanjenja Poljske v znamenju nasprotovanja ZAKAJ NI POKLICEV Druga nedelja po veliki noči je nedelja Dobrega Pastirja in zadnja leta tudi nedelja duhovniških poklicev. Po vsem krščanskem svetu se obhaja ta nedelja, zato ker povsod čutijo danes važnost zadostnih in dobrih duhovnikov, časi so se namreč spremenili in fantov, ki se odločijo za duhovski poklic, je vedno manj. Temu je v zapadnem svetu v glavnem Vzrok novi standard življenja in spremenjene gospodarske razmere. Včasih se je marsikateri fant po osmi šoli odločil za bogoslovje, ker je videl v duhovskem stanu boljšo bodočnost. Manzoni v romanu Zaročenca trdi o don Abbondiu, da je šel za duhovnika, ker je v duhovskem stanu videl stan, ki je užival spoštovanje in nudil dovolj trdno gospodarsko bodočnost. Tudi drugače je življenje do nedavna zelo pomagalo maturantom, da so se odločali za lemenat. Danes je ravno obratno; skoro vse ovira mlade kandidate, ki se odločajo za duhovski stan. Ovira jih mehkužno in z Uživanjem prepojeno ozračje, v katero smo Vsi skoro potopljeni. Druga ovira je psihološkega značaja, ker sedanji svet nikakor ne ceni duhovništva kot so ga cenili nekoč. Marsikje je duhovnik predmet odkritemu ali prikritemu zasmehu. Končno moramo priznati, da je danes duhovski poklic tisti, ki materialno naj-*nanj »nese«. To se pravi, da fant, ki se Po maturi odloča, kam bi krenil, ne najde prav nobenega zunanjega nagiba, ki bi ga navajal na pot duhovništva. Ce se odloči, se mora odločiti, ker je v njem že dozorel »poklic«, to se pravi, ker je v njem pri dvajsetih letih zrastlo spoznanje, da velja vse zapustiti zaradi Kristusa in Zaradi duš, da se bolj splača delati zaradi božjega kakor pa zaradi zemskega kraljestva. NAUK VATIKANSKEGA KONCILA Takšno spoznanje in tolika zrelost, oziroma tako trden poklic ob koncu mature ie pa psihološko zelo težka zadeva prav *aradi ovir, ki smo jih zgoraj omenili in ki otežujejo dozorevanje poklica v mladem fantu. Vendar ni, da bi postali malo-dušnl. Sv. Pavel nas opozarja: »Kjer je bila obilica greha, je bila še večja milost.« To se pravi, da za duhovniški poklic Je treba danes več milosti kot v preteklosti. Vemo pa, da milost božja nikoli ne odpove. Treba jo je le poiskati. V tem oziru Pravi II. vatikanski koncil: »Dolžnost pospeševanja duhovniških poklicev je dolžnost celotnega krščanskega občestva. Tej dolžnosti bodo kristjani zadostili pred-vsem z lepim krščanskim življenjem. V tej smeri najbolj pomagajo družine, če vlada v njih duh vere, ljubezni In molitve, so nekako prvo semenišče. Potem *norajo pomagati župnije, kajti v njih cvetoče krščansko življenje vstopajo mladi ljudje. Za njimi pridejo učitelji in vsi 'Isti, ki na kakršen koli način pomagajo Pri vzgoji dečkov in fantov, posebno katoliške organizacije, vsi naj se trudijo, da bodo vzgajali zaupane jim mlade fante tako, da bodo tl odkrili božji klic da mu bodo velikodušno sledili. Vsi duhovniki naj kažejo svojo dušnopastir-8ko gorečnost posebno tako, da bodo Pospeševali duhovniške poklice, škofje pa vzpodbujajo svojo čredo, da bo pospeševala duhovniške poklice. Tako dejavno sodelovanje vsega božjega ljudstva pri delu za poklice odgovarja dejavnosti božje Previdnosti. Ta deli potreb-116 lastnosti in pomaga s svojo milostjo Ustim, ki jih je Bog izbral, da postanejo Sodeležnl Kristusovega duhovstva.« DA SE POMNOŽIJO POKLICI V ta namen koncil priporoča v prvi Vrsti že preizkušene pripomočke za to skupno sodelovanje in sicer molitev, pokoro in primeren krščanski pouk vernl-kov z vsemi sredstvi, ki jih nudi sodobna tehnika. Koncil Je torej posvetil svojo pozornost tudi vprašanju duhovniških poklicev in opozoril na to vse vernike in razložil, kakšne so dolžnosti posameznih skupin v božjem ljudstvu. Iz njegovega nauka je razvidno, da smo pri tej skrbi soudeleženi prav vsi, ki tvorimo božje ljudstvo. Zato se nihče ne sme izmikati, češ mene se ne tiče. Vsi smo soodgovorni tudi za duhovniške poklice med nami. In vsi moramo izpolniti vsak svojo dolžnost, predvsem tako da bomo živeli lepo krščansko življenje in da bomo za poklice molili in se žrtvovali. PROSITE IN SE VAM BO DALO Moliti morajo starši. K poročnemu oltarju sta pristopila ženin in nevesta, oba čista, neomadeževana, z najsvetejšo voljo, da bosta osnovala vzorno krščansko družino. Dogovorila sta se, da bosta v ta namen vsak dan skupno zmolila rožni venec. »Vendar,« meni nevesta, »treba bo še za misijone kaj storiti.« »Prav,« je bil ženin sporazumen, »v ta namen bova vsak dan dodala še eno de-setko, da nama Bog da sina misijonarja.« Držala sta sklep. Nikdar nista izpustila šeste desetke, toda otrokom nista nikoli izdala svojega namena. Vseeno, trije sinovi so postali duhovniki in misijonarji! Molijo naj bratje in sestre. Sloveči p. Patrik' Peyton, apostol rožnega venca, je iz Irske odšel v Ameriko z upanjem, da postane milijonar. Doma pa je njegova mlajša sestra Nellie molila, da bi šel za duhovnika. Res, stopil je y semenišče. Med učenjem je'zbolel za jetiko. Stanje je postalo brezupno, pa se je priporočil Materi božji in ozdravel. Malo pred maš-niškim posvečenjem je na hitro umrla sestra Nellie. Ko je pozneje brat Patrik pregledoval njene knjige, je v molitveniku našel podobico in na njej napisano ponudbo, ki jo je sestra napisala Bogu: v zameno za njenega bolnega brata naj rajši vzame njeno življenje. Moliti pa morajo ne samo sorodniki, moliti moramo vsi, vse božje ljudstvo, kajti duhovnik je iz ljudstva za ljudstvo in ne za svojo družino. Izkušnja potrjuje, da Bog tako skupno molitev tudi usliši. Bral sem, da je v Piemontu vas, ki nima veliko prebivalcev, ima pa veliko poklicev. Zakaj? župnik izjavlja: Zato, ker v naši župniji vsak dan molimo za poklice. Tudi naši škofje so za nedeljo duhovniških poklicev izdali posebna navodila in tudi oni priporočajo predvsem molitev, poleg drugih sredstev, ki jih omenja koncil. Mi vsi bi bili zelo slabi kristjani, če bi se ne zavedali važnosti vprašanja duhovskih poklicev in če bi v ta namen ne napravili svoje dolžnosti. Zato naj nas nedelja Dobrega Pastirja najde vse pri molitvi za poklice. A ne samo v nedeljo, moliti moramo pogosto, posebno še pred prvimi petki, da nam Bog pošlje dosti In dobrih duhovnikov. S tisočletnico pokristjanjenja Poljske sovpada 1000-letnica usta,-novitve poljske države. Razumljivo zato, da skuša brezbožni poljski režim na vse kriplje postaviti v ospredje le tisočletnico države in ovira na vse načine verne Poljake v nameri, da bi organizirali čim lepše verske proslave. Prepovedane so vse večje verske svečanosti izven cerkva in cerkvenih prostorov, kjer pa so, se verske svečanosti vršijo navadno istočasno kot državne. Tujim cerkvenim dostojanstvenikom je bil, kot smo že zadnjič poročali, prepovedan vstop na ozemlje Poljske. O papeževem romanju seveda ni več govora. V Gnjeznu, kjer je bila ustanovljena prva škofija na Poljskem, so vsak teden velike verske svečanosti, toda istočasno so na sporedu tudi velikanske vojaške parade. Mesto samo je preplavljeno od vojaških patrulj in je pod strogim policijskim nadzorstvom. Nihče ne sme v mesto ne iz mesta brez posebnega dovoljenja in najstrožje kontrole. Petnajst tisoč vernikov je prisostvovalo nedavni slovesni otvoritvi verskih svečanosti v Gnjeznu, sv. maši kard. Wyszynskega in zahvalni pesmi, kar je vse bilo na prostem. Popoldne se je zbralo še veliko več vernikov, da bi se udeležili procesije, ki pa jo je vlada prepovedala in izdala ukaz, naj se vse verske manifestacije vršijo !e v okviru cerkva in cerkvenih zemljišč. Poljski primas je v svojem govoru dejal, da poljska Cerkev že tisoč let deluje za blagor naroda in bo to delo nadaljevala tudi v bodoče. Kako iznajdljivi so v svoji zlobi nasprotniki Cerkve, pove tudi dejstvo, da prav v teh dneh igrajo na Poljskem delo, ki sramoti svetli spomin velikega papeža Pij a XII., proslulo Hochhuthovo dramo »Namestnik«. A naj se besni valovi še tako zaganjajo ob stene katoliške Cerkve na Poljskem, ne bodo je strli, kajti tudi poljska Cerkev je zgrajena na trdni skali, ki je peklenska vrata ne bodo nikdar premagala. Avstrija ima vlado ene stranke Po dvajsetih letih koalicije med ljudsko stranko in avstrijskimi socialisti se je sedaj prvič zgodilo, da je socialistična stranka prešla v opozicijo, ker ni bila pripravljena sprejeti pogojev ljudske stranke, ki je 6. marca izšla zmagovita iz volitev in dobila absolutno večino 85 poslanskih sedežev. Novo vlado je sestavil dosedanji kancler dr. Jožef Klaus. Zunanje ministrstvo, ki ga je vodil do sedaj socialist dr. Bruno Kreis,ky, bo sedaj vodil dr. Lujo Tončič, minister za šolstvo bo pa ostal še naprej dr. Theodor Piffl-Perčevič. Kot je videti, se dr. Klaus ni bal sprejeti v svojo vlado mož s slovanskimi priimki. Nova vlada je že prisegla pred avstrijskim državnim poglavarjem Jonasom. Medtem ko je dr. Klaus izjavil, da se zaveda zgodovinske važnosti dejstva, da prevzema oblast ena sama stranka, je pa bivši zunanji minister dr. Krejskv napovedal, da bodo avstrijski socialisti v bodoče strogo nadzorovali vlado in prebivalstvo obveščali, kaj bi se dalo v državi bolje storiti. Smrtna nesreča iraškega predsednika Arefa Prešnji teden, 14. aprila se je s helikopterjem smrtno ponesrečil predsednik iraške države maršal Abdel Salam Aref. Kasnejša preiskava je ugotovila, da je nesrečo zakrivil ,pilot helikopterja, ki je zgubil oblast nad letalom, ko je le-to zašlo v peščeno nevihto. Nasledil (ga je njegov brat general Abdel Rahman Aref, ki bo ostal na predsedniškem mestu do prihodnjih volitev, katere naj hi bile najkasneje čez leto dni. Novi predsednik se je uveljavil zlasti lansko leto, ko je zatrl upor predsednika vlade Razaka, hkrati pa se je pokazal dostopnega za kurdsko vprašanje, ki je za Irak vsa leta državnega obstoja najbolj kočljiva zadeva. Vse dosedanje vlade v Iraku so namreč do sedaj nasprotovale, da bi se Kurdom podelila avtonomija v okviru iraške države. Kurdi so ponosen narod petih milijonov, ki pa živijo razdeljeni na več držav: Turčijo, Sirijo, Perzijo in Irak. Samo v Iraku jih je nad milijon. Njihov voditelj Mustafa el Barzani že dolgo vrsto let vodi upor zoper iraške nasilnike in to z dokaj uspeha. Novi predsednik države general Aref je sedaj izjavil, da bo skušal Kurdom dati avtonomijo. Ta izjava je nagnila uporniškega voditelja El Barza-nija, da je odredil, naj se za en mesec prenehajo boji. Bodočnost bo pokazala, ali bo ta mučenj narod končno le prišel do pravic, ki mu po božjem in naravnem pravu gredo. Naj še to omenimo, da so zmagovite sile po prvi svetovni vojni imele namen, ustvariti samostojno državo Kurdistan, pa so kasneje iz političnega koristoljubja to namero opustile in tako ustvarile žarišče nemirov, ki je še danes aktivno in škodljivo za sožitje držav na Bližnjem Vzihodu. Posledica stavke bolniškega osebja Čeravno plačujejo zavarovanci vsak mesec precejšnjo vsoto zavarovalnici bolniške blagajne, so v nekih ozirih na slabšem kakor pa zavarovanci onstran železne zavese. Zdravniki jih z nejevoljo zdravijo, kajti za vse svoje usluge prejemajo zelo slabo in nezadostno nagrado. Zato so bile zadnje čase stavke zdravnikov, vključenih v bolniško blagajno, na dnevnem redu. Prišlo je tako daleč, da bodo od 18. aprila dalje zdravniki zahtevali od svojih klientov takojšnje plačilo po tarifah, kar bo spravilo zavarovance v velike težave in nevšečnosti. Zdravniki prosijo, naj bi specialne zdravniške preglede skrčili na najnujnejše. Osebe, lei so bolne doma ali v bolnišnicah in imajo pravico do dnevne doklade, morajo v teku treh dni javiti bolezen z vsemi potrebnimi podatki krajevni sekciji, ki bo tudi izplačala stroške za zdravljenje kakor to že dela ustanova ENPAS. Viharna plovba ladje „ Michelangelo “ V soboto, 16. aprila je italijanska admiralska ladja »Michelangelo«, ki je odplula iz Genove proti New Yorku 7. aprila, srečno prispela v newyorško luko, dasi z veliko (zamudo. Na krom je zastava z žalnim trakom na pol droga naznanjala, da je bila ladja šla skozi silne viharje, ki so zahtevali tri smrtne žrtve in enajst ranjenih. Na ladji sami pa je bilo razdejanje kakor po kakem požaru. Veliko odprtino v ladijskem trupu je pokrivala bela rjuiha, številne kabine prvega razreda, ki so bile neposredno za to odprtino, so kazale popolno uničenje, šipe so bile razbite, železje skrivljeno, pohištvo in posoda v razbitinah. To vse je ladji velikanki prizadejal silni vihar, ki je divjal na Atlantiku že na večer velikonočnega ponedeljka in nato od ure do ure naraščal, dokler ni dosegel viška v sredo, 13. aprila. Ogromni valovi, do 15 m visoki, so se pognali v ladjo in jo premetavali kot igračo. Pozneje so strokovnjaki ugotovili, da bi malokatera druga ladja vzdržala tako silne sunke valov kakor jih je vzdržala »Michelangelo«. Kapitan Soletti, ki je bil na svoji tri sto petinšestdeseti in doslej najhujši vožnji, je izjavil, da so se potniki zelo disciplinirano vedli piri tej nezgodi; pa tudi potniki so se zelo pohvalno izrazili o kapitanu in moštvu, ki je vse naredilo, da je spet vzpostavilo red in rešilo premnoge iz mučnih položajev. mesto običajnih 16 dni. Zaprli ga bodo dne 25. aprila. Odprtju je prisostvoval minister za industrijo in trgovino Andreotti poleg zastopnikov vseh držav zastopanih na velesejmu ter drugih visokih osebnosti. Na površini 400.000 kv. metrov razstavlja 14.000 udeležencev iz 87 držav, ki zavzemajo 126 blagovnih skupin. Na vele-sejmskem prostoru je tudi devet velikih dvoran za kongrese in seje, ki so važni za razmah velesejma. Družba za električno energijo je zastopana s posebno razstavo, ki je še posebej zanimiva in ena najpomembnejših na velesejmu. VELESEJEM TUDI V ZAGREBU Zagrebški velesejmi imajo za seboj že bogato tradicijo. Letošnji je sedemdeseti. Odprli so ga dva dni za milanskim, dne 16. aprila pod naslovom »Zagrebški pomladni velesejem«. Jeseni je nato še eden in sicer vedno v septembru. Poleg domačih razstavljavcev je prisotnih še 20 drugih iz tujih držav. Tudi Italija je častno zastopana, zlasti predeli iz obmejnega pasa, saj je navzočih >kar 14 razstavljavcev iz Trsta, Vidma, Gorice in drugih krajev. Gorico predstavlja podjetje Kerševan s šivalnimi stroji, gospodinjskimi aparati, televizorji in podobnim. In bo ena čreda in en pastir. V času po 2. vatikanskem zboru si mora vsakdo od nas prizadevati, da bo vreden član Kristusove črede. Spoved v velikonočnem času nam bo pomagala, da se bo to zgodilo VZORČNI VELESEJEM V MILANU Dne 14. aprila so se odprla vrata 44. milanskemu velesejmu; letos bo trajal nekaj časa manj in sicer le dvanajst na- Zapozneli duhovski poklici Vatikanski državni tajnik kard. Cico-gnani, je nedavno podelil v baziliki sv. Pavla izven obzidja v Rimu duhovniško posvečenje desetim gojencem zavoda Beda za pozne poklice. Novi duhovniki, ki so stari od 29 do 64 let so doma iz ZDA, Avstralije in Vel. Britanije. RAZNO NA naloge I zadevi Mm Ratifikacije Pisatelj [anez [alen je umrl Delo za poveličanje škofa Slomška pred vesoljno Cerkvijo z božjo pomočjo napreduje. Naj nas to navdaja s pogumom, da se bomo z vedno večjim zaupanjem zatekali k svetniškemu škofu Slomšku za pomoč v življenjskih potrebah. Radi opravljajmo devetdne\mico v čast božjemu služabniku Slomšku. Na novi podobici, ki so jo izdali v Rimu, je kratko navodilo o devetdnevnici z molitvijo za beatifikacijo. Poleg tega je na podobici v Zgoščenih besedah tudi vsa velika življenjska dejavnost škofa Slomška. Da, če hočemo Slomška častiti zares z neomajnim zaupanjem, ga moramo poprej dobro poznati. Edino tako bomo mogli razumeti globoko misel sodobnega zgodovinarja ob koncu podobice, ki je tako pomembna za naš mali narod: v prvem svetniku bo naš narod dosegel svojo zrelost v Cerkvi, v svetniku Slomšku pa bo slovenska Cerkev, katere oče je Slomšek, dobila svojo posvetitev! Ta trditev čudovito ruikazuje važnost Slomškove beatifikacije za vsakega sina našega — čeprav majhnega — naroda. Pred Bogom namreč ni razlike med velikimi in majhnimi. Treba je veliko moliti, poudarjam: moliti več kakor do sedaj! Molimo vsak dan Z otroki v družini, molimo za Slomškovo beatifikacijo skupno v cerkvi! SLOMŠEK RAD POMAGA Ko prosimo za posebno uslišanje v bolezni ali nesreči, prosimo Boga na S loško v o priprošnjo! Ne dodajajmo imen raznih svetnikov, priporočajmo se zaupno le Slomšku. Samo tako bomo v primeru uslišanja lahko z gotovostjo potrdili, da nas je Bog uslišal na Slomškovo priprošnjo. In s tem bomo Slomšku pomagali do časti oltarja. Božji služabnik Slomšek je že dokazal, da njegova priprošnja pri Bogu nekaj zaleže. Do sedaj imamo dva večja primera uslišanj, kjer je šlo za življenje in ste o njih mogli brati v »Slomškovem listu«. Vatikanske znamke za 1000-letnico pokristjanjenja Poljske Vatikanske pošte bodo izdale 3. maja vrsto spominskih znamk ob lOCKMetnici pokristjanjenja Poljske. Na znamkah bodo upodobljeni kralj Mieszko I., sv. Dala-bart, sv. Stanislav, božja služabnica kraljica Hed-viga, čenstohovska Mati božja in papež Pavel VI., ko se razgova-rja z nekaterimi predstavniki poljskega naroda. Razstava cerkvenega stavbarstva Na Dunaju so odprli mednarodno razstavo za cerkveno arhitekturo. Na razstavi, ki bo odprta do 30. aprila, je prikazan v risbah, reliefih in velikih skicah zgodovinski razvoj cerkvenega stavbarstva. Dalje je razstavljen različen stavbni material za gradnjo cerkva. Razstava prikaže tudi nove smernice, ki jih je dal cerkveni arhitekturi II. vatikanski koncil. Kongres krščanskih podjetnikov V Bordeauxu, na Francoskem so zaključili kongres lastnikov in voditeljev francoskih podjetij. Dopoldne so se kon-gre-sisti udeležili sv. maše, ki jo je daroval kard. Richaud v stolnici tega mesta. Po evangeliju je kardinal poudaril vlogo krščanskega podjetnika v sedanjem svetu. Naslov »krščanski podjetnik«, tako je dejal nadškof iz Bordeauxa, ni počastitev, ampak predstavlja moralno obveznost. Potem ko je poudaril nauk Cerkve, da je treba spoštovati moralno obveznost razgovora z uslužbenci, je kard. Richaud zaključil : »Dolžni ste, da vodite svoja podjetja tako, da bodo odgovarjala božji zamisli!« Zaključne seje se je udeležil tudi francoski minister za socialne zadeve, -ki je v svojem govoru poudaril potrebo urejenega ravnovesja med zasebnimi in kolektivnimi zahtevami gospodarstva pri dosegi večjega skupnega dobra. Lastništvo božjega groba V kratkem bodo ustanovili v Jeruzalemu mešano komisijo za revizijo lastništva posameznih verstev glede cerkve božjega groba. Trenutno so pravice do lastništva tega svetišča deležni grško-pravoslavni, latinski, sirski, armenski, koptski in etiopski verniki. Tudi je predvidena splošna obnova bazilike, za kar je že -določen kredit. Za dosego prijateljskega ozračja med posameznimi verstvi si je pridobil posebnih zaslug bogoslovni zavod sv. Ane, ki ga vodijo beli menihi. Poleg teh pa je cela vrsta uslišanj v vsakdanjih potrebah in posebno v družinskih težavah. Svoje zaupanje v Slomškovo pomoč povečajmo z branjem njegovih življenjepisov. Najboljši življenjepis, ki je trenutno na razpolago, je knjiga prelata dr. Kovačiča: »A. M. Slomšek, služabnik božji«. Ponatisnilo jo je Baragovo misijonišče v Buenos Airesu. Če se nam ta knjiga zdi predolga, pa berimo vsaj Hrasteljevo knjižico »Škof Slomšek«, ki je izšla lansko leto med salezijanskimi knjižicami. POTREBNA JE TUDI GMOTNA POMOČ Sodelovanje in odgovornost pri tem, da bo Slomšek čimprej dosegel čast oltarja, pa pokažimo od časa do časa tudi z darovi. Škof dr. Držečnik je pred nekaj leti takole zapisal ameriškim Slovencem: »Znano vam je, da so s procesom za prištetje k blaženim in svetnikom združeni veliki stroški; proces v Rimu zahteva celo vrsto ljudi, ki morajo sodelovati in jim je za njihovo delo treba dati zasluženo plačilo.« Razen drugih sodelujejo pri procesih predvsem: profesorji, zdravniki, odvetniki, sodniki, in številni uradniki. Vsota, s katero trenutrto razpolaga »Slomškov sklad«, je le neznaten odstotek celotne vsote, ki je potrebna samo za beatifikacijo. Bog povrni za vse darove do sedaj. Podpirajte še naprej »Slomškov list«. Zaenkrat ga tiskamo v nakladi 13.000 izvodov, ki gredo vsi v zamejstvo in med naše izseljence. List nima cene, ker pride k vam kot prijatelj, da vam prinese no\nce o postopku in še kaj. Sprejmite ga kot takega in ga dajte prebrati tudi vašim znancem. Za uslugo pa mu dajte primemo nagrado v zavesti, da je Slomškovo poveličanje pred vesoljno Cerk\njo — kakor tudi poveličanje škofa Barage in p. Ven-delina Vošnjaka — zadeva vsakega sina našega majhnega naroda; da, ponos vsakogar doma in po svetu! Dr. Franc Šegula, Rim Nova ekumenska revija Meseca maja bo izšla v Londonu prva številka nove ekumenske revije »Sun-day«. Revijo bodo vodili anglikanski pastor, katoliški duhovnik in član Sveta Cerkva. Krtačne odtise za prvo številko so že predložili kard. Heenanu, canterburyjskemu nadškofu dr. Ramseyu in anglikanskemu škofu v Londonu. Nabirka za lačne v Indiji se nadaljuje Vatikanski list IJOsservatore Romano nadaljuje nabirko za lačne v Indiji. Nabirka je v preteklem tednu presegla 4 milijarde. Dne 14. aprila navaja list vsoto 4.031.000.000 lir. Katoličani v Južni Afriki Število katoličanov v Južnoafriški republiki se je v obdobju od leta 1964 do 1965 povečalo za 51.126 oseb. Katoličanov je sedaj v tej deželi 1.153.617. Škofje in laiki v Rim Tretji -svetovni kongres laičnega apostolata bo v Rimu od 11. do 18. oktobra 1967. V istem času se bo v Rimu vršila tudi prva škofijska sinoda. Tako se bodo istočasno sešli v Rimu škofje in laiki iz vsega sveta. Dr. Janez Jenko pri sv. očetu Vatikanski list VOsservatore Romano poroča, da je v četrtek, 14. aprila sv. oče sprejel v privatni avdienci upravitelja za Slovensko Primorje -g. škofa dr. Janeza Jenka. Skrb za slepe otroke v Tanzaniji Na željo vlade v Tanzaniji so se misijonarji družbe Maryknoll, ki deluje v škofiji Shinyan.ga, posvetili vzgoji in izobrazbi slepuh otrok. S fondi, ki so jih dale na razpolago različne organizacije, so redovniki pričeli graditi zavod za specializacijo učiteljev, ki se bodo bavil-i z vključitvijo slepih otrok v redne šole. Po uradnih statistikah je v Tanzaniji nad 7.000 šoloobveznih slepih otrok. Prvi mednarodni kongres za teologijo Od 26. septembra do 1. oktobra bp v Rimu prvi mednarodni kongres za teologijo po II. vatikanskem koncilu. Za sodelovanje so povabili 70 strokovnjakov, ki pripadajo raznim teološkim šolam. V torek, 12. aprila na večer je umrl malo pred dopolnitvijo petinsedemdesetega leta duhovnik Janez Jalen, pisatelj Ovčarja Marka, Bobrov, Cvetkove Cilke, Tropa b-raz zvoncev in drugih povesti. Rojen je bil na Rodinah pri Žirovnici, kot duhovnik je služboval po več župnijah ljubljanske nadškofije in bil vmes katehet v Ljubljani, zadnja leta svojega življenja pa je prebil kot župnik pri »Mariji uda-rjeni« na Ljubnem v bližini Brezij, kjer ga je sedaj smrt rešila betežnosti, ki je prišla nadenj s kapjo, katera ga je pred -meseci zadela. Jalen je bi-l eden najbolj plodovitih, znanih in branih pripovednikov katoliškega kulturnega kroga zadnjih desetletij, res ljudski pisatelj, ves preprost, pa istočasno tako domač in iskren, da ga je vzljubil vsakdo, ki je prebral le eno njegovih del. Bil je z vsem srcem navezan na Gorenjsko in njene lepote. Iz njegovih spisov je žarela ljubezen do nara-ve, do cvetočega vres ja, do življenja v planinah, -kjer je doma mir, preprostost in lepota. Gore so ga vedno privlačevale. V zgodovino slovenskega alpinizma bo šel nenavaden vzpon po Triglavski steni: ženin, nevesta in duhovnik Jalen so po njej dosegli triglavski vrh in tam pri Aljažavem stolpu ju je nato pokojni pisatelj zvezal za vse življenje. Kot mož peresa je pisal v Dom in svet, v Mladiko in razno dnevno časopisje, kot dramatik je napisal trilogijo ljudskih iger Slovensko gledališče v Trstu je zadnjo soboto in nedeljo gostovalo v Katoliškem domu v Gorici z dvema pasijonoma. Prvi nosi naslov Vinska žalostna z alelujo, drugi pa Pasijon. Prvi — avtor Mirko Mahnič ga imenuje »simfonična igra« — sodi v ciklus iigar, napisanih po motivih slovenske ljudske pesmi (sedem večerov), imenovanih Slovenski oziroma Kranjski teater. Gre za izvirno in posrečeno misel, najti v slovenski motiviki elemente, ki so slovenskega človeka skozi stoletja klesali v njegovo današnjo podobo, iz teh elementov ustvariti notranjo napetost in jih -prenesti na oder v izvirni besedi in modemi obliki. Vinska žalostna z alelujo ima štiri dele. V prvem, zelo bridkem delu, prevzame osem moških misel na smrt. So to Fant, Starec, Romar, Berač, dva Soldata in dva Kmeta. Zaradi smrti je svet brez vodnega veselja. Z drugim delom, noro veselim, nastopi Kurent z vabilom k veselju brez ograd. Temu se nastopajoči predajo do konca, a na -koncu so še bolj kot prej postali »ljudje v stiski«. V tretjem delu (andante) pride mimo trpeči Kristus s Križem. Spoznajo, da so se opili, in pa, da ima tudi trpljenje svoj smisel. Odpravijo se na spokorniško romanje, na trdo pot življenja, ki jo mora vsak sam obhoditi. V četrtem delu, radostnem, prinesejo angelci in Marija tri kaplje Jezusove krvi. Romarji pijejo od tega sladkega vi-nca. Sam Kristus jim potem naznani resnico Velikega petka jn Velike nedelje: trpljenje sicer jemlje na nižji ravni, a vrača mnogo več na višji. Šele to spoznanje je resnično, vir mirnega veselja. Miselno je igra pravilna: od s-poizna-nja pogojnosti življenja, po župančičevskem »predaj se vetrom, naj gre, kamor hoče«, do spoznanja praznosti stvari in sprejetja življenja na višji ravni. Teatrsko je graditev prijetna: od velike bridkosti do norega veselja (dotik obeh skrajnosti), pa preko resnosti v veličastnost. Prehajajoče razpoloženjsko ozračje daje simfoniji barvitost. Pasijon prirejen po starem škofjeloškem pasijonu, skuša z najbolj enostavnimi in samo potrebnimi elementi zgraditi Kristusovo dramo. S tremi kapucini je vokvir-jen v škofjeloški prostor. V skladnih enotah, -ki so usmerjene predvsem v medsebojno napetost sil, doživimo boj med dobrim in zlom. Uporabljanje ljudskih tipov (osem: moških v prvi, papež, škof, kralj in kmet v drugi igri) močno spominja na Calde-ronov Veliki oder sveta. Ali ne kaže oboje na isti -vir: -krščanski srednjeveški misterij? Oboje del dela v celoti vtis, kot bi gledali panjske končnice pri naših čebelnjakih ali pa stare svete podobe po naših cerkvah. K temu pomagajo še rekviziti: g-loriole apostolov in an-gelov, velikanski kelih, kladivo in petelin. Avtorju, ki je tudi režiser, je treba priznati odlično režijo. Taka kot je, prenese najbolj zahtevno kritiko. Verjetno je prav v režiji ključ uspeha, -kajti besedilo samo — -zlasti prvo — bi moglo ostati v (Dom, Srenja, Bratje: 1923, 1924 in 1931) te-r dramo »Grobovi« (1936), kot pripovednik pa predvsem povesti Ovčar Marko (1929), Cvetkova Cilka (1938), Trop brez zvoncev (1941), O-grad ter trilogijo iz prazgodovine ljubljanskega barja (1942-1943) ter zbirko novel Previsi (1940). Po klenosti jezika, izraziti povedni nadarjenosti in slogovni usmerjenosti je bil Janez Jalen realist Finžgarjevega kova. Nevsiljivo je obdeloval našo zemljo in rod ter z njima povezana, moralna in socialna vprašanja. Umel je vliti svojo -ljubezen do narave, gorenjsko planšarsko in lovsko čud ter zgodovinsko preteklost oživljajočo domišljijo v epske podobe, ki so zlasti v »Ovčarju Marku« -ter v »Tropu brez zvoncev« ustvarile slovensko inačico alpske povesti. Podobe kot: drobna sinica obleži po točj z razbito glavico sredi neizmernega gorskega sveta; mesec obsije izpraznjeno orlovsko gnezdo v previsni steni; zaljubljeni pastir si pri plezanju za očnico nareže podplate, da ga strjena kri obdrži na gladki skali, — vse to ostane bralcu dolgo v spominu in so hkrati hvalnica in žalostinka v življenju. To idilično kruto poezijo boja za obstoj je pa Jalen do kraja razvil šele v drugi svojih pisateljskih iznajdb, v »Bobrih«. Na podlagi arheološkega in zgodovinskega znanja-, poznavanja sedanje barjanske pokrajine in presenetljivo doslednega družbenega razvoja je zasnoval vzpon, vrh in propad mostiščarja - individualista. neveščih rokah mrtva točka. Zna ustvarjati atmosfero, od ene skrajnosti do druge, razpo-reja skupine po odru in jih stalno premika v smiselnih smereh, igralce spravlja iz stoje v poklek, sedenje ali prav na tla, prazni in polni oder, kot -narekuje zgradba drame. Tu gre omeniti dve zanimivosti. Najprej to, da dela režiser rad z igralci na tleh: kako samo po sebi umevno razveže po grehu Adama in Evo iz stoje na tla, kako -razgiblje Dušo, ki večino svoje vloge itak odigra na tleh; zadnja večerja se odigra na tleh; vinskim bratcem so tla hvaležen rekvizit. Drugo pa je igra -molka in smeha. Pri pasijonu se za to, da Kristusa izdajo, zberejo igralci na sprednji del odra, samo živahno nerazumljivo šepetajo, pa se med divjim žen-skim smehom spet razlete. S tem se je v filmskem jeziku odigral prizor nasprotne igre in sceno je pokrilo tem-no občutje. Smeh cipe, smeh hudiča (ne mefista, ampak našega parklja), smeh I. bičarja, smeh smrti — vsak po svoje ustvarja prešemost ali zlobo, surovost ali neko ujedljivo histeričnost. Še -nekaj ije treba poudariti: prelepe obleke Alenke Ba-rtlove, tako po barvi — vse različne, lepe, ustvarjajoči prijetno podobo — kot po obliki (Kaj-fasovo pokrivalo, Magdalenino -bogastvo gub, Simona iz Ci-rene iz dolge srajce in ozkih hlač sestavljeno obleko, Kristusovo razcefrano tuniko, Marijino krono, peruti angelov). Gre za fin okus in bogato domišljijo. Omeniti bi bilo treba igro posameznih igralcev, npr. v Pasijonu Kristusa, Dušo in Sm-rt ali v Vinski šalostni Kurenta, Berača, Romarja, Starca, Marijo, da naštejemo samo nekatere. Posebej bi -bilo vredno govoriti o glasbenih vložkih, o razsvetljavi, pa o simfoničnem vidiku Vinske žalostne (monotono pripovedovanje v spokorni procesiji). Škoda, da je bilo gledalcev bolj malo. V soboto zvečer bi se slaba udeležba dala opravičiti z veliko nevihto, ki je divjala nad mestom, čudno pa je, zakaj obisk tudi v nedeljo ni bil povsem, zadovoljiv, čeprav smo zelo veseli, da sta se v ne- Draga Okoli sto španskih in tujih novinarjev si je na velik-i petek, 9. aprila ogledalo na krovu ameriške križarke »Albany« zloglasno vodikovo bombo, ki jo padla v morje 17. januarja letos, ko sta -nad j-užno Španijo pri kraju Pa-lomares trčili v zraku dve ameriški letali. Eno je bil ameriški strateški bombnik, ki je bil na običajnem varnostnem poletu in je nosil zato s seboj tovor jedrskih vodikovih bomb. Ob trčenju so padle iz letala vse štiri bombe: tri so takoj spravili na varno, ker so jih pobrali na zemlji, četrta pa je padla v globoko morje. Našli so jo le s težavo in po dolgem iskanju, -in ko so jo hoteli že dvigniti in so jo imeli pri- Italija na prvem mestu glede rakastih obolenj Iz statistike znanstvenikov in zdravnikov, ki proučujejo rakasta obolenja je razvidno, da je Italija glede raka na prvem mestu. Prvenstvo v državi pa nosita Ligurija in Julijska Benečija. Leta 1964 je zahtevala ta bolezen v Italiji 85.000 smrtnih žrtev. V desetih letih se je število smrtnih primerov dvignilo za 26.000. Računajo, da je trenutno v Italiji 300.000 oseb bolnih na raku. Na konferenci zdravnikov v Milanu je prof. Leonardo Santi, eden glavnih znanstvenikov in raziskovalcev te bolezni izjavil, da -bi bili tudi v Italiji potrebni obvezni splošni pregledi kakor v ZDA. V Združenih državah je namreč v zadnjih letih odstotek rakastih obolenj in smrti za 50 odstotkov manjši kakor pa prej, ko pregledi še niso bili obvezni. Znano je namreč, da je rak v začetni fazi popolnoma neopazen in neboleč. Bodoči svetovni kongres za katoliški tisk Osmi svetovni kongres za katoliški tisk bo leta 1968 v Berlinu. Na njem bodo obravnavali različne probleme, ki se tičejo izvedbe koncilskega odloka o sredstvih društvenega obveščanja. V pripravo na ta kongres so ustanovili v Nemčiji odbor, ki bo deloval v tesnem stiku z mednarodno zvezo za katoliški tisk. deljo udeležila predstave dva avtobusa naših Ijud-i iz Slovenske Benečije. Take predstave mora videti tudi po večkrat čim večji krog -ljudi in je treba v bodoče vse storiti, da bodo zajele res vse, ki se še čutijo Slovence. Pa še ena misel: kakor imamo narodne pesmi zbrane v Štrekljevi zbirki in kakor imamo narodne melodije in plese in navade zbrane -po knjigah, tako -bi morali to novo zvrst našega narodnega blaga imeti shranjeno na filmskih in glasovnih trakovih. Besedilo samo shraniti je premalo. Režija je tu bistvena. Kaj bj ne bilo mogoče teh stvari filmati (lahko na 11-milimetrski trak), glas pa sneti na magnetofon in to poslati med vse naše ljudi, ki so žejni slovenstva: v Slovenijo, če seveda ne motijo oblasti naše narodne vrednote, -med Slo-vence za mejo in med Slovence po svetu? S tem b; storili -veliko narodno kulturno -delo. Br. - iz - A. Opomba uredništva : K poročilu našega sotrud-ni-ka želimo dodati samo besedo -našemu goriškemu občinstvu. Pasijon se je ponovil dvakrat, v soboto zvečer in v nedeljo popoldne. Bilo je to umetniško doživetje, ki ga more nuditi samo Slovensko gledališče iz Trsta in to samo v Kulturnem -domu v Trstu in v Katoliškem domu v Gorici. Bila je to pristna slovenska umetnina, ki ji ne najdeš enake na svetil. Predstave so se zaključile in se ne bodo več ponovile. Torej ne bo več -priložnosti, da bi jih kje drugje videli. Kljub temu tako skromen obisk posebno goriških meščanov in naše slovenske inteligence ter naših dijakov. Tako edinstveno priliko, ki je nismo še imeli v Gorici in je ne bomo več imeli-, so zamudili. Zakaj? Zaradi slabega vremena v soboto? Zaradi lepega vremena v nedeljo? »Kdor -govoriti kaj ne ve, on vreme hvali ali toži« (Prešeren). Podoba je, da so naši meščani, posebno še naša tako zvana inteligenca, neobčutljivi za kulturne vrednote. Preprosto ljudstvo iz Benečije jih stavi v sramoto, tudi tiste, ki- pišejo -in govorijo o kulturni enotnosti zamejskih Slovencev, potem pa sabotirajo take pristno slovenske predstave v Katoliškem domu. bomba trjeno na železne verige, je bomba zdrknila s podvodne police še niže, v globino 800 metrov. Potrebni so bili novi napori za njen dvig, kj so bili končno kronan1 z uspohom. Pri tem iskanju je sodeloval0 tri tisoč vojakov ter bilo udeleženih ^ Širite »Katoliški glas" različnih ladij in dve podmornici. Vsak*1 vodikova born-ba je draga že sama sebi. Najdena bomba pa je postala sed»J še bolj draga: za njen dviig iz morski*1 globin so potrošili sto milijonov dolarji' Jz življenji Ctrlm DVA PASIJONA V GORICI Komu in čemu to koristi ? Zelo smo se začudili, ko smo 14. aprila brali v »Primorskem dnevniku« vljuden napad na Slovensko katoliško skupnost ln »Katoliški glas« v zvezi s člankom *Slovenski katoličani in politika« (K. g. 2- 4. 1966), dasi v članku ni besedice zo-Per »Primorskega« in tiste, ki jih zagovarja. Komu ta napad koristi in komu služi? Mar komu ni prav, če slovenski katoličani v Italiji pravijo, da želijo biti pristni tudi v politiki? Bo morda »Primorci« opustil svoje (glede slov. manjšinskih 01 naftovodnih zadev) razmeroma nepri-hransko stališče, ker se bližajo jesenske volitve? Kako si zamišlja obrambo novih Črtev naftovoda? Naš odgovor na vprašanje »Primorske-Sai je zelo jasen: ko bo »Primorski« prebičal konzorcij, da objavi pogodbo z dne 2- 2. 1966 z vsemi prilogami, bomo tudi ^i zahtevali objavo odborove pogodbe. Zdaj pa so na vrsti bolj važna in nujna vprašanja glede naftovoda, ki bi jih mo-vsi Slovenci enotno in odločno regati. želimo, da zavzame »Primorski« Sv°je stališče in postavi prizadetim mo-’ebitna vprašanja glede težav, ki jih bomo ženili. Pravilen primer postavlja »Gospodar-®vo« (j5. 4 1966) v članku »Naftovod zah-I nove žrtve!« Kaj vse so storile ob-in druge krajevne uprave v Av-tfriji, da so izsilile od iste petrolejske družbe nele pravično odškodnino za po-trneznike (in to samo za najem pro-5,0ra, po katerem teče cev) ampak tudi Osebno odškodnino za skupnost, po ka-'re ozemlju teče trasa! In pri nas? Ponavljamo, kako je glavna težava na-sWa že v začetku, ko je dolinski komu-stični župan kljub nasprotnemu pozivu ovenske skupnosti podpisal znano dava-lenje, preden je sklical novo izvoljeni finski svet. Doberdobski župan je rav-drugače in je tudi »vladni funkcio-nar«! To županovo dovoljenje predstavlja nekakšen izvirni greh za vse, kar se je pozneje zgodilo. On in dolinski občinski odbor sta tudi kasneje odklanjala nove pobude in resolucije Slovenske skupnosti, s katerimi bi lahko dosegli enotno nastopanje in bi ne bili potrebni dve organizaciji za obrambo razlaščencev. Zaradi te politike je bil razbit skupen nastop. Ali je to prav? Druga velika težava je tista klavzula konzorcijeve pogodbe z dne 7.2.1966 (tako vsaj trdi ena stranka, ki jo je podpisala), s katero so vezane tudi cene za tiste lastnike zemljišč drugega lotta, ki niso člani konzorcija. Ker je bil ta dogovor sklenjen v času, ko ni bilo razlastitvenih odlokcn’ za drugi lotto, pomenijo njegove cene prostovoljno sprejete cene. In posledice? Če danes lastniki zemljišč iz drugega, pa tudi tretjega lotta vložijo tožbe za višje cene, jih bodo težko dobili, ker se bodo uradni sodni cenilci pač ravnali po prostovoljno sklenjenih cenah v konzorcijevi pogodbi. Glede tretjega lotta naj še omenimo, da je dolinski socialistični podžupan na seji občinskega sveta izjavil, da ta zemljišča ne bodo razlaščena, zdaj pa prihajajo razlastitve. Kako to? To so pekoča vprašanja! Ljudi zanima, kako bodo plačana zemljišča za drugi in tretji lotto, kdo je otežkočil položaj in kdo jim bo pomagal! Z zaupanjem pričakujemo, da bo »Primorski« objektivno poročal tudi o gori omenjenih težavah (prezgodnji podpis dovoljenja, politika dolinskega občinskega odbora, ali res obstaja omenjena klavzula v sporazumu za drugi seznam itd.) ter zavzel svoje stališče do njih. Tvorna kritika je zdravilna, če vodi do svojega namena. In kakor je naredila Slovenska skupnost v dolinski občini s svojo resolucijo, tako tudi mi iskreno pozivamo k enotnemu nastopu in skupni borbi vse prizadete od razlaščencev do njihovih organizacij, političnih strank in slovenskih časopisov. Kdor se bo svoji dolžnosti izognil, bo — čeprav morda nehote — koristil tujemu velekapitalu na škodo razlaščenih Slovencev. 2*o daljšem času prinašamo spet nov ^am dobrotnikov za naš oltar na Vejni. 2^°t je bilo objavljeno in ste gotovo Ut (So g/ffiD/3 rali v časopisih, bo veličastno Marijino bt. I et>šče na Vejni posvečeno čez en mesec, •1. v nedeljo, 22. maja. Dotlej bo končan * oltar slovanskih blagovestnikov sv. j/r*la in Metoda, in naš umetnik g. Tone ralj je že na delu za uresničitev svojega r*8a načrta. 2*°kažimo v tem času dobro voljo in •spevajmo po svojih močeh. V čast si *Po šteli ,da bo naš oltar zgrajen z na-llni darovi. O e?nam novih dobrotnikov je naslednji: L Marijine družbe v ul. Risorta v Trstu dobrotnice: Trebše Marija 1.000; asič Roza 1.000; Drasič Mariza 1.000; ,0sovel Dora 2.000; N. N. 3.000; Vatovec j^Pija 300; N. N. 1.000; Božič Ana, ™ Iz župnije sv. Ivana v Trstu nabija dobrotnika: Trošt Karel 10.000; V. 700. Iz škedenjske župnije nasled-,dobrotniki: Cepak Zora 5.000; N. N. fro Ciacchi Marija 1.000; N. N., Sv. Ifbn11’ 2-000; Sancin Josipina iz Doline ■^2; N. N., Opčine, 1.000; družina Jazbec ^tranrara 1.000; N. N. iz Stramara, 1.000; av®c Justina iz Boršta 5.000; tri dobrot- nice iz Rojana 12.000; A. M. iz Rojana 2.000; Štrekelj Karolina, Prosek, 1.000; Košuta Frančiška, Sv. Križ, 2.000; namesto cvetja -na grob msgr. Matija Škabarja, Svetokrižani, 5.000; N. N., Sv. Vincencij, 10.000; N. N., Sv. Vincencij, 5.000; družina Knez iz Riomanj 1.000; v spomin pokojnega g. Križmana, Mery in Mira Bole 5.000; Marc Marija, Bazovica, 5.000; Kalc Marija, Gropada, 1.000. Iz raznih krajev v Trstu vsi naslednji dobrotniki: Mahor Alojzija 5.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 3.000; N. N. 1.000; Jerz Otilija 500; N. N. 1.000; Patrizia 1.000; N. N. 1.000; Crevatin Margerita 1.000; N. N. 1.000; Battolin-i 1.000; več dobrotnic skupaj 2.500; dr. U. Z. iz Gorice 5.000; I. S. iz Gorice 5.000; V. A., Pasa, 1.000; P. F. 1.500. Današnji darov; znašajo 127.500 lir. Prejšnja vsota 752.300 lir. Skupno 879.800 lir. Vsem dosedanjim darovalcem se prav iskreno in iz srca zahvaljujemo. Trdno upamo, da se bodo še drugi odzvali vabilu. Svoje darove pošiljajte na Tržaškem v Marijanišče na Opčinah ali g. kaplanu Gerdolu pri Sv. Vincenciju, v Gorici pa na upravo Kat. glasa. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu RZASKE NOVICE Bazovica Slomškov dom je bil v zimski sezoni zelo delaven. Priredil je mnogo zabave mlajšim in starejšim, ob koncu leta in zla-sti v pustnem času. Poleg zabav so se vršili v Slomškovem domu prosvetni večeri z najrazličnejšo tvarino. Prof. Edi Košuta je predaval materam o duševnem stanju otroka od rojstva do pubertete in o pravilnem postopanju staršev v tej dobi. Večera, ki je -bil prirejen kot roditeljski sestanek, se je udeležil tudi ravnatelj openske enotne šole, ing. Sosič. V marcu je Slomškov dom povabil vaščane na filmski večer, kjer je bil predvajan švedski film Ingmarja Bergmana »Kakor v zrcalu«. Večera so se udeležili in -pri debati sodelovali prof. Vinko Be-ličič z gospo, prof. Artač in prof. Edi Košuta. Sledili so večeri o Indiji (predavatelj g. Vinko Zaletel iz Koroške), o naših planinah (dr. Rafko Dolhar), o pomenu športa za mladino (prof. B. Pavletič). Na velikonočne praznike so se naši mladi pripravili z dvema večeroma, na katerih sta predavala ga. Beličičeva in pa msgr. J. Jamnik. Lepo je bil izveden materinski dan, na katerem je sodelovala šolska mladina. Materam je govoril naš prijatelj prof. dr. Maks Šah. Mladina Slomškovega doma je tudi letos kakor lansko leto mnogo prispevala k lepi izvedhj vaške pustne maškarade in kar dveh pustnih večerij. Naj omenimo, da so se šolarji omejili na zelo skromno večerjo, da so mogli darovati lepo vsoto nabranega pustnega pobira lačnim v Indiji. Lepa pomlad je mladino izvabila na prosto. Zato smo čutiili potrebo, da postavimo naš; mladini igrišče za košarko in odbojko. Lotili smo se dela in upamo, da bomo v maju mogli že otvoriti igrišče, ki bo seveda zgrajeno po vseh predpisih in kolavdira-no tudi za večerno treniranje in tekme. »Zarja«. V naši vasi se ljubitelji športa že veliko let zbirajo v športnem društvu »Zarja«, ki najraje goji nogomet in je bilo zelo delavno v predvojni dobi. Več mesecev se športniki zbirajo -in preučujejo vse možnosti, da bi šport v naši vasi poživili in da bi potegnili okoli sebe čim več vaščanov in tudi ljubiteljev športa iz sosednjih vasi v fari. Dne 15. aprila so imeli v gostilni »Pri pošti« občni zbor in se odločili za resno delo, ki bo seveda terjalo mnogo žrtev, vztrajnosti in poguma. Če bo znalo gojiti čisti šport brez političnih primesi in bo člane poplemenitila želja po osebnem izpopolnjevanju, bo športno društvo Zarja gotovo doseglo svoj namen in našlo podporo vseh dobromi-slečih vaščanov. In prav to iz srca želimo vsi, ki se zbiramo okoli Slomškovega doma. Smrti. Smrt dveh dragih oseb je prekrila velikonočne praznike v fari z globoko žalosto. Na velikonočni ponedeljek smo ob veliki udeležb; pospremili k zadnji poti mladega moža iz Padrič S-telija Grizoniča v starosti 42 let, ki mu je zavratna bolezen po enoletnem trpljenju prekinila življenje. Naslednji dan smo pa pokapali dobro mater Julijo Križmančič roj. Magajna, zvesto naročnico Kat. glasa, ki je po osemletnem zdravljenju po raznih zdraviliščih odšla k Bogu po zasluženo plačilo. Zahvala »Adrie« Od-bor akademske liste »Adria« se je sestal na -svoji prvi redn; seji po izidu letošnjih volitev. Najprej je ugotovil uspeh, ki ga je lista na teh valitvah dosegla. Letos je za slovensko listo namreč glasovalo 28 % več volivcev kot lani, to se pravi, da je med listami, ki so najbolj izboljšale svoj položaj, Adria na drugem mestu. To dela čast vsej manjšini, ne samo slovenskim akademikom. Vendar pa ne moremo mimo ugotovitve, da se je položaj vidno izboljšal le v Trstu, medtem ko je v Gorici število za Adrio oddanih glasov vidno padlo (od 7 na 2). Na seji je nato sledilo daljše razpravljanje o točkah volilnega programa in o možnostih njihove uresničitve. Odbor je sprejel nekaj konkretnih sklepov, ki bodo podrobneje obrazloženi v biltenu, s katerim bo Adria priložnostno obveščala slovenske akademike. Poleg tega so odborniki sklenili, da bodo časopisi redno seznanjali slovensko javnost o delu svojih predstavnikov, Karla Mezgeca v Študentovskem svetu in Igorja Tute v tržaški Mladinski konzul ti. Odbor se zahvaljuje vsem akademikom, ki so glasovali za slovensko listo Adria in izreka posebno priznanje vsem tistim, ki so si še posebno prizadevali za njen uspeh. Odbor liste Adria VABIMO NA PRVOMAJSKI PRAZNIK V BAZOVICI Ob 16.30: VESELI PLANŠARJI iz Ljubljane in pevca Silva Vetrih in Janez Jeršindvec bodo izvajali nov program domačih pesmi in napevov; za dobro voljo bo poskrbel humorist »KOREL«. Sledi: »Beseda k prvomajskemu slavju«. Nato nastopi MOŠKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom prof. H. Mamola. Drugi del prireditve od 19,30 do 24. ure PROSTA ZABAVA, med katero bodo »Veseli planšarji« igrali za mlajši rod moderne popevke, za starejše pa domače poskočnice. Za dober prigrizek in pristno kapljico je poskrbljeno. Vse bo na prostem na novem igrišču Slomškovega doma. V primeru slabega vremena se bo vršil prvi del v kino dvorani, drugi del pa v Slomškovem domu. RADIO TRST A Spored od 24. do 30. aprila 1966 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Pi'enos sv. maše -iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. —- 11.15 »Oliver Tvvist«. Dramatizirana zgodba po Charlesu Dickensu. Drugi -del. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 12.30 in ob 13.30 Glasba po željah. — 15.30 »Zeleni suknjič«, komedija v enem dejanju. — 16.30 Koncert operna glasbe tržaške Glasbene Matice. Dirigira Oskar Kjuder. Koncert smo registrirali v Kulturnem domu v Trstu dne 27. marca 1966. — 18.30 Obletnica meseca: Franc Orožen: »Slikar Josip Tominc ob stoletnici smrti«. — 20.30 Lelja Rehar: V starih časih: »V furmanski uoštariji«. Ponovitev v torek ob 12.00. Ponedeljek: 10.00 Iz proslave ob oblet-letnici osvoboditve v Kulturnem domu v Trstu, ki smo jo registrirali dne 1. junija 1965. — 12.00 Brali smo za vas. — 15.30 »Vrnitev«. Enodejanka, ki jo je napisal Mario Fratti, prevedel Martin Jev-nikar. — 17.30 Pianist Igor Dekleva. — 19j15 »Zbirka dokumentov in razprav deželnega odbora za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini«. — 21.00 G. Verdi: »Otello«, lirska drama v štirih dejanjih. Torek: 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 41. lekcija. — 18.30 Bari- tonist Dario Zlobec: Iz niza javnih koncertov Radio Trst v sezoni 1965-66. — 19.00 Plošče za vas, quiz oddaja. — 21.00 Pregled slovenske dramatike. 21. oddaja. Ljudska igra F. S. Finžgarja. Odlomki iz del: »Divji lovec«,'»Naša kri«, »Veriga« in »Razvalina življenja«. Sreda: 11.35 Radio za šole (Za I. stopnjo osnovnih šol). Ponoritev ob 17,25. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.15 Higiena in zdravje. — 19.30 Moški zbor »Slava Klavora« iz Maribora. — 21.00 Simfonični orkester. Igra orkester mestnega glasbenega liceja »Jacopo Tomadini« iz Vidma. V odmoru (približno ob 21,35) Knjižne novosti: »Leonardo Sciasoia: "A ciaseuno il suo - Vsakemu svoje”«, ocena Josip Tavčar. Četrtek: 12.00 Za smeh in dobro voljo. — 17.20 Italijanščina po radiu. Osnovni tečaj: 42. lekcija. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.35 Z italijanskih glasbenih festivalov. — 21.00 »Nepomembna ženska«, drama v štirih dejanjih. Petek: 11.35 Radio za šole (Za II. stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 11.35. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Iz slovenskega glasbenega življenja v preteklih stoletjih. — 19.000 Zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »Publio Camiel« iz Trsta. — 19.15 Slovenski znanstveni delavci z univerze: Miro Koršič: »Novi geološki zemljevid Italije«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Be-nedetto Croce in idealistična struja v Italiji (3) Delio Cantimori: »Zgodovinske znanosti: Zgodovina in zgodovinopisje«. ' Sobota: 12.00 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. —• 15.00 Glasbena oddaja Za mladino. — 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste. — 17.20 Skala in ladja. Komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu. — 17.30 širimo obzorja: »Zgodovina tržaške univerze«. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.35 Teden v Italiji. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. — 22.30 W. A. Mozart: Koncert v C-duru, K. 299 za flavto, harfo in orkester. PRifOMAJSKI praznik w Bazovici z veselimi Planšarji I. maja 1966 ,................................... im...im............................................................................................................... im..umnima VAN DE VELDE zmaguje 19 °g nebeški,« je vzkliknila Greeta. »Bog HeSv; c^ki,« pravi Jon z zadušenim glasom .* beseda mu uide iz ust in iz oči. Ali t5j?Itl°8°če, moi Bog, da te tak cinizem 0 Poživini? Tu leži pohabljena žena, ^ ^ hotela postati mati, in tu sedi mož, boji otroka. Slabiča sta, mož je še 'bfnejši od žene, celo zdaj še, ob bol-s 1 Postelji, ki mora na njej trpeti nje-b Žena po zlu! ensko je treba naznaniti.« pravi Jon. * plane Nand kvišku in Marija za-Prvič glasno z njim vred: »Ne!« k. k le priznanje sokrivde. Ženska na Oj, *aaji bo mirno dalje opravljala svojo l'je • C'°bro ve>