190
Kmetijske reči.
(Nar slabši p e š e n o zemljo koristno napraviti), naj se po svetu imenitniganemškiga kmetovavca obseje taka zemlja z vratičam #J (gemeiner llainfarrn, Wurmkraut, tanacetum vulga-re). To zeliše tudi v nar slabšim pešenim svetu rado rase ; nobena druga rastljina ga ne zaduši; se že v drugim ali tretjim letu po celim kraji raz-rase; več let terpi; ne mraz pa tudi vročina ga ne zatare; spomladi zgodej ozeleni, in je ovcam prijetna kerma, ali pa da saj, če na mestu pognjije, gnoja za prihodnjo rast. — S pol funtam tega semena se da velik prostor obsejati; prav je pa tudi ga še z drugimi travnimi semeni mešati, kakor z armanam (Schafgarbe), terpotcam (Wege-rich), korninšico (Pimpinelle) in mnogimi bilč-nimi travami (Schvvingelgraser). Če se tak kraj krog in krog še z jagnjedi po kake štiri sežnje saksebi zasadi, da poprejšnji ledini prijeten pogled, (Sirovo sadje je dobra p i ca za živino.) Skušnje so poterdile, de ga konji, krave, ovce in prešiči radi jedo , de krave dajo po njem dobro mleko in de se ovce odebelijo. Pokladajo ga jim ali stolčeniga, ali v kerhlje zrezaniga, ali ce-liga, siroviga, ali pa kuhaniga. Nekteri kmetovavci sicer pravijo, de se živini po sadji zobje skominiti začno in de ga po tem nič več jesti neče. To se pa le pri prav kislim sadji zgodiin se vbrani, če se sadje z rezanco vred živini daje, ali pa kuhano. Prav dobro sredstvo zoper skomino pa je, če se živini z cunjo v jesih pomočeno gobec izmije. Na. veliki kmetijski šoli v Hohenhajmu so jeli živini mnogo sadje v živež dajati in bojo ob svojim času storjene skušnje oznanili.
(Zoper tako   imenovano   mesčno   slepoto
1   konj),   ktera  je  v  začetku  prisad oči,  ki  se
večkrat (nekteri mislijo vsaki mesec) ponavlja,
*) V gosp. Fleišmanovim popisu krajnskih rastljin (Ueber-sicht der Flora Krains) beremo , de vratec pogostama rase ob grabnih in potokih, tudi po celim Krajnskim.
so mnoge nove skušnje poterdile, de je beli vi-trij ol (weisser oder Zinkvitriol, Gallitzenstein) prav dober pomoček. Pol lota beliga vitrijola se razstopi v maslicu vode, in s to vodo naj se bolne oči vsaki dan dvakrat, namreč zjutrej in zvečer, toliko dni zrni vajo, dokler je kaj te vitrijolne vode.
(Mlada goveja živina je rada ušiva) če ji še tako za snažnost skerbiš in ji še tako dobre piče pokladaš. Nar gotovši pomoček zoper uši je po skušnjah nekiga kmetovavca: lug iz t abaka in pa bukovi ga pepela skuhan. V ta lug pomoči kertačo, vin od glave do nog ušivo živino dobro dergni. Ce je treba, se ponovi to sredstvo čez tri dni se enkrat.
(Zoper mole v oblačilih in drugih hišnih rečeh) so mnoge skušnje štupo železnega vitrijola (Eisenvitriol) nar bolj poterdile. Železni vi-trijol dobro posušen naj se v štupo stolče in ta štupa naj se potrese po kožuhovni in enacih rečeh.