Leto XII. Številka 11. SLOVENSKI PRAV Izdaja društvo „Pravnik" v Ljubljani. Odgovorna urednika: Dr. Makso Pire in dr. Viktor Supan. V LJUBLJANI. Natisnila »Narodna Tiskarna". 1896. 56 VSEBINA. —^— 1. Dr. Bnpert Bežek: O stvareh in njihovi pravni razvrstitvi . 321 2. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Privolitev v pogodbo se mora izreči slobodno, resno, odločno in razumljivo: § 8 69. obč. drž. zak. . . , 338 b) Tudi v eksekucijskem postopanji prisoditi je uživalcu pravico, da načne glavnico, koder ne zadoščajo njene obresti v pokrivanje dohodkov, za živa mu pristajajočih 341 c) Pravna vprašanja ne smejo se reševati in possessorio summarissimo, ampak le in petitorio.....344 3. Književna poročila 4. Razne vesti 5. Pregled pravosodstva 351 345 346 SLOVENSKI PRAVNIK št. 11. O stvareh in njihovi pravni razvrstitvi. Poskus komentarja k drugemu delu občnega državljanskega zakonika sestavil dr. Rupert Bežek. (Dalje.) §-1 294.-297. Dalje. III. Pravni pomen prirastka kakor pritikline kaže se v sledečem: 1. ako je poglavitna reč nepremična, je takšen tudi prirastek v nasprotji s pritiklino, če je slednja premična: plug, dasi posestvena pritiklina, poseduje se lehko posebej ter priposestvuje radi tega že čez 3 leta, ne šele v 30 letih (§-a 1466. in 1467. obč. drž. zak.). Drugače pa je pri vknjiženih nepremičninah, tu se zmatra premična pritiklina tudi kot nepremično, ker prišteva zakonik pritikline sploh k nepremičnim rečem (§ 293 obč. drž. zak). 2. S poglavitno rečjo uživaš tudi postransko; le če je slednjo lastnik, različen od lastnika poglavitne reči, prepustil jo slednjemu samo v porabo, ter, če je prirastek ločljiv, uživa ga lehko lastnik prirastka posebe (§-i 414. in 415., 318., 319. in 348. obč. drž. zak.). Drugače je s pritiklino: plug si na primer osvoji posameznik jednostransko posebe ter ga priposestvuje; po pogodbi pa pridobiš s poglavitno rečjo zaje dno tudi pritiklino. To načelo naj služi v pojasnilo pravnih opravil: volila, prodaje, zastavne pravice; če ti je kedo volil sabljo, naklonil ti je ž njo tudi nožnico; z blagajnico tudi ključe: §-a 1047. in 1061. obč. drž. zak.; kupivšemu hišo št. 3 na primer izročiti se ti ima tudi h gospodarstvu potreben vrt z dvoriščem vred, dasi osebujeta ti reči posamični parceli v zemljiškej knjigi. Opomniti pa je, da solastninskih deležev ni zmatrati pritiklinami, torej ne pripadejo ob sebi kupcu poglavitnega posestva (G. U. 11.886). 21 322 O stvareh in njihovi pravni razvrstitvi. 3. Čegar je poglavitna reč, temu pripada tudi postranska, naj bo prirastek ali pritiklina (§ 414. obč. drž.); prvi le takrat ne, če je komu drugemu lasten ter ločljiv. 4. Toživšemu na izročitev poglavitne reči, pripade ti po zmagonosnej pravdi tudi prirastek in pritiklina, slednja le takrat ne, če je komu druzeniulastna, kateri jo je napravil (§ 415. obč. drž. zak.). 5. Prodanej poglavitnej reči sledi tudi postranska reč v obče brez izjeme (§-a 1047. in 1061. obč. drž. zak); vender je razlika; izroče se ti bodoči prirastki, ne pa tudi bodoča pritiklina (§-i 1047., 1061., 1050., 1064. in 686., 427. obč. drž. zak.); s kupljeno hišo dobiš tudi h posestvu spadajoča zemljišča; isto velja glede zastavljenih poglavitnih reči. Radi tega se v izvršilnem postopku ne smejo ni p o sebe ceniti niti prodajati postranske reči (dvorni dekret z dne 7. aprila 18-26, št. 2L78 z. j. z , pa zak. z dne 10. junija 1887, št. 74. drž zak., § 3.). Izjemoma ne slede postranske reči poglavitnej: a) kader so druzemu lastne, ne prodajalcu; b) kader so se izvzele izrecno od izročitve. 6. Kar je veljavno pri prodaji, velja tudi pri zakupu (§-a 518. in 1110. obč. drž. zak.). 7. Tudi glede zastave vender z dodatkom, da je zastavljena s poglavitno rečjo tudi bodoča pritiklina (§ 457. obč drž. zak); če se pa prodajo posamezne pritikline kam drugam, izgubiš do njih zastavno pravico navzlic kazenskim določilom zoper obrezuspešenje prisilnih izvršil z dne 25. marca 1883, št. 78. drž. zak., po katerem ne moreš zahtevati povrnitve od poštenega kupca. Pri nepremičninah so vsled vknjižbe zastavne pravice zastavljene tudi postranske reči (§ 451. obč drž. zak.). Po dvornem dekretu z dne 7. aprila 1826 morajo se v izvršilnem postopku zoper nepremičnino ceniti ob jednem in popisati tudi pritikl ine = fundus instructus. Slednjih torej ne gre zastavljati posebe. IV. Kdaj preneha biti postranska reč prirastek ali pritiklina? 1. Kader se izloči prirastek pri komurkoli, slučajno ali z namenom; iz tal izpuljene rastline so premičnine; ruta caesa. O stvareh in njihovi pravni razvrstitvi. 323 2. Isto velja za pritiklino z razločkom, če seje izvršila ločitev namenoma in za vso bodočnost. Jeli treba k izločitvi postranskih reči upnikove privolitve? V obče ne, ker razpolaga s 1 o b o d n o lastnik poglavitne reči tudi s postransko, v kolikor se izločitev vrši v navadne gospodarske potrebe; pač pa. če se poglavitno posestvo ž njo znatno pokvari. Gospodarskih poslopij ni dopustno podirati brez upnikove privolitve; ni prodajati posamičnih zemljiških parcel brez prenosa zastavne pravice za upnikovo tirjatev na prodane kose (zak. z dne 6. februvarija 1869, št. 18. drž. zak.). §-a 298. in 299. §-i 227., 427., 452., 1227., 1228. obč. drž. zak.; Krainz, 1. c, L, str. 49.; Unger, 1. c, L, str. 388 i. d Poudarjalo se je že, da razsoja zakonik napačno kakovost reči, je-li premična ali ne po tem znaku, je-li pritiklina nepremične ali premične reči. V prvem slučaji je nepremična, v drugem pa premična stvar. 1. Zamenja se tako tudi lastninsko pravico s predmetom ter se zmatra prva premično ali nepremično reč po kakovosti predmetovej, je-li namreč podlaga lastninskej pravici ali premična ali nepremična reč. Lastnik žepne ure ima v lasti premično reč, nasprotno zemljiški posestnik nepremično. 2. Kar se tiče zastavne pravice pri nepremičninah, se je vedno dvomilo, je-li nepremična ali premična stvar; «) nekateri prištevali so jo premičninam, ker je le prirastek terjat-vin, tirjatve pa so vedno le premične reči; ali b) pa se je gledalo na to, daje zastavna pravica stvarna pravica, torej po natori že nepremična, ne glede na to, da je prirastek. Praktično nima ta razločitev nobenega pomena, kajti s tem, da je zastavna pravica nepremična reč, ne postane zastavljena tirjatev nepremična. Boljše bi bilo torej reči ne razsojati in razvrščati v premične in nepremične, temveč v slehernem slučaji le izreči, da velja to ali drugo načelo za to nepremično ali ono premično reč. Da so po zakonu tirjatve premične reči, velja le v dvomljivih slučajih; če je odstopnik na primer dokazljivo mislil na odstopljeno nepremično reč, katera se ima izročiti, je tirjatev vender le premična; dolgovi bodisi zava- 21* 324 O stvareh in njihovi pravni razvrstitvi. rovani, bodisi da se obrestujejo ali ne, so premične reči (§ 299. obč. drž. zak.) Mesto da bi govorili o premični h i n nepremičnih rečeh, je kakor povedano, ugodnejše težiti na to, je-li pravno z a v i s n a kaka reč ali obvezanost ali pravica od opravičene osebe, ali po trajnem položaju, n. pr. s posestjo kake reči, tako, da je posameznik le tako dolgo opravičen, odnosno obvezan, dokler poseduje dotično reč. Razločevati je torej le: v pravnem zmislu zavisne in nezavisne reči. I. Sledeče pravice združene so s kakim trajnim položajem, torej pravno zavisne: 1. z lastninsko pravico kake nepremičnine razpolagaš tudi z realnimi pravicami: a) bodisi zemljiškimi služnostmi (§-a 473. in 474. obč. drž. zak.); b) bodisi s pravicami, ležečimi v sosednem pravu: §-i 850.—853. obč. drž. zak.; zahtevaš lehko, da se popravijo meje po §-ih 854. 858. ibid., da se popravijo ali vzdržavajo vmesne stene ali pregraje, da se zahteva lehko varščina v slučaji, da se hoče podreti tuja stavba; da se mora pustiti drevje izvažati čez tujo ozemlje. Z lastnino nepremičnin spojeno je e) mnogo posestvinih bremen: poprejšnja desetina; d) lovska in ribolovna pravica, radicirani obrti; e) v javnem pravu vtemeljene zasebne pravice na primer patronat (§ 1471. obč. drž. zak.); na novo zgrajene hiše so davka proste. 2. Pravice zavisne od lastninekakeobremenjene, bodisi premične ali nepremične reči: zastavljene reči morajo po upniku vestno hraniti se (§-a 459. in 1369. obč. drž. zak.), dolžnik ima pravico zahtevati odškodnine za slučajno pokvaro zastavljene reči (§ 460. ibidem); kedor je obremenjen s služnostjo, zahteva od opravičenca, da prispeva k popravkom služeče stvari (§-a 483. in 513. obč. drž. zak.); da se pravica sploh, kolikor možno utesnuje (§-i 484., 488, 489. in 491. obč. drž. zak.). 3. Kedor poseduje na imetnika sloveči vrednostni papir, razpolaga s tem tudi s tirjatvo. 4. Koder so se uvedle zemljiške knjige, se pridobe vse stvar nepravice glede vknjiženih nepremičnin 1 e z vknjižbo, istotako glede tirjatev (§-a 321., 322. obč. drž. zak), ugasnejo tirjatve in stvarne pravice le po izknjižbi (§ 350. obč. drž. O stvareh in njihovi pravni razvrstitvi. 825 zak.); odstopnica je torej glede vknjižljive tirjatve le praven naslov; v pridobitev tirjatve je še vknjižbe treba. 5. Koder vlada pravna vkupnost, koder so posamezniki opravičenci nerazdelne solastnine, zahteva vsakternik, da skladajo solastniki porazmerno k ohranitvi vkupnega imetja (§-i 839., 856., 483. o. d. z.), zahteva lehko slehernik, da se prihodki razdelijo, ali slednjič celo reč sama (§ 830. obč. drž. zak.) II. Kar se pa tiče zavisnih bremen ali dolgov, tako odločuje sledeči položaj: 1. kedorkoli poseduje nepremičnino, prevzame «) vsa realna bremena (§-i 360., 530., 443. obč. drž. zak.); b) po sosednem pravu vse zgoraj navedene dolžnosti; c) vse obvezanosti, katere se niso vknjižile v pridobitev stvarne pravice, marveč le v to, da dolguje sleherni posestnik: pridržek, kupiti nepremičnino nazaj (§ 1070. obč. drž. zak.); pravica predkupa (§ 1073. ibidem); rabokupna pogodba (§ 1095 ib.); če se vknjiži zastavna pravica le „ad fructus" nepremičnine, mora sleherni posestnik dopuščati poplačilo tirjatve iz pridelkov (§-a 457., 632 obč. drž. zak.) in sicer potom sekvestracije (§ 320. obč. sod. r., potem § 85. zemljek. zak.). d) zakonito teže na posestvih zemljiški davki, zemljiško-odvezna odškodnina, izročilne pristojbine po §-u 72. pristojb. zakonika in gasilni stroški. 2. Kedor poseduje premičnino, od katere je odpravljati carino ali potrošne pristojbine, mora jih poravnati, ker jamči za-nje reč sama po §-ih 200.—206., 244. carinskega reda. 3. Lastnik s služnostjo užitka obremenjenega posestva mora po §-ih 514 in 515. obč. drž. zak. oskrbeti zgradbe s svojimi stroški, v kolikor so potrebne radi starosti poslopja ali vsled kake naključbe; če pa tega neče, opravičen je uživalec sam graditi in zahtevati povračilo po preteklem užitku, odnosno tirjati odškodnino, primerno v toliko, kolikor je izgubil radi tega na užitku. 4. S posestjo stvarne pravice, n. pr. služnosti, združene so dolžnosti iz sosednega prava kakor se je preje povedalo: plačilo pristojbin za vknjižbo dotičnih pravic po §-u 72. pristojb. zak. 5. Koder vlada pravna vkupnost po nerazdelnej solastnini, morajo vzdržavati vsi reč vkupno, dopuščati, da se razdelijo dohodki in celo reč sama. 326 O stvareh in njihovi pravni razvrstitvi. 6. Vsled bivališča na tem ali onem kraji primoran je vzdržati se slehernih dejstev, katera bi bila na kvar opravičencem iz privilegija ali monopolov: obrtnih in pisateljskih pravic; pravic na slovstvenih in umetniških delih; lovske, ribolovne pravice ali rudarskega dopustila. Zavisnim pravicam kot podstava služeči položaj ali stan obseza ali pravice ali pa zgolj dejansko razmerje. V prvem slučaji nahaja se povsodi jedna poglavitna in jedna postranska pravica, zlasti velja to načelo glede pravic, združenih s posestvom, realnih pravic, katerim je podstava lastnina do kake nepremičnine, s to pridobi se namreč že po sebi (ipso jure) tudi realno pravico (§ 442. obč. drž. zak.); zastavna pravica in užitek oklene se tudi realnih pravic (§-i 443., 457., 511. obč. drž. zak.). Ker pa se ravnajo realne pravice po poglavitnej reči, prištevajo se v zmislu §-a 298. ibid. nepremičninam. Ne dado pa se ločiti zavisne pravice od nezavisnih tako strogo, da bi ne prehajale v drugo vrsto: tirjatev postane vsled vknjižbe zavisna pravica, po izknjižbi zopet ne-zavisna; a navzlic temu ohrani se v tem kakor v drugem slučaji istevnost dotične pravice; pašna pravica, brez dovolitve vknjižbe na vknjiženo zemljišče je gola tirjatev; z vknjižbo pa se izpremeni v služnost; po izbrisu iz zemljiške knjige ostane le vender pašna pravica kot tirjatev (§ 481. obč. drž. zak.). Na imetnika sloveči vrednostni papirji pridružijo se po amortizaciji nezavisnim pravicam. § 300. Primeri § 905. obč. drž. zak.; prav. sod. obl. §-e 50., 51., 52., 54., 90.; Regelsberger, Pandekten § 43.; Jettel, Handbuch des inter-nationalen Privat- und Strafrechtes, §-a 29. in 30. Zlasti pri rečeh je glede pravnega razmerja velevažno, kod se nahajajo; odločilen je zakon tistega okraja: lex rei sitae. Glede nepremičnin se o tem ni dvomilo nikoli; pač pa so se pravice do premičnih reči odkazavale poprej zasebnim določilom, veljavnim za dotičnega opravičenca: statuta personalia; kajti premičnina oklene se opravičence ve osebe ter je odvisna od slednjega popolnoma- mobilia personam sequuntur, ossibus inhaerent. O stvareh in njihovi pravni razvrstitvi. 327 A ta znak ne velja za vse premičnine; ne more se nadalje razločiti, katera reč je z osebo opravičenčevo v tesnejšej ali le rahlej zvezi. Veliko težkoč nastane nadalje, kader je razsoditi o pod-sodnosti dotične premičnine pod zasebna določila opravičen-čeva; torej naj velja znak „lex rei sitae" tudi za pravice do premičnin; vender ne po vsih zakonikih: avstrijski pridružil se je nasprotnemu nazoru. Pripomniti pa je ne glede" na zakonito določilo predležečega paragrafa, uvažuje le izrek, naj premičnina sledi tistemu zakonu, koder se nahaja: 1 da se nahaja premičnina trajno na kakem mestu, da ima tamkaj ostati. Torej ne velja zgorenje določilo za reči, katere so se nastanile le mimogredoč v kakem kraji: blago pošilja se sem ter tam; potnikova prtljaga ne ostane vedno na istem mestu, niti čolni, niti ladije odločene za daljšo vožnjo. 2. Za ustanovilo kake stvarne pravice do premične reči je od važen zakon tistega kraja; dočim odločuje za obstanek stvarne pravice zakon tistega kraja, koder se nahaja slučajno reč. Če se je zastavila n. pr. po kakem inozemskem pravu premičnina z golo pogodbo brez izročitve v upnikovi roci, ne zadobi slednji zastavne'pravice na semkaj v Avstrijo poslane reči: § 451. obč. drž. zak., izvzemši, če jih je vzel dotični upnik v svojo posest. Da pa je merodajno tudi v avstrijskem pravu „lex rei sitae", razvidiš iz pravilnika sodne oblasti z dne 20. novembra 1852, kateri določuje za tožbe stvarnih pravic na premičnini, kakor tudi glede motenja, da so sodišču, koder se nahaja stvar, podsodne: §-a 54 in 55. Prepoved na premičnino inozemcu lastno, vender v Avstriji ležečo, ravna se po našem pravu: razsodbe najvišjega sodišča z dne 21. aprila 1858, G. U. 547 in z dne 12. decembra 1876, G. U. 6315. Če seje premična reč premestila, tako odloči tisto pravo, katero je veljalo pred premestitvo: lex fori; glede premečnin pa, katere se po sebi selijo večkrat od mesta do mesta, tovori na ladijah, štacunsko blago na vožnji, pa odločuje pravo 328 O stvareh in njihovi pravni razvrstitvi. istega kraja, od koder so došle ali se odposlale, odnosno kjer so se ustvarile. Jeli zmatrati posamično reč premično ali nepremično, ničigaršno ali od prometa izobčeno, odločuje pravo, koder se nahaja. Vsebine stvarne pravice razsoja se po določilih prava veljavnega za dobo, v katerej se nahaja uporabljena reč. Premičnine kakor nepremičnine priposestvujejo se po našem pravu po določilih veljavnih na mestu, koder se poseduje reč, kajti v priposestvovanje treba trajne posesti. Vse te zagonetke rešijo se pravilno v mejnarodnem zasebnem pravu; tu pa je skoraj dognano, da se ravnajo tudi posamični pravni odnošaj i, kakor posest, lastninska pravica, njena pridobitev, izvršitev lasti, pridobitev služnosti, vsebina lastninske pravice, lastninska tožba in zastavna pravica — po pravu, veljavnem za kraj, kjer se nahaja premična ali nepremična reč: lex rei sitae. V železničnem prometu kazale se bodo posledice zastavne pravice glede poslanega blaga po pravu tiste dežele, kjer se bo oddalo blago (člen 22. mejnarodne pogodbe za želez, tovorni promet z dne 14. oktobra 1890). Kader uživa zastavno pravico več upnikov, razvrstile se bodo tirjatve pri nepremičninah po pravu „rei sitae", a pri premičninah po odločihh „legis fori", torej konkurznega prava, odnosno prava veljavnega za kraj, koder se vrši izvršilo. § 301. Regelsberger, 1. c, §-a 199. in 100.; Krainz-Pfaff, §-a 89. in 90. (Primeri §-e 510., 971., 983., 1227. in 1228. obč. drž. zak.). V splošnem zmislu je porabljiva sleherna reč, kajti ne trpi na veke; v pravnem zmislu pa le: 1. če se uniči po jedenkratnej uporabi ali vsaj izpremeni, tako da ne služi več gospodarstvenemu smotru kake reči jed-nake vrste; 2. če je raba prikladna smotru, to je, če se rabijo reči te vrste večinoma v navadnem življenju. Porabljive reči ločijo se torej od obrabnih (česar pa ne prizna n. pr. Krainz); porabljiva so jedila in pijača, drva za kurjavo; dočim so stoli, mize in klopi le obrabno orodje. O stvareh in njihovi pravni razvrstitvi. 329 Prešplošno pa ni razmišljevati teh znakov, kajti ni prikladen ta pojem vsem vrstam, niti za vse ljudi; le slučaj določi, je-li porabljiva obleka ali ne: kajti prištevamo obleki kakor redovniško tako tudi maškeradno; slednja pa je vender le obrabna. Velevažno je, je-li je raba smotru prikladna ali ne, ker je pravno razmerje povsem drugačno pri porabljivih in pri ne-porabljivih rečeh, če je možno rabiti kako reč le na ta način, da se uporabi in s tem uniči, ti je ni treba vrniti: poravna se škoda v novcih, izročitelj pa po izročitvi ni več odgovoren. Sicer pa se prištevajo i novci porabljivim rečem, ker se večinoma tisti novci ne povrnejo več v roko; z ozirom na to, da pa dotičniku ni na tem, ker je sličen novec novcu, slične vrednosti, prištevaš boljše novce nadomestilnim rečem. Navadno pa sta združeni nadomestilnost in porabljivost, odnosno slednja kakovost služi v podlago nadomestilnosti. Sicer pa se nahajajo uporabljive reči, katerih ne moreš nadomeščati, n. pr. vina, sto ali več let starega; nasprotno so nadomestilne reči, katerih rabiti, uničiti ne moreš, vsaj ne, da bi se mogle zopet poiskati po njihovih zasebnih znakih, n. pr. igle, vrednostni papirji, s serijami zaznamovani bankovci. Kakor porabljivosti tako nadomestilnosti razmišljevati je pravilno v občnem delu prava; da si je v tesnej zvezi slednja s prvo kakovostjo, je ne razpravlja naš zakonik v tem odseku, ter govori o nadomestilnosti le v posamičnih prilikah, največ v poglavji od osebnih pravic do reči: §-e 971., 983., 1090. obč. drž. zak. Iz tega je razvidno, da je avstrijskemu pravu nadomestilnost in porabljivost isti pojem. Dasi ni jednaka nobena reč drugej v celoti, najmanj v naravoslovju, koder se ti pojasnijo razlike, vender ni ločiti pov-sodi jedne od druge; tu ter tam zadovoljuje se promet in zahtevek s stvarjo jednake vrednosti, sličnega uteža, jednake vrste; tako pri poštnih znamkah, pri žitu, drvah za kurjavo; koder se upošteva le poprečna kakovost dotične „vrstea. Nadomestilnost ni vtemeljena v naravinih zakonih: zgolj promet je ne more pogrešati, torej je gospodarstvena lastnost kake reči, odnosno ker je promet odločilen, zmatrati jo je objektivno lastnost kake reči. 330 0 stvareh in njihovi pravni razvrstitvi Ker ne odločuje zasebni namen strankin, tak leta ne razsodi o nadomestilnosti ali nenadomestilnosti; kar se slobodno določuje, je le odplačilo v dotičnej pogodbi, n pr. „prodam ti tista belca uprežena v svoj voz"; kupljena sta z namenom, da sta nenadomestna; obratno če kupiš dva mlada belca tega ali onega plemena; tam je odločilna zasebnost (individuvalnost), tu pa le vrsta, v katerej si izbereš to ali ono. Velevažen je znak nadomestljivosti marsikaterim pravnim odnošajem: posojilu, zakladnemu opravilu in novčnim tirjatvam, kajti od nadomestilnosti ali pa nasprotne lastnosti zavisno je, je li slučajno zmatrati dotično pravno opravilo vzajemno posojilno pogodbo (mutuum) ali pa le posodbeno pogodbo (commo-datum). Dasi je nadomestilnost največjega pomena pred vsem v obveznem pravu, se je ozirati na-njo tudi drugod, v pravu veljavnem za reči. Po členu 91. trg. zak. preide nadomest-1 j i v a reč v lastno družbeno lastnino, mej tem ko ostane nenadomestilna reč družbenikova last: „societas quoad usum" in „quoad sortem"; če dvomljivo, seveda zmatrajo se vse v družbenem inventarju popisane reči kot družbena last Včasi imenujejo se tudi dejstva nadomestljiva, odnosno nenadomestilna; prva tedaj, kader jih lehko izvrši kedo drug mestu obvezanca, kar je važna razlika v izvršilnem pravu: §-a 309. in 310. obč. sod. r. § 302. Regelsberger, § 97.; Unger, § 57. (Primeri §-e 427., 452, 531., 930. obč. drž. zak.). Razmišljajoč je-li je pri množini reči misliti si množino lastninskih pravic do posamičnih reči, urinila se ti bo misel, iz česa sestoja sklada ali skupnost reči. Tu gre razločevati zemljišča od premičnine. A. Pri zemljiščih ne uvidiš naravne podlage, ker je zemlja celokupna celo ti na. Jed no t o ustvariš si sam ter jo zopet razrušiš. Njiva v izmeri 100 oralov je danes jednota, jutri jo razdeliš na kose, jo prodaš na drobno; ali pa pokupiš sosedne parcele ter jih združiš v jednoto. Državni predpisi posegajo vmes, določujoč, kako naj nastane jednota zemljišč, in v to svrho napravljene so zemljiške knjige. O stvareh in njihovi pravni razvrstitvi. 331 Omejen kos zemeljske površine, v kolikor služi praktičnim potrebam, je celotina; posamično je zemljišče. B. Telesno omejene, za-se obstoječe premičnine so jednote. A zračne in tekoče stvari postanejo še le tačas reči, kader so zajete v posodi, v obmejenih prostorih. Vender zadobijo nekatere reči sicer telesno omejene še le v množini prometno vrednost: pesek, žito, smodnikova zrna, ljubje, seno, žima, volna, moka, pepel itd. Ker prične ter preneha sleherno pravo s prometno vrednostjo in praktično potrebo ali uporabo, tako se pokaže lastnina in posest do navedenih reči še le v množini. V prometu združimo večkrat na sebi samostalne telesne stvari v jednoto, ker so druga od druge zavisne gospo dar-stveno, ter se zmatrajo še le v skupnosti — reči. N. pr. čreda ovac, knjižnica itd. Takšne skupnosti so le pojem: universitas rerum distantium. Skupnost loči se od: 1. jednostavne reči: pri katerih ne uvaža promet, ali so po navadnih zakonih vender le sestavljene ali ne: naravni plodovi, umetni proizvodi. 2. sestavljenih reči, pri katerih spozna slehernik sestavine: hiša, stroj, ura, bicikel — universitas rerum cohaerentium. Kako pa je s skupino kot namišljeno celotino? Ne-dvojno so tudi posamični deli skupnosti samostalni pravni predmeti; je pa i skupnost samostalen predmet? Skupnost je stvar aH bitje le v gospo da rstvenem oziru: čreda na posestvu od 100 ovac je po tem takem sa mostalen pravni predmet; ne pa isto število ovac, katero priženeš na sejem; kajti, če se tudi slobodno menjajo posamični komadi v čredi na kmetiji, ni to nepomenljivo pri množini v drugem slučaji. Tako razmišljevalo je tudi razumništvo v dobi. kader se je ustvaril naš zakonik; § 302. je nekako splošno potrdilo brez pravnih posledic, radi česar pa je za pojem skupnosti odločilna zopet le teorija. Tožba na izročitev cele črede: vindicatio gregis — dopustila se je zgolj zbog praktičnih vzrokov; v resnici je takšna 332 O stvareh in njihovi pravni razvrstitvi. tožba sestavljena iz množine tožeb na povrnitev posamičnih komadov skupnosti ali sklade. Gospodarstvene potrebe zahtevajo, da se prodajo in nadomeste starejši komadi z druzimi bodisi po prirastku ali po nakupu; isto velja o zalogi blaga. Iz istih vzrokov velja to določilo glede užitka in zastavne pravice: užitkar sme prodati posamične komade, v kolikor hasne gospodarstvu, a mora jih nadomestiti z drugimi v toliko, da vzdrži celotino v prvotnem stanu; primeri jednake odnošaje pri zakupu: „Eisernviehcontract" v nemškem pravu. V pravnem zmislu pa je upoštevati le posamične reči, tako : 1. pri volilu; kader se voli komu zaloga štacunskega blaga, tak je veljavna zapustnikova naredba, da si so se iz-premenili posamični komadi v dobi od napravljene poslednje volje do zapustnikove smrti; volilo obsega navzlic temu celo zalogo. A vzrok tej prikazni je dozdevna zapustnikova volja, po katerej naj pripadejo volilojemniku vsi ob zapustnikovej smrti v zalogi nahajajoči se komadi. Kajti če je dokazati možno, da je zapustnik mislil si zalogo v obsegu o priliki oporoke, tak ne dobi volilojemnik morda ničesar, če je zapustnik pred smrtjo vse one komade prodal, dasiravno se je morda popolnila pozneje zaloga iz njegovega imetja: § 724. obč. drž. zak. 2. Če prodaš kako skupnost, tako ne smeš nadomestiti posamičnih komadov z druzimi, ker si prodal v resnici posamične reči. Da ni treba odgovarjati se prodajalcu glede po-greškov, izvzemši dogovorjene lastnosti, je vtemeljeno v pogodbi, s katero se izroče reči počez ali navprek, namreč kakor leže in stoje, brez števila, mere in uteža: § 930. obč. drž. zak. (poprečni kup). 3. Po glasu §-a 427. obč. drž. zak. dopušča se izročitev „to-vornega blaga", zaloge blaga ali druge takšne svote (skupnosti) — po znamenjih, namreč s pismom ali z orodjem; z raz-znamki, po katerih spozna slehernik, da se je izročila reč komu drugemu. Takšna izročitev pa ni simbolična, temveč prava, vender ni izročitev skupnosti, temveč posamičnih O stvareh in njihovi pravni razvrstitvi. 333 komadov z olajšilom, da se ni treba dotakniti sleherne reči, je ni treba izročiti posebe. Temu dokaz je posledica tožbe na povrnitev skupine vsled razrušene pogodbe; povrnejo se ti zgolj vsi komadi, nahajajoči se o priliki izročitve; ni vrniti poznej ših prirastkov, niti pozneje priklopljenih komadov. 4. Če zastaviš skupino, obseza zastavna pravica tudi pozneje došle komade, kar pa ne izvira iz določil, veljavnih za skupnost, temveč ker objame zastavna pravica tudi pritiklino: §-a 296. in 457. obč. drž. zak. Glede hišne oprave in premičnin, do katerih uživa za kupodalec za varnost zakupščine zakonito zastavno pravico, omeji se slednja na komade, prinesene po zakupniku, kateri se po vrhu še nahajajo v trenotku vložene tožbe na zakupljenem predmetu; kar jih je zakupnik ali kedo drug odnesel poprej, namreč pred vloženo tožbo, izločijo se po sebi iz zastavne obveze: § 1101. obč. drž. zak. (invecta et illata). Kar se nanaša na pogodbo, po katerej se je zastavila sklada (skupnost), odločuje le postransk strankin dogovor; n. pr., se dogovarja, da se smejo posamični komadi navzlic dogovoru prodajati, dasi pod upnikovim nadzorstvom. 5. Kader se izroči komu skupnost za užitek, smejo se prodajati, odnosno nadomestiti posamični komadi le v gospodarskih potrebah, kajti po §-ih 509- in 518. vrniti je užit-karju po ugaslej njegovej pravici ravnotiste komade, kateri so se mu izročili; razumno se ne more kaj, če jih je vsled potrebe prodal; iskati je potem le novčne odškodnine. Vender je to le pravno olajšilo, kajti užitek v tem slučaji ni pravilen, temveč užitekpotrošnihstvari (quasiususfructus); primeri § 510. obč. drž. zak., kateri pa tvori le obvezo, nikako služnost. §-i 303., 304., 305. in 306. Regelsberger, 1. c; §-i 107.—111. Pfersche, Oesterr. Sachenrecht, L, § 7.; Krainz-Pfaff, 1. c, § 92.; Gareis, Das deutsche Handelsrecht, §46.; Endemann, Das deutsche Handelsrecht, § 94.; Dr. Richard Hildebrand, Theorie des Geldes, § 3. (Primerjaj §-e 222., 224.-226., 637., 784., 1374. obč. drž. zak.; §-a 201. in 323. obč. s. r.; patent z dne 9. avgusta 1854, § 103.; §-i 306 , 332 , 391., 418., 419., 654., 661., 662., 934., 10">5., 1058., 1332.; 335., 378., 935., 1015., 1331. obč. drž. zak.; čl. 343., 353., 376. trg. zak.) 7 334 O stvareh in njihovi pravni razvrstitvi. Cenljive so vse stvari, — ne le reči, — katere so prikladne prometnemu občevanju. Sposobna pa je stvar v tem oziru, če se lehko razpolaga ž njo v pravnem zmislu, to je, da služi kot predmet zasebnim pravicam; kar ne izpolni tega zahtevka, izključi se od prometnega občevanja: reč extra commercium. To pa je možno v trojnem oziru: da so izključene ali popolnoma od slehernih pravic, ali le deloma, glede nekaterih osob z ozirom na posamične pravice, da so izključene slednjič začasno ali trajno. Ker naš zakonik prišteva cenljivim stvarem tudi predmete, katere niso reči, tedaj ne označiš zadostno stvari od prometa izključene s tem, če jih ne moreš vzeti v last; obratno marsi-kaka reč ne služi prometnemu občevanju, dasiravno je del našega imetja: res sacrae, n. pr. zasebna cerkev, mostovi, javna pota itd. Tako določita §-a 303. in 448. obč. drž. zak., da zastaviš slobodno reč sposobno prometnemu občevanju; nasprotno ne gre delati pravnih opravil o rečehr katere so se odtegnile pred pogodbo prometnemu občevanju; dotična pogodba je nična: §-a 878. in 880. obč. drž. zak. Od prometnega občevanja pa se izločijo reči 1. iz naravnih vzrokov, ker se ne pokorijo človeku, ker jih ne moremo vzeti v oblast; n. pr. zrak, tekoča voda, pod-zemnica in morje v brezkončnej razsežnosti, zemeljsko površje. V kolikor pa se omejijo te stvari, zajamejo po človeški oblasti, v toliko stopijo v promet. Zemljiške parcele, zasebno vodovje in odtoki iz njega, dokler ne zapuste zasebnikovega posestva; ozračje v toliko, n. pr. da se prepove sosedu zidati čez naše poslopje. 2. Po zakonitih predpisih; n. pr. inozemske loterijske srečke, tudi tuje državne srečke: § 438 in daljni carinskega kaz. zak., §-a 24. in 25. loterij, pat. z dne 13. marca 1813; prepovedane knjige izvzemši takih, katere so prišle komu v posest pred prepovedjo: §-a 36. in 37. zak. z dne 17. decembra 1862, št 6. drž. zak; mrlič, ker nasprotuje nravno čustvo prometnemu občevanju: § 306. kaz. zak.; okostje in preparati take vrste pa se prodajajo; tudi sestavine človeškega telesa: lasje, umetni udje. O stvareh in njihovi pravni razvrstitvi. 335 Prepovedan je nadalje promet z rečmi, katere se morajo uničiti po dotičnih zakonitih predpisih: zak. zoper živalske kužne bolezni z dne 29. februvarja 1880, št. 35. drž. zak.; zak. z dne eodem, št. 37. drž. zak.; zak. z dne 14. avgusta 1886, št. 17. drž. zak ; zak. zoper trtno uš z dne 3. aprila 1875, št. 14. drž. zak., koder se prepoveduje izvažati okuženo trsje; v zakonu za obrano obrtnih znamek z dne 6. januvarija 1890, št. 19. drž. zak. se napravi na zahtevek poškodovancev ne-porabno orodje z opravo vred, katera sta se rabila pri ponarejanju obrtnih znamek; odtrgajo se dotične znamke raz blago; če jih pa ni možno inače odstraniti, sme se uničiti tudi blago; torej izloči se od prometnega občevanja blago, zaznamovano z nedopustno znamko. V nasprotji z določili naredbe financ, min. z dne 27. oktobra 1881, št. 127. drž. zak. narejene karte za igro izločijo se od prometa; istotako prepoveduje se trgovcem, razpečavati karte inače, nego v pravilno zganjenih in zapečatenih zavitkih: fin. min. nar. z dne 7. novembra 1881, št. 34082 in z dne 22. novembra 1882, št. 1018. Skoraj izločene od prometa so po zakonu o občenevarnej rabi raznesilnih tvarin z dne 27. maja 1885 št. 34. drž. zak. takšne tvarine, ker jih celo posedovati ne smeš brez dovolitve deželnega predsedstva: § 2. min. nar. z dne 4. avgusta 1885. Promet s takšnimi tvarinami prepovedan je brez dovolitve. Kupce vati s prepovedanimi ponatisi duševnih proizvodov ni dopustno po glasu § a 12. zak. z dne 15. oktobra 1846, št. 992 z. j. z.; primeri tudi zakon z dne 7. novembra 1862 promet s srečkami proti delnemu odplačilu (pro-mese). Dalje ni kupčevati z družinsko rakvo, ker se protivi temu nrav, dasi imajo potomci do rakve zasebno stvarno pravico; nasprotno pa so v omejenem prometu cerkveni stoli in klopi, kajti z načinom uporabe slobodno razpolaga cerkveno oblastvo: nar. min. za bogoč. z dne 29. junija 1860. Zasebne pravice do vseh teh reči se slobodno kakor ustanavljajo, tako izvajajo; a prometno občevanje se za-brani zakonito. Kako se cenijo reči prometu prikladne, razmotrivati je kakor iz gospodarstvenega, tako iz pravnega stališča. 336 O stvareh in njihovi pravni razvrstitvi. V navadnem življenji določujemo ceno po čutu; naravno da služi na pravnih tleh denar kot merilo ceni: § 304. obč. drž. zak., odkar se namreč promet ne ravna več po odplačilu v naturalij ah. Pred vsem pa moraš imeti reč, katero ceniš v trajnej posesti; inače se govori le o cenitvi posestnih in užitnih pravic, ne pa o cenitni reči. Cenitev vsebuje domnevno sodbo o gospodarstvenih dogodkih: je-li se bo stržilo pri prodaji za to ali ono reč toliko ali ne; bo li treba založiti pri nakupu toliko novcev ali ne; k čemer pristopi pa še navadno razmerje mej pogodnikoma. Resnične vrednosti za posamične reči dognati je kaj težko; določi se le od slučaja do slučaja; vender se v narodnem življenju zadovoljujemo s povprečno ceno, katero zmatramo merodajno posameznemu slučaju; nasprotno pa se ne zlaga vedno sodna cenitev s poprečno ceno, temveč določi se prva v zmislu teoretičinega načela za posamičen slučaj. Zakonik (§ 305. obč. drž. zak.) opisuje napačno povprečno ceno nazirajoč jo redno ali občno ceno, torej ono ceno, katera se pokaže po koristi posamične reči glede časa in kraja. Napačno pravimo, kajti cena je zavisna od menske vrednosti, karera pa se razlikuje od uporabne vrednosti. Slednja je slučajno ali prilično višja mimo menske; n. pr. kozarec vode, popoten list, izpričevalo, vse te reči nimajo visoke menske vrednosti, pač pa morda uporabne. Da postane reč pravni predmet, treba jej je le uporabne vrednosti: vender brani zakon reč, katera kaže m en s ko vrednost zdatnejše, ker tu se odločuje v slučaji skrunitve ali kader se reč uniči, namestek v druzih rečeh: § 1323. obč. drž. zak., "kar pa ni možno pri rečeh z golo uporabno vrednostjo. Isto velja glede dejstev. S tega stališča so torej cenljive vse reči, katerim se prizna nadomestek ali odškodnina z drugimi rečmi, torej z rečmi kažočimi mensko vrednost. Kar sploh ni pravni predmet, ni cenljivo: n. pr. sloboda, čast, krepost, pogum, lepota, zvestoba, toplota. Važna je ceni j i vos t reči pri poškodbi, zastavi, odme-ritvi dedinskega in nujnega deleža, sploh v pravnih odnošajih, O stvareh in njihovi pravni razvrstitvi. 337 v katerih je določljiv namestek, dopustljiv zamenek z drugo rečjo; tu odločuje povsodi menska vrednost: cena. Najpripravnejše merilo ceni pa so novci, (denar), ker služijo kot občno menjalno sredstvo. Zakoniti opis poprečne cene, nahajajoč se v §-u 305. obč. drž. zak. sloveč, da obstoji ona v koristi, katero nam • daje reč z ozirom na dotično dobo in kraj, ponesrečil se je po trditvi nekaternikov: Krainz-Pfaff, Pfersche i. dr., a ta trditev ni povsem resnična. Pač ni vrednost slična ceni dotične reči, dočim je prva zgolj svojstvo, katero opažaš na reči; v ceni izraža se le posredno vrednost; leta in cena sta zgolj zavisni druga od druge. Vrednost kaže nam razmerje mej rečjo in oso bo, katera poseduje reč. Občne, splošne vrednosti prav za prav nimamo, ker ne moreš trditi, da bi bila sleherna reč jednake vrednosti vsem ljudem, niti tega, da bi bila reč sleherniku sploh kaj vredna. Reč postane le tedaj vredna, kader jo posedujemo, odnosno nameravamo vzeti jo v posest. Če trdiš, da ti je zlato večje vrednosti mimo brona, tak izražaš s tem misel, da poseduješ ali pa da vzameš v posest rajše n. pr. 1 gram zlata, nego jednaki utež brona. V resnici je torej vrednost namišljeno razmerje mej rečjo in njenim gospodarjem. Če zameniš reč z drugo, tak ne trdiš, da sta obedve jednake vrednosti, ker inače ne bi bila zamenila pogodnika reči; vsakternik naredi to z nakano, da dobi po njegovem preudarku reč višje vrednosti, višje koristi, in na to stališče popel se je menda v §-u 305. obč. drž. zak. zakonodavec Na vsakej strani zazreš posebno, da si namišljeno korist Cena je torej le v razmeri z vrednostjo; bodisi da motrimo to iz prodajalčevega, bodisi iz kupčevega stališča. Cenila se bo reč tem višje, čim večje koristi se nadeja kupec; obratno nižje, čim manj mu je na tem, da jo vzame v posest. V tem zmislu sklepa se lahko, da se obrača vrednost posamične reči po ceni, z ozirom na občno menjalno merilo: vrednost je torej količina določljiva po novcih. (Konec prihodnjič.) 22 338 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. a) Privolitev v pogodbo se mora izreči slobodno, resno, odločno in razumljivo: § 869. obč. drž. zak. Tožbo Mjevo, naperjeno početkom zoper zakonska G., vzdržano naposled le zoper A. G-ja, vloženo dne 3. marca 1896, pod št. 757, zavrnilo je okrajno sodišče v Ž. z razsodbo z dne 31. julija 1896, št 2620, glasečo se: »Tožnik M. zavrača se s tožbenim zahtevkom, glasečim se: Toženec A. G."dolžan je priznati, da je kupil tožnik M. od njega dne 29. februvarija 1896 toženčevo posestvo vlož. št. 57 kat. obč. S., in sicer na ta način, da se je obvezal tožnik v poplačilo kupnine obema toženčevima hčerkama plačati po 100 gld., vkupe 200 gld., poravnati vknjižene tirjatve M-rja v znesku 600 gld. z obrestmi vred, nadalje prepuščati tožencu kakor njegovej ženi M. G. dosmrtno stanovanje v kupljenej hiši št. 2, pa dosmrtni užitek njiv p. št. x, y, z, dve parceli le za leto 1896.; toženec dolžan je vzdržati to pogodbo ter izročiti tožniku v last navedeno posestvo izvzimši parcel, tožencu za užitek pridržanih; skleniti nadalje s tožnikom vknjižljivo listino ter poravnati tožniku tožne stroške.« Raz logi: Da bi se uslišalo toženca z njegovim zahtevkom, trebalo bi dokazati d o g n a n o pogodbo, katere pa ni uvideti v predležečem slučaji; in če tudi, tako bi se zmatrati morala nično. Nadalje o d-stopiti je bilo slobodno obema pogodnikoma proti plačilu dogovorjene skesnine. Sicer pa sledi iz prvotnega tožbenega zahtevka in pa po izpovedbi priče A., da sta nameravali prepirni stranki v splošnih obrisih označeno kupno pogodbo pritrditi z listino, kar naj bi se izvršilo dne 3. marca 1896 pri notarju vsled dogovora vršivšega se dan poprej, kar so potrdile priče, B., C, D. in E. Ustnemu dogovoru pa ni sledila naprava listine, torej pogodba ni gotova (§ 884. obč. drž. zale). Če bi se pa navzlic temu položaju zmatralo, da je pogodba sklenena, tako bi bila nična v predležečem slučaji, kajti primanjkuje zakonite podstave v zmislu §-ov 883., 865., 869., 1054.. 1055. in 1056. obč. drž. zak. Dogovorilo se je namreč ustno, naj poravna tožnik dvema toženčevima hčerkama Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 339 znesek po ioo gld., kar vsebuje darilo spojeno ne le s koristjo, temveč tudi z obvezo (§-i 950., 953., 954 obč. drž. zak.). Ne glede na to, da se mora sprejeti takšno naklonilo v zmislu §-a 883. obč. drž. zak. in zak. z dne 25. julija 1871, št. 76. drž. zak. v notarsko listino, treba po vrhu nadskrbniške odobritve Vse te potrebščine pogrešajo se pa v predležečem slučaji. Nadalje pa so tudi nejasna določila glede poplačila kupnine, in po vrhu negotova. Kajti jedna priča trdila je, da prevzame kupec vse do 29. februvarija 1896 vknjižene dolgove, druga priča zopet, da se prevzamejo le tirjatve M-rjeve; a tudi pogovori gledč pridržanega užitka nasprotujejo si drug drugemu, dočim se ni ničesar določilo, kaj naj velja po smrti jednega ali druzega preživitkarja. Tožnik sam trdi v početku, da je sklenil pogodbo z tožencem in njegovo ženo, katera sta baje zahtevala prevzetbo vknjiženih dolgov ne le M rjevih temveč tudi K-jevih. A po izpovedbi najzanesljivejše priče, ker čisto nesumne E., ni toženec pri pogajanju govoril skoraj ničesar; slednji napravil je napram sodišču vtis slabo ume a. Dasi sam ni pripeljal zastopnika, velevalo bi mu bilo sodišče vzeti si zagovornika. Po vrhu pogajalo se je ob 8. uri zvečer, kar je na kmetih z ozirom na zimski čas jako pozno. Iz vseh teh razmo-trivanj pa je uvidno, da toženec ni privolil resno v opravilo, niti odločno, niti jasno. A tudi kupnina se ni določila zadosti natančno, niti gled6 prevzetbe vknjiženih dolgov niti druzih pridržkov, na korist preživitkarjema izgovorjenih. Neveljavna je torej pogodba tudi z ozirom na določila §-ov 1055. in 1056. obč. drž. zak. Nadalje bi se bila morala napraviti listina po določilu §-a 943. obč. drž. zak. z ozirom na to, da preseza po izpovedbi tožnikovej vrednost toženčevega posestva, cenjenega po tožniku na 900 gld., vrednost izpogojenih preživitkarskih pridržkov; ker presežek vsebuje darilo, o katerega veljavnosti pa je merodajen zakon, po katerem naj se napravi o takšnih opravilih listina. Pogodba je torej povsem neveljavna. Po izpovedbi prič E., F. in C. pogodila se je slednjič skesnina, napram katerej ne bi moglo tožiti se zgolj na izpolnitev pogodbe, dasiravno se je poleg skesnine dogovorila in baje izročila ara 5 gld. Tožnik moral se je torej zavrniti s svojim zahtevkom. Tožnik je zoper to razsodbo vložil apelacijo, v katerej poudarja med drugim, da se je po izpovedbah mnogih prič dogo- 22* 340 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. vcrila skesnina 50 gld., odnosno po nekaterih izpovedbah 100 gld., ter da se napram temu toženec ni skliceval na določilo §-a 909. obč. drž. zak Če se nasprotnik protivi izpolnitvi, tako ne leži v tem uporaba skesnine (razsodba najvišjega sodišča z dne 10. febru-varija 1880, št. 13191, G. U. W. št. 8212.). Nanašajoč se na dogovor sklenitve pismene pogodbe, tako tega ni potrdila nobena priča; pogodba vgotovila se je ustno; segla sta pogodnika v roke, dvignila ju kvišku po običaju navadnem v Kočevcih. Nikdo pa ni črhnil besedice, naj bi veljala pogodba še le po podpisu listine; razumno je, da treba slednje k vknjižbi lastninske pravice, a veljavnost ustne pogodbe ni zavisna od listine. Višje deželno sodišče pa ni ugodilo tej apelaciji, nasprotno potrdilo sodbo prvega sodnika z naredbo z dne 9. sept. 1896, št. 2891. Razlogi: Tožnikovej apelaciji ne more se ustreči iz nastopnih vzrokov. V predležečem slučaji gre se za kupno pogodbo, torej za pogojeno izročitev reči proti plačilu določene novčne svote (§ 1053. obč. drž. zak.), v katero svrho pa treba veljavne pogodbe in sicer kupne pogodbe. Zahteva se torej resnobna, odločna in razumljiva privolitev, kakor gledč kupljene stvari tako odplačila v novcih, katerim potrebščinam pa ne ustreza predležeče opravilo. Pretresajoč stvarni položaj po tožnikovih trditvah pa izpovedbah prič ne moreš se uveriti, da so se določile dne 29. februvarija 1.1. v hiši G. H-evej posamične bistvene pogodbene točke, radi katerih je naperil tožbo tožnik in za katere zahteva vknižljivo listino, zadostno ter na umljiv način, pa z brezdvomno privolitvo tožen-čevo; še manj, da bi pogodnika smerila zgolj na sklenitev pismene pogodbe v svrho dokazila in zemljiškoknjižnega prepisa. Ze po tem, da se je pogajalo pozno na večer v veselej družbi, sklepati je, da ni bilo ležeče pogodnikoma na konečnej utrditvi pogodbe glede" vseh važnih točk, nanašajočih se na prodajo v tožbi navedene nepremičnine, tem manj, ker se pogajanje ni omejilo na splošno umljiv, kratek dogovor glede kupnine in kupljene reči, kateri bi ostal lehko sleherniku v spominu, temveč se raztegnilo na celo vrsto pogodbenih točk, katere se lahko razmišljajo napačno ter pozabijo čez čas, ne da bi se bile ohranile spominu v kakem zapisku. Posamezni dogovori po sebi niso ni natančni niti umljivi, ker inače Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 341 ne bi bil tožil prvotno tožnik tudi toženčeve žene kot soprodajalke, ne bi bil dvakrat izpremenil tožbenega zahtevka; čudno je tudi, da določuje v tožbi kupnino z 900 gld., iz katere je izpustil pozneje navedeni, tožencu za 1896. leto baje pripuščeni užitek dveh njiv; nerazumno, da bi se bil tožnik zavezal s kupninskim ostankom poravnati na kupljenem posestvu vknjižene dolgove, dočim trdi v repliki, da je prevzel obvezo od kupninskega ostanka za 900 gld., odnosno 700 gld. (odštevši namreč svoto 200 gld. na korist hčerama toženčevima po 100 gld.), poravnati vknjiženi tirjatvi M-rjevo za 600 gld. in ostanek M. K-jeve, z dodatkom izplačati presežek prodajalcu tožencu; slednjič pa trdi zopet tožnik, da ima izplačati le gotovine 200 gld. in pa vknjiženo tirjatev M-erjevo za 600 gld. z obrestmi vred. Ker se ni ničesar točnega določilo niti končnega nerazrušnega, pričale so nekatere priče, da se je spoznalo dosmrtno stanovanje z užitkom nekaterih parcel le tožencu, ne tudi njegovi ženi, dočim so druge v nasprotnem zmislu izpovedale, dodavši še te pravice hčerama toženčevima na korist. Priča župan E. se ne spominja, da bi bil toženec pri pogajanju sploh kaj govoril, po vrhu zapustil je pri prvem sodniku vtis slaboumca. V takšnih odnošajih pa ne gre govoriti o pravej dovolitvi v zmislu §-a 869. obč. drž. zak. in o pravoveljavnej določitvi odplačila, radi česar se je moral zavrniti tožbeni zahtevek, potrdivši razsodbo prvega sodnika. Dr. K. Bezek. b) Tudi v eksekucijskem postopanji prisoditi je uživalcu pravico, da načne glavnico, koder ne zadoščajo njene obresti v pokrivanje dohodkov, za živa mu pristajajočih. Pokrivši tirjatve sprednjih zemljiško-knjižnih upnikov ostala je v eksekucijski stvari M. udove Z . . ice zoper J. Z. od izkupila 25.000 gld. skupljenega na drugi izvršilni dražbi za poslopja, stoječa v Tržaškem obmestji pod tab. št. 473, 474 in 475, še vsota 7437 gld. 20 kr., ki bi jo imeli dobiti po zemljiškoknjižnem redu a) M. Z . . ica za dosmrtne svoje dohodke, sestoječe 1200 gld. na leto, b) J. L. M. za svojih 500 zlatih Napoleonov s pr. in c) M. Z . . ica roj. J . . ova za svojo tirjatev 500 gld. s pr. 342 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. Ker le-ta vsota 7437 gld. 20 kr. ni bila zadostna, da bi dajali njeni obresti upnici, imenovani pod a) dohodek 1200 gld. na leto, zahtevala je le-ta pri naroku, določenem za razdeljenje omenjenega izkupila, naj se jej prizna, da bo smela načeti v pokrivanje letnega svojega dohodka isto glavnico. Temu njenemu zahtevanju sta se uprla oba poznejša upnika, imenovana pod b) in c) trdeča, da jej gredo samo obresti od glavnice 7437 gld. 20 kr. do njene smrti, izpodbijala sta jej pravico, da bi smela načeti glavnico ter sta zahtevala, da se jo nakaže z omenjenim zahtevanjem na redno pravdno pot. Z ozirom na ta protislovja in stoje na stališči, da deželno sodišče tržaško ni bilo poklicano razrešiti o bistvu pravdnih teh vprašanj v eksekucijskem postopanji, napotilo je omenjeno sodišče z odlokom z dne 22. aprila 1896, št. 2948 vse stranke na redno pravdo, ne odločivši jim v to svrho nobenega roka. Priznavši, da gre M. Z . . ici dandanes in da jej pojde do njene smrti pravica uživanja letnih prihodkov v znesku 1200 gld. od glavnice 7437 gld. 20 kr., sprejete z odlokom z dne 26. febru-varija 1896 št. 1306 v sodne poklade, in priznavši jej pravico, da sme načeti to glavnico ter uporabljati jo dotle, dokler ne doseže vsako leto dohodka 1200 gld., voljenega jej po rajnem G. J. Z. v oporoki z dne 22. marcija 1886. leta, izpremenilo je višje deželno sodišče tržaško z odločbo z dne 5. junija 1896, št. 2400 že navedeni odlok deželnega sodišča tržaškega in nakazalo oba upnika, imenovana pod b) in c) na redno pravdno pot, ako bosta hotela izpodbijati pri poznano njeno pravico, in je oprlo svojo odločbo na te-le razloge: Zastavna pravica, vknjižena na korist M. Z . . ice za dosmrtni njen dohodek, sestoječi v znesku 1200 gld. vsako leto, na poslopja prodana na eksekucijski javni dražbi, je neizpodbijana in isto tako ni med strankami prav nobenega spora o zemljiško-knjižnem redu in o gotovosti njene tirjatve. Ni bilo torej treba nakazati je na redno pravno pot, da bi se razsodilo o njenem zahtevanji, glasečem se, da sme načeti in uporabljati tudi glavnico 7437 gld. 20 kr., ako ne bi obresti od. nje zadoščale v pokrivanje letnega njenega dohodka 1200 gld., in prav za prav bilo je treba odpraviti na redno pravdno pot oba upnika J. L. M. in M. Z. roj. J-ovo, ki se upirata temu njenemu zahtevanju. Poslopje, obremenjeno z zastavno Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 343 pravico, že omenjeno, na korist M. Z . . ice, bilo je prodano na eksekutivni javni dražbi in s tem ni bila ni najmanj izpreinenjena pravica tu imenovane upnice. Ker se je izvršila eksekutivna dražba z zakonitimi pogoji in zlasti s pogoji §-a 328. ces. pat. z dne 1. maja 1781, .št. 13. zb. just. zak., da prevzame namreč zdražitelj vse dolžnosti, ležeče na poslopji, prodanem na dražbi, na kolikor bi se pokrile z izkupilom, ostala je neizpremenjena pravica uživalke M. Z. roj. M., da dobi slovom § ov 1412. in 1413. obč. drž zak. vse ono, kar bi še dobiti mogla iz izkupila, ostalega po pokritji druzih zemljiškoknjižnih upnikov, pred njo stoječih. Zahtevana njena pravica opira se pa tudi na določbe §-a 34. zak. z dne 25. decembra 1868, št. 1. drž. zak. iz 1869. leta. Kader bi namreč od izkupila, skupljenega za nepremičnino, z zastavami obloženo, ne preostajalo nobenega druzega zadostnega zaloga v pokritje zaostalih in tekočih prihodkov, sme upravičenec po tej zakoniti določbi zahtevati, da se mu plačajo najprej zaostanki, uživajoči jednako prednost, potem pa sme zahtevati, da se mu popolne dajanja in odnosni dohodki iz glavnice in sicer dotle, dokler ni ista pošla. Z odločbo z dne 16. septembra 1896. št. 9689 odbilo je najvišje sodišče J. L. M. in M. Z . . ice roj. J . . ove revizijski rekurz in potrdilo odločbo višjega deželnega sodišča tržaškega iz tehle razlogov: Brez vsake koristi bile so zavrnene stranke na redno pravdno pot, ker ni ga med njimi spora ne o obstoji M. Z. zastavne pravice, ne o gotovosti njene tirjatve. Slovom §-a 457. obč. drž. zak. jamčijo na prvem mestu nepremičnine, obložene z odnosnimi zastavnimi pravicami, na drugem mestu jamči pa izkupilo, za iste nepremičnine skupljeno. Po §-u 34. konk. reda priznati je pravico upniku, kateri ni dobil popolnega pokritja svoje tirjatve iz izkupila, da sme načeti v pokritje svojih dohodkov tudi glavnico. Ker obresti od ostalega izkupila v znesku 7437 gld. 20 kr. ne zadoščajo v pokrivanje letnih dohodkov M. Z . . ice, bila je upravičena zahtevati, da se pokrije le-ta letni njen dohodek iz glavnice, prav tu navedene, dokler je bode še kaj, in ker ni ga spora ne o zastavni njeni pravici, ne o gotovosti njene tirjatve bilo je treba potrditi v zakonih vtemeljeno odločbo višjega deželnega sodišča. T. 344 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. c) Pravna vprašanja ne smejo se reševati in possessorio summarissimo, ampak le in petitorio. Okrajno sodišče v K. ugodilo je tožbi Jakoba M. proti Mici F. s konečnim odlokom z dne 26. junija 1896, št. 4299. Višje deželno sodišče je pa tožbeni zahtevek odbilo z naredbo z dne 30. julija 1896, št. 7109 iz nastopnih razlogov: Stvarna posest, koje varstvo se s tožbo zahteva, ima glasom stvarnega položaja očividno za temelj neposredno ali kratko pred domnevnem dejanjem motitve med prepirnima strankama določeno pravno razmerje, namreč med toženko ali njenim soprogom Antonom F. na eni strani in tožnikom na drugi strani izvansodno narejeni kompromis, da se menda do sedaj prepirna meja med obema zemljiščema po veščem zemljemercu določi. Glede na to okolnost je presoja vprašanja, če je bilo dejanje motitve, katero obstoji baje v tem, da je toženka po določitvi veščaka postavljene kamne odstranila ali po svojem soprogu odstraniti pustila, protipravno in se mora zmatrati samolastnim poseganjem v tožnikovo pravno posest, v nerazdorni zvezi s presojo pravnega obstanka in narave istega pogodbenega razmerja. Stvarna posest tožnikova in samolastno počenjanje toženke oziroma njenega soproga se torej ne more razsoditi drugače, kakor da se razmotriva pravni obstanek pogodbe in njena pravna vsebina. Iz tega sledi, da se obveljavanje tožbenega zahtevka v zmislu §-a 5. ces. naredbe z dne 27. oktobra 1849, -^t I2- d''ž. zak. ne more doseči in possessorio summarissimo, v katerem je razsoja o pravnih vprašanjih nedopustna, nego le po redni pravdni poti, in petitorio. Najvišje sodišče je pritrdilo višjesodnim razlogom in zavrnilo revizijski rekurz z naredbo z dne 30. septembra 1896, št. 11530 iz nastopnih razlogov: Odločba višjega deželnega sodišča, katera je predrugačila izrek prvega sodnika, mora se iz razlogov iste potrditi ter se še pripomni, da gre v postopku radi motenja posesti tudi razjasniti, če je navedenemu dejanju motitve prisojati protipravnost in samolastnost. A to vprašanje po izidu pričevanja, katero je pokazalo, da sta bili stranki že pri omejičenji, koje se je obestransko uvedlo, različnega mnenja in ni zemljemerec to prav nič v poštev vzel, ni še v kvar Književna poročila. 345 toženke rešeno. Enostransko postavljenje kamnov po omejičenji in poraba omejičenega prepirnega površja, pa ni moglo tožnika v posest spraviti in odstranjenje mejnih kamnov po toženki mora se le v zmislu §-a 344. obč. drž. zak. kot varnostno sredstvo za njeno v nevarnosti nahajajočo se posest zmatrati. A. Gr. Književna poročila. Mjesečnik pravničkoga družtva u Zagrebu ima v br. 9. za mesec september t. 1. sledečo vsebino: Šesti obči kongres medjunarodne krimina-lističke udruge. Svršetak. — Kriva prisega i krivo svjedočanstvo od dra. J. Veličkoviča. Svršetak. — Samovlastna pomoč. Napisao Ante Gavez. — Primjetbe k osnovi novoga hrvatskoga stečajnoga reda. Priobčio dr. A. Badaj. Nastavak. — Pravosudje: A. Gradjansko. B. Kazneno. C. Mjenbeno-trgovačko. Rješitba kr. flnancijalnoga upravnoga sudišta. — Poslovanje sudova u kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji od dra. K. Bobinaca. — Svaštice. — Književne obznane. — Viestnik. — Br. 10. za mesec oktober t. 1. ima pa sledečo vsebino: Primjetbe k osnovi novoga hrvatskoga stečajnoga reda. Priobčuje dr. A. Badaj. Svršetak — Razlike u pojmu prevare po avstrijskom i ugarskom kaznenom zakonu. Napisao dr. Stjepan Radits. — Predpostavlja li dioba suvlastničtva izmedju supruga prestanak bračne zajednice? Napisao dr. Ante Pinterovič. — 0 pravnoj naravi samo-rova. Napisao dr. Lovro Vidric. - Pravosudje: A. Gradjansko. B. Kazneno. Iz upravne prakse. Rješitba kr. flnancijalnoga upravnoga sudišta. — Poslovanje sudova u kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji od dra K. Bobinaca. — Svaštice. — Književne obznane. — Viestnik. Die Executionsordnung vom 27. Mai 1896, Nr. 79 B. G BI. sammt dem Einfuhrungsgesetze vom 27. Mai 1896, Nr. 78 R. G. BI. und den in Geltung verbliebenen beziiglichen Gesetzen und Verordnungen. Dr. H. Schauer. — Na Dunaji. 1896. — Cena 3 gld 50 kr. "V Manz-ovej zbirki izdal je isti pisatelj, kateri je že pripravil nove zakone o civilno-pravdnem redu, tudi novi eksekucijski red. Le-ta izdaja odlikuje se kakor izdaja civilno-pravdnega reda v tem, da je pridejal gospod pisatelj tekstu zakona toliko pripomb, da nadomestujejo izvrsten komentar zakona in je torej to izdajo prav toplo priporočati za študij novih zakonov. Das allgemeine biirgerliche Gesetzbuch fiir das Kaiserthum Osterreich sammt allen dasselbe erganzenden Gesetzen und Verordnungen und einer Ubersicht iiber die civilrechtliche Spruchpraxis des k. k. obersten Gerichts-hofes. Dr. Jos. v. Schey. 15. nat. — Na Dunaji. 1896. — Manz. Das osterreich ische Cirilprozessrecht, in svstematischer Darstellung. Dr. Jos. Truttter I. d. Einleitung und allgemeiner Theil. — Na Dunaji. 1897. — M. Perles. 346 Razne vesti. Verfahren naehder nenen Civilprocessordnung, in Beispielen dargestellt. Dr. Otto Urban. — Bom. Leipa. — Joh Kiinstner. Sgstematische Pberskht fiber die wichtigsten Bestimmungen der neuen Civilprozessgesetze. Dr Gust. Zistler. — Na Dunaji. 1897. — M. Perles. Die Vorschriften iiber Rechtsangelegenheiten ausser Streitsachen. Notariats-ordnung. Verfahren ausser Streitsachen. Depositenwesen und gemein-schaftliche Weisenkasse. Dr. Jos. v. Friedlander. III. zv. Manzove zbirke. 12. nat. Compendien des dsterreichischen Reehtes. Das Concursrecht. Dr. Rud. Pollak. — Berlin. 1896. — Carl Heymann. Gesetze zur Abicehr und Tilgung ansteckender Thierkrankheite-i. Manz'sche Gesetzausgabe. XX zv. — Na Dunaji. 1896. Handbuch des iisterr. Administrationwefahrens. Dr. Fried. Tezner. — Na Dunaji. 1896. — Manz. — Cena 3 gld. 60 kr. Das Realgeicerbe. Dr. Christ. Hofer. — Na Dunaji. 1896. — Manz. — Cena 60 kr. Pisatelj razpravlja jako težko tvarino o realnih obrtih prav spretno. On razdeljuje realne obrti v 3 vrste in sicer radicirane obrti, dominikalne obrti, točilne pravice in prodatne obrti ter razlaga svojstva in razlike vseh teh vrst in navaja zakonita določila, katera pridejo v poštev. Čeravno nimajo za nas realne obrti posebne praktične vrednosti, sme vender vsakdo, kdor se hoče pečati s to tvarino, seči po tej knjigi, v kateri najde vse, kar se tiče te pravne institucije. Das osterreichische. Concursrecht. Dr K. Schwarz. II. B. Formelles Concursrecht. — Dunaj. 1896. — Manz Die Ergebnisse der Civilrechtspfiege in den im Reichsrathe vertretenen Konigreichen und Landern im Jahre 1893. I. Heft der „Statistik der Rechtspflege" B. XLY. der „6sterreichischen Statistik". Bearbeitet von dem Bureau der k. k. statistischen Centralcommission unter Mitwirkung des k. k. Justiz-Ministeriums. — Wien. 1896. - Cena 2 gld. 20 kr. Das Verfahren nach der Civilprocessordnung vim 1. August 1895, an Rechtsfallen dargestellt. Dr. Georg Neumann. — Na Dunaji. 1896. — Manz. Civilrechtiiche Fragen. Kritische Sammlung des Materials fiir deren Losung, uber Veranlassung des Prasidiums des k. k. osterreichischen Ober-landesgerichtes herausgegeben. Dr. Rob. v. Neuman Ettenreich. I. zv. — Na Dunaji. — 1896. Razne vesti. V Ljubljani, dne 15. novembra 1896. — (Iz kronike društva „Pravnika".) Društvo ,.Narodna čitalnica v Ljubljani" vzelo je od „Narodnega doma" vse prvo nadstropje v najem in oddaja raznim društvom v podnajem sobe. Tudi naše društvo vzelo je od čitalnice v podnajem prostore in sicer so to dve sobi tik či- Razne vesti. 347 talniške kavarne. Jedna, večja, soba namenjena je za društveno knjižnico, druga, manjša, služila bode kot bralna soba. Sobi so jako svitli in je zvečer na razpolago tudi električna razsvetljava. V svoji seji dne 2. t. m. posvetoval se je odbor o najemu ravnokar omenjenih sob za društvene nameno ter sklenil, da se stroški pokrijejo, ker društvena blagajnica tega nikakor ne zmore, iz prostovoljnih doneskov ljubljanskih članov. Odbor sklenil je tudi, da se omisli društvo potrebno lastno pohištvo, in je potrebno ukrenil. Dalje storil je odbor sklep, da se društvena knjižnica popolni in da se najprej nakupijo vsa dela, katerim je predmet novo civilnopravdno postopanje, da bode obiskovalcem društvenih prostorov na razpolago tudi primerna knjižnica. Vsi ti stroški pokrili se bodo iz preje omenjenih prostovoljnih doneskov. — Društvenikom na razpolago bodo sedaj komfortno opravljeni, lepi društveni prostori, kateri imajo še posebno to ugodnost, da so v neposredni zvezi s kavarno. V lastnih prostorih imeli bodo člani tudi dobro opravljeno knjižnico. Odbor upa torej, da bodo člani društvene prostore prav pridno obiskovali. Stroški, kateri so z vsem tem združeni, so jako veliki in torej hi prehvaliti onih ljubljanskih društvenikov. kateri so se zavezali s prostovoljnimi mesečnimi doneski pokrivati te stroške. Želeti je pa pač, da bi tudi ostali ljubljanski člani, kateri doslej še niso podpisali nobenega mesečnega prispevka, javili društvenemu blagajniku ali kateremu odborniku sploh, da so pripravljeni prispevati k tem stroškom. Med onimi, kateri so se zavezali prispevati je namreč več sodnih prakti-kantov in avskultantov, kateri ne bivajo stalno v Ljubljani in kateri bodo, čim se premestijo iz Ljubljane, tudi nehali s svojimi doneski. Treba torej za te nadomestka, ker sicer odbor nikakor ne bode mogel zmagovati stroškov. Sploh imajo pa itak vsi društveniki, v prvi vrsti seveda ljubljanski, korist, ako se bi ti dohodki povišali. Iz preostankov teh dohodkov popolnjevala se bode namreč knjižnica, čim bogateja je knjižnica, tim večjo ugodnost nudila bode članom. Lastni prostori in društvena knjižnica koristili bodejo sicer res v prvi vrsti ljubljanskim članom. Imeli bodo pa od tega tudi unanji člani koristi. V društvenih prostorih našli bodo unanji člani pri svojih posetih v Ljubljani vedno svoje tovariše in se bodo lahko tam ž njimi shajali in razgovarjali. Iz društvene knjižnice izposojevale se bodo tudi unanjim članom knjige. Odbor pričakuje torej, da bodo tudi unanji člani oglasili se k prostovoljnim doneskom v pokritje navedenih stoškov in naj č. g. unanji člani bodisi mesečne, bodisi letne ali jedenkratne doneske pošiljajo društvenemu blagajniku ter naj pristavijo pošiljatvi njen namen.. — (Osobne vesti.) Imenovani so: dvorni svetnik pri policijskem ravnateljstvu na Dunaji Fr. vit. Kozaryn-Okuli cz dvornim svetnikom extra statum pri deželni vladi v Celovcu; deželnosodni svetnik Karol vit. Defacis višjim državnim pravdnikom v Trstu; okrajni sodnik v Kočevji J. Hauffen zborničnim tajnikom pri deželnem sodišču v Ljubljani; pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani Milan Dolenc avskultantom za Kranjsko; pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Celju Jos. G al le 348 Razne vesti. avskultantom na Koroškem. — Notarjem v Rožeku imenovan je notarski kandidat v Celovcu Ivan Rabitsch; premeščeni so: notar dr. Franc Bertold iz Rožeka v Celovec; notar Stanko Pirnat iz Zatičine v Mokronog; notar dr. Rupert Bežek iz Žužemberka v Zatičino; notar J. Bežan iz Senožeč v Žužemberk. — Umrl je v Trstu policijski ravnatelj dvorni svetnik Jos. Tschernko; v Kranju umrl je upokojeni sodnik Gregor K r ž i č. — (Uradne ure pri deželnih, okrožnih, okrajnih in za mesto delegovanih sodiščih.) Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Gradcu odredilo je, da so uradne ure konceptnih uradnikov pri deželnih, okrožnih, okrajnih in za mesto delegovanih sodiščih od 9. ure dopoldne do 2. ure popoldne za stranke; za nujne zadeve je od 4.—6. ure popoldne v vsakem oddelku po jeden uradnik na razpolago. — (Odvetniški shod na Dunaji.) Kakor smo poročali že v zadnji številki, zborovali so avstrijski odvetniki v dneh 19., 20. in 21. okt. na Dunaji. Shoda vdeležilo se je 437 odvetnikov. Pri otvoritvenem zborovanji dne 19. oktobra pozdravil je shod sekcijski načelnik vit. pl. Krall imenom pravosodnega ministra, podžupan dr. Neumaver pa imenom dunajskega mesta. Predsednikom shoda izvolil se je dunajski odvetnik dr. Karol vit. Feistmantel. Shod posvetoval se je v dveh oddelkih, katerih jeden se je bavil s pravnimi, drugi pa s stanovskimi prašanji. V svojih sklepih izrazil je oddelek za pravna prašanja. da se principijelno strinja s tem, da se nahajajo v novih civilnopravdnih zakonih določbe, katere odvetnike in sodnike zbližujejo, izrazil zahtevo, da se odvetniški izpiti na novo urede, naj bodo civilni in kazenski senati glede kvalitete sodniških uradnikov jednaki, naj bodo tudi preiskovalni sodniki samo sodniki v zmislu državnih osnovnih zakonov, da mora biti zapisnikar pri glavni razpravi sodniški uradnik in da naj bi pri neprostovoljnih vpokojitvah, katere bi se zgodile povodom nove organizacije, vpokojeni uradnik obdržal vso zistemizovano plačo. Shod izrekel je tudi svoje obžalovanje, ker je permamentna komisija sprejela defenitivne sklepe o načrtu zakona glede sodne organizacije par dnij pred odvetniškim shodom, da le temu ni bilo mogoče uspešnih predlogov staviti Shod bavil se je tudi z listinami, katere so pogojno proste pristojbin, ter izrekel, da ne odgovarja načelom pravne države, ako se mora od le-teh listin plačevati pristojbino, kader se obrne žaljenec na pomoč sodnikovo. Shod izrekel je zahtevo, naj se predpreiskava premeni v tem zmislu, da tudi za njo velja princip javnosti za stranke in naj ima zagovornik pravico, prisostvovati pri zaslišavanji prič in izvedencev in drugih sprejemanjih dokazov, vpogledati že med uvodnim postopanjem v spise, govoriti z obdolžencem, ne da bi bila navzoča druga oseba, in naj sme zastopati pred posvetovalno zbornico obdolženca, kader se gre za njegovo pritožbo proti uvedbi predpreiskave in vkrenitvi preiskovalnega zapora, glede katerega je nasvetoval shod več jako važnih izprememb obdolžencem na korist. Shod izrekel se je tudi za to, naj se reformuje zapuščinska razprava. Oddelek za stanovska prašanja posvetoval se je Razne vesti 349 posebno z odvetniškim tarifom z ozirom na novi postopek ter izrekel, naj velja za odvetnike princip prostega dogovora radi plačila, za nasprotno stranko veljaven bodi pa tarif, kateri naj se uveljavi ob jednem z novim postopkom. Sedanji tarif obdrži naj za kurencije svojo veljavo, odpravijo naj se pa maksimalne postavke. Shod izvolil je šestorico, katera ima nalog izdelati tekom dveh mesecev novi tarif, kateri se naj predloži komisiji, sestoječi iz zastopnikov vseh zbornic, katera komisija naj se snide tekom treh mesecev. Shod izrekel je tudi, da je neobhodno potrebno, naj se kaznujejo oni odvetniki, kateri računajo za svoja opravila manj, kakor predpisuje tarif, disciplinarno. Predlog, naj bi odvetniški kandidati imeli pravico zastopstva v postopanji radi prestopkov, se je odklonil. Konečno zahteval je shod, naj naroči pravosodna uprava vsem sodiščem, da odklanjajo vsako nepoklicano zastopstvo, izrekel, da tudi novi zakon ne dovoljuje c. kr. notarjem zastopati stranke v pravdah in zahteval, da se v novi kazenski zakon sprejme določba glede zakotnega pisarstva. Slednjič izrekel je shod še nado, da bodo sodišča sejno policijo napram odvetnikom in odvetniškim kandidatom omejila na najnujnejše odredbe, med tem ko bode razsojeval disciplinarni svet o tem, je li dotičnik disciplinarno kaj zakrivil. Dne 19. oktobra sešli so se zborovalci pri banketu, katerega so se vdeležili tudi zastopniki vseh najvišjih justičnih oblastev. Dne 20. okt. povabljeni so bili vdeležniki pri pravosodnem ministru ekselenci grofu Gleispachu, kateri je ta dan povabil v goste tudi najvišje uradnike vseh justičnih oblastev na Dunaju Izmed slovenskih odvetnikov vdeležila sta se shoda gg. dr. D. Majaron in dr. Fr. Stor iz Ljubljane. Zahtevala sta pri volitvi v stalno šestnajstorico, da bi se izvolil v to tudi zastopnik slovenskih in hrvatskih odvetnikov, kateri zahtevi se pa ni ugodilo. — (Pomnožitev osobja pri finančnih prok uraturah.) L. 1897 pomnožilo se bode prav izdatno osobje pri finančnih prokuraturah in sicer se bode povišalo število dvornih svetnikov za 1, višjih finančnih svetnikov za 10, finančnih svetnikov za 17, tajnikov za 9, pristavov za 7, nasprotno se pa opusti 13 mest koncipistnih. Adjutov pomnoži se od 58 na 65 in sicer znašal bode adjutum brez izjeme 600 gld. S to pomnožitvijo, katera znaša več kakor 22 odstotkov, odpomore se dosedanjim neugodnim razmeram glede napredovanja in se ob jednem osobju pri finančni proku-raturi da ekvivalent za ugodne razmere, katere nastanejo pri sodiščih vsled novih civilnopravdnih zakonov. — (Izvršitev civilnopravdnega reda.) Da se novi civilno-pravdni red izvede, postavljeno je v ekstraordinarij zadnjega državnega proračuna znesek 1,150.000 gld. Od tega zneska preliminovana je svota 600.000 gld. za pokritje kvote stalnih dohodkov uradnikov in služabnikov vsled pomnožitve osobja, svota 300 000 gld. v pokritje vadnih kurzov za sodne uradnike in svota 250.000 gld za adapcije in potrebne najeme sodnih lokalitet. Za ustanovitev novih sodišč in za izpremembe v osobju postavljena je svota 60.000 gld. Poleg tega je redna potrebščina justične uprave v kronovinah zvišala se za 700.000 gld. Pri sodnih dvorih višjih deželnih 350 Razne vesti. sodišč na Dunaji, v Gradcu, Pragi, Brnu, Lvovu in Krakovem pomnožila se bodo mesta zborničnih tajnikov za 125 in opustilo jednako število mest sodnih pristavov. Novih mest sodnikov ustanovilo se bode 1290, med njimi 447 mest sodnih pristavov; 187 sodnikov povišalo se bode v 7. razred, 352 pristavov pri sodnih dvorih in 179 pristavov pa v 8. činovni razred. — (Sejna policija po načrtu našega starega sodnega reda.) Načrt starega našega sodnega reda imel je 438 paragrafov in sicer obravnaval je ta paragraf to, kar sedaj imenujemo sodno policijo. Le-ta paragraf glasil se je pa po izvirnem tekstu takole: „Es wird der Beschei-denheit des Richters iiberlassen (§ 168), a) wenn sich die Advocaten in be-reits resolvirten Sachen mundlicher Behelligungen oder Abspriinge ge-brauchen (§ 422), b) wenn der Beklagte die deutlich vernommene Klage (§ 22) nicht ohne Einmengung eines Vernunftschlusses (§ 12) oder Anziiglichkeiten (§ 13) beantwortet, c) wenn bei der captio pignorum (§ 341) einer res mobilis in specie (§ 305) ein vitium visibile (S 124) ausgestellt wird, d) wenn der Beklagte die ihm zugekommene Klage mit Vervveisung des bereits im Mittel liegenden Urtheiles zuriicklegt und Klager sein Dnrecht nicht selbst erkannte und von der Klage abstiinde. (Hofdecret vom 15. Janner 1787, Nr 621 lit. er) J. G. B.), e) wenn derjenige, welchem diesfalls ewiges Still-schweigen aufgelegt wurde (§ 66), durch einen zur Vertretung begwalteten Gerhaben (§ 108) Additional-WeisartikeI (§ 149) oder Zeugen vorschutzt (§ 150); /) wenn derjenige, welcher der Obrigkeit des Ortes, wo er sich befindet (§ 225) mit Blutfreundschaft verwandt ist (§ 152), die riickstan-digen VVahrungen (§ 338) fiir die sequistrirte Gerechtsame (S 296) nicht erlegt, es sei denn, dass er \vegen seines Leibes oder Gemuthsbeschaffenheit die unbezvveifelte Wahrheit nicht konne erfahren haben (§ 140), g) wenn der Gegentheil, nachdem der Spruch in die Rechtskrafte erwachsen (L 183) und mit hartem Siegelwachse festgemacht ist (§ 115), das Wiederspiel dessen, was er zu besclnvdren gehabt hatte (§ 210), behauptet, h) wenn ein Theil bei der miindlichen Nothdurftshandlung (§ 21) in den deutschen Erblanden (§ 35) nicht standhafte Befehle beibrachte (§ 48), i) wenn ein Theil die (ibrigen Nothdurften (Hofdecret vom 7. Mai 1795 Nr 226 J. G B.) ohne jene Zier* lichkeiten, welche allenfalls durch besondere Gesetze fiir eine oder fiir die andere erfordert werden (§ 114«, abgibt —. einen solchen Frevler und Verachter der richterlichen Gewalt zur erspiegelnden Geld — oder Leibes-strafe (§ 310, 345), wohlverstanden, jedoch (§ 237) ohne Gestattung eines Umtriebes (§ 54) und ohne Gemuthshinterhaltung oder zweideutigen Ver-sand (§ 161) zu ziehen." — (Zemlj iškoknjižna statistika.) L. 1893. bilo je 9505 zemljišč izvršilno prodanih za 22,014 576 gld Novih dolgov vknjižilo se je v tem letu 289,831.439 gld., izbrisalo pa za 208,799.209 gld. Vknjiženih ostalo je vsega skupaj 3 931,313.529 gld. dolgov. Pregled pravosodstva. 351 Pregled pravosodstva. 823. Za vtemeljitev tožbe na jamčevanje ni treba, da spada bolezen, na kateri je živinče bolehalo, k onim, katere imajo za nasledek smrt. R. z dne 17. decembra 1895, št. 14954. J. BI. št. 44 ex 1896. 824. Rejnik, kateri je prevzel najdenca od porodilnice v neodplatno rejo, nima za to pravice do odškodnine v zmislu §-a 1042. o. d. z. proti domovinski občini najdenca. R. z dne 13. maja 1896, št. 5349. Z. f. V. 43 ex 1896. 825. Vpis pridobitne in gospodarstvene zadruge v register se mora odbiti, ako iz predloženih zadružnih pravil izhaja, da predmet ali prodročje nameravanega podjetja presega meje, izhajajoče iz §-a 1. zak. z dne 19. aprila 1873, št. 70. drž. zak. 0. z dne 21. aprila 1896, št. 3670. Z. f. V. št. 41 ex 1896. 826. Neobhodni pogoj, da se da zapuščinsko-varstveno dovoljenje glede razpolaganja o zapuščinskih predmetih, posebno za njih otujitev, bodisi v zmislu §-a 810. o. d. z., bodisi v zmislu §-a 145. zap. pat., je soglasje vseh dedičev. Varstveno oblastveno dovoljenje temeljiti mora na zahtevku varuha. Ako se izda zapuščinsko oblastveno ali varstveno oblastveno dovoljenje za taka razpolaganja, katero nasprotuje tema načeloma, je to očividna nezakonitost. 0. z dne 15. oktobra 1895, št. 12340. J. BI. št. 44 ex 1896. 827. Opravilni obrat krčmarja zmatrati je kot obrtna naselba in ustanovi zalaganje z deli za ta obrt podsodnost §-a 26 pr. s. o. R. z dne 6. junija 1896, št. 21844. J. BI. št. 43 ex 1896. 828. Tudi v slučaji, če se razglasitev konkurza po višji instanciji razveljavi in se mora imetje, katero je bilo sestavina konkurzne mase, izročiti bivšemu kridatarju, mora le-ta pristojbine skladnega upravitelja plačati. 0. z dne 1. julija 1896, št. 7425. G. Z. št. 41 ex 1896. 829. Slovom t. p. 75 in min. naredbe z dne 8. februvarija 1853, št. 110. drž. zak. razteza se pravica uboštva tudi na izvensporno postopanje. 0. z dne 21. julija 1896, št, 8359. 830. V pravdi mej okrajnim šolskim svetom in cerkvijo ne pristoja finančni prokuraturi zastopstvo nobene sporne stranke. 0. z dne 6. junija 1895, št. 6666. Z. f. V. št. 45 ex 1896. 831. Javnopravna korist, katero ima erar in državna uprava, da ostanejo državnemu uradniku njemu pristoječi in izvršilu odtegneni dohodki neprikrajšani, ugasne s smrtjo dotičnega državnega uradnika in finančna prokuratura od tega trenotka torej ni več opravičena izpodbijati izvršilo na take dohodke. 0. z dne 14. aprila 1896, št. 4406. Z. f. V. št. 41 ex 1896. Pregled pravosodstva. 832. Prepoved na zadolžnico, katera se nahaja v rokah tretje osebe, ni dgvoljena. 0. z dne 18. februvarija 1896, št. 1853. J. BI. št. 41 ex 1896. 833. Lastninsko pravico do sporne proge zemlje dokazati se more tudi po izvedencih in katasterskih mapah. R. z dne 22. oktobra 1895, št. 12415. J. BI. št. 43 ex 1896. 834. Od uveta, da temelji mandatno postopanje (§ 460. k. pr. r.) na ovadbo, storjeno po javnem oblastvu ali po osobi, navedeni v §-u 68 k. z., na podlagi lastne uradne spoznave, se sploh in tudi tedaj ne sme iz-pregledati, ako se opira ovadba na izpovedbe nesumne dejanske priče in na priznanje obdolženčevo, storjeno izvensodno pred ovadnikom. R. z dne 4. avgusta 1896, št. 9173. G. Z. št. 44 ex 1896. 835. Vsled priganjanja poškodovanca storjena povrnitev škode ustanovi razlog nekaznivosti po §-u 187. k. z. samo tedaj, ako je bilo storilcu možno, da jo bi bil z uspehom odrekel. R. z dne 7. februvarija 1896, št. 14369. G. Z. št 37 ex 1896. 836. Razžalitve z besedami, katere je zakrivila oseba, navedena v §-u 68 k. z., izvrševaje svoj urad ali službo, kaznovati je po določilih 12. poglavja kazenskega zakona, ne pa po ces. naredbi z dne 20. aprila 1854., št. 96. drž. zak., ne glede da je morda oseba disciplinarno odgovorna. R. z dne 29. aprila 1896, št. 4991. J. M. 1282. 837. Zakonitost razsodila, s katerim se je kdo izgnal iz dežele (čl. III. zak. z dne 6. marca 1862, št. 18. drž. zak.) ravna se po okolnostih, katere so obstajale za časa, ko se je izdalo; poznejše izpremembe v stanu izgnane stranke dajo samo povod, da se doseže, da se razveljavi razsodilo na pristojnem mestu. Dokler pa razsodilo ni razveljavljeno, kaznovati se mora povrnitev v zaprti okoliš, bodisi da se potuje samo skozi ali da se povrne iz nemarnosti, po §-u 324. k. z. R. z dne 13. maja 1896, št. 5642. J. M. 1267. 838. Za svoj upravni okoliš sme vsako politično deželno oblastvo izdati uvozno prepoved, določeno v §-ih 5, in 46. zak. z dne 29. februvarija 1880, št. 35. drž. zak.) S tem, da se prestopi mejo okoliša, zakrivi se odgovornega nasprotovanja proti prepovedi, razun če so uvožene živali prišle v tuzemstvu že v promet in so zadobile sposobnost, da se jim izdajo tuzemski živinski potni listi. R. z dne 15. aprila 1896, št. 4420. J. M. 1274. „Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva „Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld. Uredništvo je v Ljubljani, štev. 5 v Gospodski ulici; upravništvo pa na Križevniškem trgu štev. 7. 3*8 a avsi T7- slovenskem jezils-u.« I. zvezek Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dno 27. maja 1852, št. 117 drž. zak., z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. decembra 1862, št. 6 drž. zak. ex 1863, in drugimi novejšimi zakoni kazensko-pravnega obsega. Cena 2 gld. 50 kr., s pošto 15 kr. več. II. zvezek: Kazensko-pravdni red z dne 23. maja 1873, št. 119 drž. zak., z zvršitvenim propisom in druirimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadevajočimi. Cena 2 gld.80kr., spošto 15 kr.več. Nemško - slovenska r P 1 l rt V imenu društva »Pravnika« uredil dr. Janko B a b n i k, c. kr. sodni pristav. Cena 3 gld. 50 kr., elegantno in trdno vezana 4 gld. 10 kr., po pošti 15 kr. več. za slovensko uradovanje pri sodiščih. I. Obrazci k občnemu sodnemu redu. I. zvezek Spisal Anton Lovec, c. kr. sodni pristav. Vse te knjige dobivajo se pri knjigotržcu Antonu Zagorjanu v Ljubljani, kakor tudi pri vseh drugih knjigotržcih.