it
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, dn@ decembra 1922.
Izhaja vsak četrtek.	L@t@ i¥,
Glasilo nSamostolne iP tamilska stranke la Slovnllo",
Naročnina t
teloMne
polnletn© četrti e I
DIfl 20"— Din 10*—
letno ...«•....*«••.••<• "i" Posamezna številka.............. Din
Kmet pomagal si sam, In svofe stališče v državi uravnavaj si sam I
inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za:
• • • •
male oglase ..••»....«>
nradne razglase .......... •
reklame po dogovora
. , Din 0-25 . . Din 0-50
Uredništvo in upravništvo liata ie v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hiši ..Ekonoma".
Seja okrožnega nacelslva SKS
za Kranjsko
bo v ponedeljek, dne 11. decembra 11. ob
desetih dopoldne v gostilni LOJD na
Sv. Petra cesti v Ljubljani. ik i ' 1 '■ f . j. 1 ' Tretii december.
Pomembno, toda nečastno mesto bo zavzemal na vse večne čase v Slovenski politični zgodovini tretji december, kajti ta dan je zmagala V Ljubljani najbolj nemoralna zveza In ta dan je bila dovršena največja sleparija, kar jih sploh pozna slovenski narod.
Neslavna je bila nekdanja zveza ined liberalci in Nemci v kranjskem deželnem zboru, vsaj se je vezal Slovenec proti Slovencu z Nemcem. Toda v mnogem oziru je bila ta zve-ta razumljiva in oprostljiva, ker ni škodovala našemu narodnemu razvoju in ker ni, kar je glavno, demo-ralizujoče vplivala na narod.
Komunistično klerikalna zveza, /e triumfirala dne 3. decembra v Utbljani, pa pomeni popolno prof^nacijo ideje, ki mora povzro^ti najhujšo demoralizacijo naroda.
Izrazito	stranka je SLS,
Izrazito protive.rska pa komunistična. Vse življenje hos* preobraziti, vsaj po njenih besedah, Sls na ver-
ski podlagi, čisto zatreti pa bi hotela versko misel komunistična. In da niso to le besede, je dokazala ena ko druga stranka z dejanji. Tisoče in tisoče duhovnikov so pogubili komunisti, ker niso hoteli priseči na rdeči evangelij, pobrali so po cerkvah vso zlatnino in celo iz relikvij so trgali dragulje. Odpravili so cerkveni zakon, prepovedali krst otrok, skratka Storili so vse, kar je bilo v njih moči, da zatro versko misel.
Na drugi strani pa, s kakim fanatizmom, s kakim sovraštvom so oznanjali naši klerikalci boj vsakomur, ki ni slepo trobil v njihov rog. Od vsega početka je bila naša stranka na verskem stališču in to je vedno in glasno povdarjala. Kljub temu pa smo bili razkričani kot brezverci, kljub temu se je na prižnicah ta v spovednicah oznanjeval boj pro ti nam in celo ljubljanski škof se je spozabil tako daleč, da je v pastirskem listu označil »Kmetijski list« kot "brezverski list. In ko smo se dogovarjali kot kmetje, ki se odkrito priznarvajo kot katolika*, s svojimi tovariši, ki so pristaši Kmečke Zveze, le bfl tajnik SLS, dr. Kulovec tisti, ki ie odklonil sploh vsak sporazum z nami. češ, da smo brezverci.
Sedaj pa je isti dr. Kulovec javno po.zval vse pristaše SLS, da volijo komuniste, sedaj pa so morali pristaši SLS voliti celo izrazite brezverce.
Ni še tako dolgo od tega, ko tudi naši klerikalci niso imeli dovolj besedi, da bi zadosti učinkovito obso-dfli komuniste. In ne samo z besedo. Eden njihovih vodilnih mož, dr. Brejc |e kot predsednik vlade, torej kot zaupnik SLS dal 24. aprila leta 1920 streljati v komuniste, ker so hoteli uveljaviti svoja načela. Olasno se je proslavljala tedaj odločnost dr. Brejca in vsa SLS se je radovala, ko so padli streli na Zaloški cesti.
Ustavili so za hip ti streli gibanje komunistov, toda le za hip. L atentati so opozorili skoraj vso Javnost na svoj obstoj in ko je zakon o zaščiti države omejil njih delo, so se zatekli k štrajku in tihemu razdiralnemu rovarenju. Ostali so zvesti sebi in slej ko prej so ponosni, da so
avantgarda revolucije. Zato so kričali dne 3. decembra po razglasitvi volilnega izida: Živijo Lenin, Živela III. Internacijonala, dol z buržuazijo, zato se je dne 3. decembra vidno pokazal na ulicah pohod temnih elementov.
Kljub vsemu temu pa se nI sramovala SLS, da sklene s komunisti kompromis in da jim izroči Ljubljano, kljub vsemu temu se ni sramoval niti škof in niti duhovščina, da je SLS tako zelo zatajila svoje versko stališče, temveč zgodila se je celo ta nezaslišanost, da je škof volil komuniste.
Nedostojno škofa Je, da se sploh udeležuje volitev, ker ne samo v eni stranki so njegove ovčice. Toda kaj naj porečemo, če voli škof z izrazitimi brezverci proti onim, ki so odkriti katoliki, ki vzgajajo vso svojo rodbino v krščanskem duhu. Komunističen škof! Ali mora tudi to nezaslišanost prenašati slovenski narod? Ali še velja božji nauk, ko pa voli tiste, ki so ga poteptali, sam knezo-žkof?
Tovarišil Zapomnite si dobro I Od dne 3. decembra dalje nI več vera v nevarnosti! Ce pride kdaj med vas misijonar, pa Vam poreče, da imate greh, ker volite samostojno stranko, napodite ga tedaj in recite mu: V Ljubljani so očetje frančiškani volili komuniste. In če Vam reče kdo od duhovnikov, da ste slab kristjan, ker ne volite SLS, potem mu recite: V Ljubljani je knezoškof volil komuniste. Naši pastirji so nam dali vzgled, da se sme voliti tudi očitno brezverce, zato smemo mi voliti tudi očitne katolike in to so vsi pristaši SKS.
Brezprimerno je bila profanirana krščanska misel, ko je sklenila SLS kompromis s komunisti, povaliana po blatu je bila, ko je volil komuniste škof. To se je zgodilo dne 3. decembra leta 1922 in tega ne pozabite nikoli!
In s krščansko mislijo je bilo povaljano tudi poštenje. Dobro vedo komunisti, da so bili klerikalci tisti, ki so streljali na komuniste. Vseeno so jih volili. Vsi vemo, da ne vsled kršč. dobrotljivosti, ki odpušča sovražnikom, temveč iz umazanih sebičnih namenov. In čeprav so idejni komunisti v Trstu in v Zagrebu, čeprav sta »Delo« in »Borba« obsodila klerikalno komunistično zvezo, vseeno se ni našel niti en komunist, ki bi se sramoval te nemoralne zveze. Tako daleč je padla delavska zavest, da je postal smešen gospod Bernot, ker je računal na razredno zavednost in poštenost delavca.
Tretjega decembra so vrgli komunisti javno moralo tako globoko v blato, kakor še ni ležala nikoli.
In prav Isto so storili naši klerikalci. Se tik pred volitvami je pri največjem kapitalistu Ljubljane, pri klerikalnem tovarnarju Pollaku imel izbruhniti štrajk, dne 3. decembra pa je ta največji kapitalist volil komuniste. In niti en klerikalec se ni našel, ki bi se zgražal nad to infam-no sleparijo ljudstva. Resnično! Dan sramote za vso Ljubljano je 3. december.
Dan sramote pa postane tudi za nas, če bomo trpeli, da hodijo med
nas ljudje, ki poveličujejo politično sleparijo, ki so brez javne, pa tudi brez zasebne morale.
Nizko je padla Ljubljana, ne sme pa pasti dežela. Ona je sila naroda in to silo moramo ohraniti čisto in neomadeževano. Zato tovariši v boj proti ljudskim sleparjem, zato v boj proti zavajalcem ljudstva!
In sedaj bolj, ko kdaj preje! 2e ona nečuvena sleparija, ki jo je izvršil Jugoslovanski klub, ko so njega člani istočasno zahtevali prepoved in dovolitev izvoza živine, je zahtevala to. Sedaj pa, po 3. decembru, ko se je pričelo slovesno kroš-narenje še z verskimi gesli, ko se krščanska misel vlači po blatu zaradi milijonov »Mestne hranilnice«, ker samo za te gre, sedaj pa je dolžnost vsakega poštenjaka, da ni samo protiklerikalen, temveč, da je odločen njihov nasprotnik. Vsaka stvar ima svoje meje ln 3. december mora postati mejnik ljudske zaslepljenosti. Kdor gre še po tretjem decembru, dnevu politične nepoštenosti, s klerikalci, ta je ali sam ne-poštenjak ali pa je zbankrotirala njegova pamet prav tako, kakor je skrahirala klerikalna politika.
Višek politične nepoštenosti, višek zlorabe vere se je Izvršil dne 3. decembra. Tovariši, na dan volitev moramo ta greh izprati in da se to zgodi, na delo že sedaj, ker volitve so pred durmi.
Vso silo daje mestom dežela. Naj bo naš ponos, da bomo tudi ml oprali — greh Ljubljane.
OMm zhm SKS.
Poročilo tov. posl. Rajerja.
(Po stenografskem zapisniku.)
Tovariši! Razumljivo je, da pričakujete od mene, kot načelnika parlamentarnega kluba SKS poročilo o delu poslancev SKS. Zato se vaši želji rad odzovem.
Naš klub je bil ustanovljen dne 15. marca 1. 1. v trenotku, ko smo se zaradi nesoglasij ločili od zemlje-radniškega kluba. Prvi predsednik našega kluba je bil tov. P u c e 1 j. Ko pa je postal minister, je prevzel predsedstvo tov. D r o f e n i k, ki je potem vsled bolehanja odložil to mesto. Meseca julija 1. 1. sem prevzel nato jaz vodstvo kluba ter mu predsedujem od takrat pa do danes.
Marsikdo se morebiti vpraša,
kakšen pomen imajo parlamentarni klubi?
Odgovarjam na to: Parlamentarni klubi so velike važnosti, to boste takoj razumeli, ko vam pojasnim, na kak način se vrši delo v skupščini.
Večinoma se vrši vse delo v klubih in raznih odborih. Pred skupščino samo pride le malo stvari v razpravo. Glavno delo pa se vedno vrši v stalnih odborih, ki so ustanovljeni za proučavanje zakonov.
Taka stalna odbora sta finančni odbor in zakonodajni odbor, v katerem se rešujejo nekateri zakoni zasilno, če podpadejo takozvanemu skrajšanemu postopanju.
Dalje je stalni odbor tudi imunitetni odbor, od katerega zahtevajo n. pr. sodišče, da se jim izroči ta ali oni poslanec. Stalen je tudi administrativni odbor za upravo predsedstva skupščine. Dalje imamo veriii-kacijski odbor, ki overuje ali odklanja posamezne kandidate in ki določa namestnike za posamezne poslance, če so položili svoj mandat ali če so umrli. Končno imamo še stalni odbor za prošnje in pritožbe.
V vseh teh odborih, posebno pa v onih, ki sem jih omenil, se vrši največ parlamentarnega dela.
Zakonski načrti pridejo nainrej pred stalne ali posebej zato določene odbore, kjer se v njih razpravlja. Iz odborov pridejo zakonski načrti pred
parlamentarne klube, kjer se določi stališče, ki ga imajo zavzeti do načrta zastopniki klubov v odboru. Šele ko se je v klubih natančno določilo stališče klubov do načrta, se prične v odborih podrobna razprava o zakonskem načrtu. Tako pride načrt na plenarno sejo skupščine že popolnoma redigiran (urejen) in se v skupščini izpregovori o načrtu le zadnja kritika, Ta je pravzaprav namenjena le za javnost in le redko se zgodi, da bi se v narodni skupščini izmenii zakonski načrt, da bi se sprejel v drugačni obliki, kakor ga pa je sprejel dotičnl odbor.
Poleg zakonskih načrtov se razpravlja v klubih tudi o taktiki, ki jo je zavzeti in so zato klubi največje važnosti za parlamentarno delo.
Delo našega kluba.
Tudi naš klub je vse zadeve v svojih sejah kritično razmotrival in se posvetoval glede zakonodajah predlogov. V vsaki stvari je določil klub kaka politika se naj vodi in poleg tega je reševal na svojih sejah, ki jih je imel od svojega nastanka pa do danes 71, tudi vse tekoče posle. O vseh teh sejah se vodijo posebni zapisniki, ki so shranjeni v klubovem arhivu.
Poleg tega so se v teh sejah reševali razni na klub došli dopisi, katerih je bilo 548. Nekateri teh dopisov so se reševali naravnost od predsedstva, drugi pa na klubov ih sejah.
Na vsakega poslanca pa je došlo še posebej nebroj prošenj za razne intervencije, bodisi v Beogradu ali pa v Ljubljani. Vse te prošnje pa je reševal vsak poslanec sam in na nje odgovarjal.
Iz teh podatkov vidite, da smo bili ves čas, odkar ste nas izvolili, pošteno zaposleni. Zlasti podrobnega dela, ki ga na zunaj ni videti, se je dosti izvršilo.
In kakšni so bili pri tem naši uspehi!
Dovolite, da pojasnim, predno pridem na to vprašanje, težave, s katerimi smo se morali boriti.
Ena teh težav je, da nimamo svojega dnevnika, ki bi volilce sproti obveščal o podvzetih korakih in o doseženih uspehih. Časopisje naših nasprotnikov je -naše delo ali za-molčevalo, ali pa poročalo o naših korakih naravnost napačno ter de-valo v nič naše uspehe, včasih pa tudi naše uspehe pripisovalo svojim poslancem.
V tem oziru bi mogel navesti dosti primerov. Ker pa mi je čas kratko odmerjen, naj zadoščata dva primera, ki sta prav značilna. Prvi primer je oni z Veržejsklm mostom. Uspeh je dosegel tu tov. Drofenik, uspeh pa mu je hotel odjesti posh-nec Klekl. Drug primer je dan z odpustom l3tnika 1893 iz vojaške službe. Ta uspeh si laste klerikalci, čeprav je edinole naš.
Druga težava, s katero se imamo boriti, je okolnost, da imamo samo 8 poslancev. V parlamentarnih krogih se računa le s številom glasov in ne z njih idejnim pomenom.
Nič manj težav pa nam ni prizadeval odpor, na katerega smo vedno naleteli, če je šlo za kako stvar, ki zadeva naš program In ki se glasi: Politična osamosvojitev kmeta in njegova gospodarska in kulturna povzdiga. Tu smo naleteli na oster odpor delavskih in meščanskih strank.
To so torej težave, s katerimi smo se imeli boriti in prosim, da to uvažujete.
Ko smo ustanovili naš klub, je bil v razpravi naš temeljni državni zakon — ustava. Ministrrki predsednik Pašič nas je pozval k sodelovanju. Odzvali smo se njegovemu povabilu, ker smo bili prvič prepričani, da je vsako uspešno delo brez
ustave nemogoče in ker smo bili 2, prepričani, da je bolje, če smo v ; vladi, ko pa da izgubljamo čas t brezplodno opozicijo.
To so bili glavni vzroki, da smo vstopili v vlado in v resnici smo po* tem tudi nekaj dosegli.
1.	Dosegli smo, da se je upeljala visoka carina na uvoz vina, vsled česar je bil nemogoč uvoz tujega* zlasti italijanskega vina.
2.	Dosegli smo večkratno znižanje carine na izvoz kmetskih pridelkov in s tem sploh omogočili Iz* voz istih.
3.	Dosegli smo razne olajšave pri žganjekuhi in pri odmeri osebne dohodnine.
4.	Da smo dobili tudi svojega za*, stopnika v vladi, enako ni bilo V škodo kmetskemu ljudstvu.
Ravno tako nam ni bilo na škodo, da smo odrinili SLS od vlade In; s tem preprečili, da ni ta stranka s pomočjo ženske volilne pravice zavladala skoraj za vse večne čase, (Živijo klici!)
Mislim, da nam bo tudi zgodovina priznala kot zaslugo, da smo z našimi 9 glasovi omogočili sprejem ustave in dali s tem državi podlago za njen nadaljni razvoj.
Naša zahteva in naš uspeh je tudi, da se je v proračunu doseglo ravnotežje, da se niso davki zvišali in da so se na drugi strani izdatki znižali. Kljub temu pa smo uspeli, da so se unesle v proračun vse investicije, ki smo jih zahtevali.
Tako smo dosegli, da dobi Slovenija 3 nove kmetijske šole, ln sicer srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. kmetijsko šolo v Prekmurlu in kmetijsko šolo na Gorenjskem.
Zahtevali smo, da se mora takoj po sprejemu ustave izdelati zakon o srezki in oblastni samoupravi, dalje zakon o davčni reformi in zakon o ustroju vojske. Dosegli smo, da stopi zakon o srezki in oblastni samoupravi že spomladi v veljavo.
Nov moderen vojaški zakon je že izgotovljen in naša zahteva je, da-se takoj predloži skupščini.
Vem, da niso vsi ti zakoni taki, kakoršne bi želeli. Toda pomisliti je, da nas je le peščica In da ne moremo v vsem uveljaviti svoje volje.
Nismo mogli preprečiti, da se ne bi pobiral davek na poslovni promet, toda dosegli smo, da se je omilil glede kmetovalca in malega obrtnika.
Tudi davka na vozila nismo mogli preprečiti, toda dosegli smo, da velja le za kočije in luksuzna vozila, da pa so davka prosta vozila, ki jih uporablja kmet
Eden naših največjih uspehov pa je dosega zveze Slovenije z morjem preko Kočevja in železnice Sevnica-Št. Janž ter prekmurske železnice.
S tem sem v glavnem podal poročilo o našem delu.
Ni bogzna koliko. Ce bi nas bilo več, bi seveda tudi več dosegli ln enako bi mogli prinesti svojim vo-lilcem še več, če bi nas podpirala kaka druga stranka. Toda te so nam samo nasprotovale.
Ker pa smo pošteno delali, smo vseeno dosegli uspehe, čeprav le v največjim trudom.
Tovariši! Za ta svoj trud nismo v slovenskem časopisju želi prav nobenega priznanja. Nasprotno! Obrekovalo se nas je, natolcevalp in dolžilo nas nečastnih in sramotnih dejanj.
Na vse te napade ne bom reagi--al. Povdarjam le, da so bili vsi ti apadi v prav vsakem oziru neutemeljeni in da so izvirali le iz nizkok ne strankarske zavisti.
Štejem pa si v dolžnost, da na tem mestu povdarim, da je bil edin list, ki nas je podpiral »Slovenski Narod«.
Tovariši! Pred 2 leti smo odhajali v Beograd čistih rok in s pošte-
Razširjajte vedno ln povsod ideje, ki jih zastopa »Samostojna kmetijska stranka**!
■iMMM
ntm srcem. Takt se tudi vračamo. (2!vahnl ž!v!]o klici!) Se več! M! Stopamo pred Vas, da izrečete Vi sami, če smo storili svojo dolžnost sli ne. Ne bo Vam težko izreči se, Če nam zaupate Se naprej in če smo taslužili Vaše zaupanje.
In s tem končam. (Živahno ploskanje in živijo klici.)
(Objavljamo poročilo tov. Rajer-Ja, ker smo prepričani, da bo to vzeledno poročilo tihega, vestnega in zanesljivega dela zadovoljilo vse bralce in Jih navdalo z istim veseljem za nadaljno delo, kakor se je to zgodilo na našem občnem zboru.)
I Dne 3. decembra je ob pol devetih dopoldne na volišču na magistratu
Isto so storili vsi ljubljanski korarji, frančiškani, jezuitje, lazaristi, salezijanci ter vsa
posvetna duhovščina. Tretjega decembra torej sv. vera ni bila
v nevarnosti! Tovariši! Zapomnite si to za vse večne čase!
Agrarna reforma iro H erbersteinovo
veleposestvo.
Večkrat smo že poročali o razmerah, ki vladajo na veleposestvu Herberstein v Ptuju, kjer so usluž-benl sami tuji državljani, sami zagrizeni Nemci. Žalostno dejstvo je pa, da drži in podpira to gcrmanizacij-sko gnezdo slovenski odvetnik, ki je seveda velik demokrat? Nemara mu diši onih 200.000 K. ki jih dobiva kot zastopnik Herbersteina? Zaračuna d najbrže vsak podpis posebej, pa ne malo! Zanimivo bi bilo pogledati pri davčnem uradu, koliko davkov plačuje ta bogataš-odvetnik, ki skuša v zvezi z Gumpertom, ki spada že davno preko meje, oškodovati sedanje Že večletne agrarnoreformne zakupnike v okrožju oskrbništev: Vur-berg, Hrastovec, Ebens-feld in Škofe i.
Slišali smo, da je baje pred kratkim Herbersteinov zastopnik predložil komisiji agrarne direkcije nov načrt za razdelitev veleposestva, po katerem se na površini sicer nič ne spremeni, pač pa bi se odvzelo občinam: St. Janž na Dr. p., Slovenji vasi, Vurbergu, Zg. Voličini in Pod-vincem skoro vsa večletna zakupna zemlja ter bi se oddala drugim občinam, ki imajo že dovolj zakupne zemlje ali pa sploh nimajo pravih agrarnoreformniii interesentov za zakupodajo, kakor mesto Ptuj.
Da se spozna v pravi luči lopovščina privandranca Nemca Gumper-ta, omenjamo samo dejstvo, da hoče zgoraj imenovanim občinam zemljo odvzeti, ker je pri občanih vsled svojega protinarodnega delovanja nepriljubljen! Tem občinam dela vedno tudi neprilike pri dobavi drv in stelje! Pri tem ga podpirajo vsi njegovi privandrani nemškonacijonnhi uslužbenci in domači nemčurji.
Škandal vsega pa Je, da take ljudi ščiti in zagovarja proti koristim veleposestnika sam-Ta, katerega s skupnimi močmi nesramno molzejo, za JudeŽeve groše domačin, ki se prišteva v narodno ogroženem obmejnem mestu Slovencem!
V zadnji url poživljamo prizadeti agrarni interesenti vlado in sploh vse merodajne kroge, da napravijo konec Izzivanju teh Nemcev, da se napravi red na posestvu, da se izžene tujerodne, slovensk. življu fovražne uslužbence preko naših mej. da na bodo na račun veleposestnika popivali po ccle noči v njegovi kleti. S svojim delom bodo upropastili vse veleposestvo na škodo splošnosti. Prosimo pa tudi g. Herbersteina samega, da v svojo lastno korist pomete in napravi red, da ne pride do neprijetnih nastopov z njegovimi nemškimi In nemčurskimi uslužbenci-h-zivaxi. Saj imamo dovolj vestnih in marljivih domač;hov strokovnjakov, ki gotovo ne bodo naš domači živelj zapostavljali, kakor se to sedaj dogaja. Prosimo tudi agrarno direkcijo da nam pusti, kar nam je že dala zadnja leta v zakup in da o d v z a m e ve-leposetvu še toliko, kolikor predpisujejo zakoni In postave!
Tudi ne vemo. zakaj bi se morali ohraniti stari gradovi, žalostni spomini našega tlačanstva, na naše stroške. Poživljamo naše poslance, da posvetijo v Gumpertov brlog ter da nam pripomorejo do tepa, kar nam po besedah na?ega kralja In po zakonu gre! Prepričani smo, da bi g. Herberstein gotovo takoj napravil red, če bi zvedel, kako ga za hrbtom vsi v poročilu omenjeni izkoriščajo in oškodujejo.
Tovariši, zapomnite si!
80 špekulantov ima v državi večjo moč, ko 9 milijonov kmetovalcev.
Zakaj? — Ker je kmetsko ljudstvo nezavedno. Tovariši, na delo za zmago kmetske misli!
ICmatie, vzgled jife ssl
(Občni zbor okr. odbora SKS v Radovljici.)
V nedeljo, dne 26. novembra je bil v Lescah občni zbor okrajnega odbora SKS za radovljiški okraj, ki nam more služiti za vzgled tako glede točne udeležbe vseh krajevnih zaupnikov, kakor tudi glede uspešnega in vsestranskega političnega in gospodarskega dela, ki ga je okrajni odbor Izvršil.
Predsednik tov. A ž m a n je poročal, da se je okrajni odbor redno in zelo uspešno udeleževal vsega delovanja v stranki. Dosegel je med drugim, da je nakazal tov. minister Pucelj pogorel-cem v Boh. Bistrici les iz gozdov agrarne reforme in da je podelil sirarskim zadrugam radovljiškega okraja znatne denarne podpore. Poleg tega je deloval okrajni odbor tudi na gospodarskem polju. Ustanovil je pašno zadrugo, katera bo dobila od agrarne reforme planine in sirarsko zadrugo v Hrašah, katera že zelo uspešno deluje. Dalje Je priredila na inicijativo okrajnega odbora blejska kmetijska podružnica Ob priliki kmetskega praznika zelo lepo uspelo živinsko razstavo. Njego-
vo poročilo so vzeli zborovale! z odobravanjem na znanje.
Potem je poročal tovariš blagajnik Kenda, da je odbor napravil z raznimi prireditvami par tisoč dinarjev čistega dobička, par tisoč pa je nakazal poleg tega za tiskovni sklad »Kmetijsk. lista«.
V okrajni odbor je zbor soglasno Izvolil za predsednika Ažmana iz Hraš, za podpredsednika tovariša 2arka iz Lesc, za tajnika tov. Mozelja iz Radovljice, za blagajnika A. Bernarda iz Zasipa; v odbor pa so bili izvoljeni tovariši: Kristan, Pohar, Valenta. Justin, Danič. Pogačnik. Papbr. Jan ml. Ve-ster, Eržen, Zupanec, Šušteršič, Bizjak, Bohinjc, Lotrič, Sticherl, Kenda, Valant, Vovk str., Verhunc, Hodnik, Mencinger, Soklič, Vovk ln Fistcr. Za prešle-dovalce računov je izvolil zbor tov. Vovka ml.. Langusa in Šušteršiča. Dalie je bil izvoljen za delegata za glavni Iz-vrševahi odbor tov. Iv. Valant iz Pred-trga in delegata v okrožni odbor tovariš lv. Dcrmič iz Tancovoga.
Da se stranka primerno oboroži za bodoči volilni boj, zato je sklenil občni zbor soglasno, da priredi v predpustu kmetsko veselico, katere čisti dobiček jc namenjen za volilni sklad in za podpiranje strankinega glasila. — Tovariši po družili krajih, posnemajte zavedne Uorcnjce.
Končno je izrekel občni zbor soglasno zaupnico tov. ministru Puclju in poslanskem klubu SKS.
Nato je prešel občni zbor na drugo točko dnevnega reda:
na gospodarsko delo v bodoče.
Tov. predsednik je povdarjal, da je treba posvetiti vso pozornost gospodarskem delu. Glavna naša skrb mora biti, da povzdignemo glavni vir naših dohodkov: Živinorejo, planšarstvo in sirarstvo. Zato zahtevamo, da nastavi država za radovljiški okraj
okrajnega ekonoma, kateri mora biti predvsem strokovnjak za živinorejo, sirarstve) in planšarstvo, da bo mogel z uspehom voditi pašne in sirarske zadruge ln predvsem upeljatl enoten tip sira, ki bo sposoben za izvoz v tuje države. Dalje je povdarjal, da se moramo tudi pri vnovčevanju kmetijskih pridelkov in nakupa gospodarskih potrebščin osamosvojiti in je podal glede tega besedo navzočemu ravnatelju Zveze slov. zadr. tov. Trčku, kateri je povdarjal, da je edino
zadružništvo ona sila, ki more kmeta kakor tudi druge šibkejše pridobitne sloje gospodarsko osamosvojiti in Jih iztrgati iz krempljev velekapitalizma ter tako obvarovati modernega suženjstva. Da sta kmet in obrtnik vzlic Izboljšani produkciji še vedno reveža, kakor sta bila, je krivo prekupčevanje ali verižništvo, katero pograbi pridelovalcu vse sadove njegovega dela. Za vzgled je navajal slučaje nesramnega
oderuštva, po nekaterih čifutskih tvrdkah. Tako je prodajala zadruga »Ekonom« sladkor po 72 K za kg, privatni trgovci pa so ga prodajali po 88 K za kg in tako zaslužili pri kg čistih 16 K. Še bolj krivičen slučaj je pa sledeči: Neka ljubljanska organizacija, ki trguje z mlekom in mlečnimi Izdelki, plačuje kmetom mleko po 7 K za liter, Iz katerega Izdeluje sir, ki ga prodaja tako drago, da zasluži pri njem nič več in nič manj kot 100% čistega dobička, kajti za liter v sir in maslo podelanega mleka dobi čistih 14 K.
Tako oderuštvo se mora brezpogojno odstraniti. In to odstraniti so v stanu samo zadruge. Zato priporoča ustanovitev zadrug, potom katerih bo mogel kmet prodajati svoje pridelke in nabavljati potrebščine naravnost brez posredovanja verižnikov, kateri so največ krivi današnje draginje in revščine šibkejših pridobitnih slojev, zlasti kmeta ln obrtnika.
Zborovale! so vzeli poročilo z odobravanjem na znanie in soglasno sklenili, da se takoj ustanovi
sp'ošna gospodarska zadruga.
Nato je poročal ravn. Trček o ustroju In namenu zadruge, na kar so se sprejela pravila, irvolilo načelstvo in nadzorstvo in naročilo izvoljenemu na-čelstvu, da spravi zadrugo čimpreje v življenje.
Shod treznosti.
Opetovano smo že dokazali, da nI tako brezna!telne In protislovne politike, kakor je klerikalna. To je vnovič potrdil shod treznosti, ki se jc vršil pod klerikalno patronanco dne 19. novembra. Poročilo »Slovenca« dokazuje to v polni meri.
Eno glavnih hujskaških argumentov klerikalcev je njih protisrbska gonja. Vzemite katerokoli številko »Slovenskega gospodarja« v roke ln kar zamudili se boste, kaki mojstri so klerikalci v hujskanju proti Srbom ln v proslavljanju naše kulture. Vidi se. da jim še vedno done po ušesih »Slovenčevi« verzi, da je treba po-besitl Srbe na vrbe.
Sedaj pa poglejmo, kaj je de?al polkovni zdravnik dr. Justin na klerikalnem shodu t-eznosti. — »Slovenec« poroča o tem sledeče: »Govornik uvodoma opozarja na veliko hibo slovenskega naroda — pijanstvo. Ugotavlja, da v svojem polku, kjer služijo Srbi, v dveh letih še nI videl pijanega človeka ln slučaje obolelosti radi alkohola bi lahko se-štel na prstih ene roke.«
Tak je torej balkanizem Srbov In taka naša kultura.
Ko je končal gospod doktor, pa se oglasi po vrstili več modrijanov, v kiklah in hlačah, da bi se pijanost med Slovenci odpravila najlažje, če bi se prepovedalo kuhanje žganja.
To neumnost more Izreči v resnici samo človek, ki o gospodarstvu nima pojma ln ki nima za kmetske interese nobenega zmisla.
Nikjer se morebiti ne skuha toliko žganja, ko v Srbiji In vendar
Je srbski kmet trezen. Zganjekuha
s pijanostjo torej nima zveze.
V Svic! !s bilo letos silno veliko sadja. Kaj ž njim, ko ga pa veleči visoke švi:arsl:c val ite ni mogoče izvažati! Švicarji so stvar rešili silno enoclavno. Kuhali so žganje in ga poten« denaturirali, da je bilo porab-no v industrijske svrhe.
Na to pa seveda modrijani na shodu treznosti niso prišli, temveč so bili raje ogorčeni nad pohujšljivost-jo drugih, ki nočejo brezplodno za-metavati božjega daru in ki ga raje pretvarjajo v žganje, ko pa da bi jim zgnil.
Gospodje! Prav nič se ne čudimo, če vse Vaše kričanje o treznosti nima uspeha, ko pa vse tako ne-trezno presojate!
Pokraiinske vesti.
(Vs!ed vel ke podražitve tiska) velja odslej posamezna številka »Kmetijskega lista« en dinar.
(»Slovencu« v odgovor.) Končno je posvetil »Slovenec« našemu občnemu zboru še tretji članek. V tem članku pa mu je že zmanjkalo argumentov proti našemu občnemu zboru in zato si je privoščil napad na tov. Sancina. Predvsem še vedno ne more pozabiti, da je imel tov. Sancin pogum z odločnostjo nastopiti proti klevetniškl pisavi klerikalnih listov, ki se vrši pod okriljem poslaniške imunitete. Iz te onemogle je5;e pa so porojeni »Slovenčevi« napadi na tov. Sancina. Tov. Sancinu očita, ker ni podal na občnem zboru poročilo o svojem delu kot šef kmetijskega oddelka. Ta očitek je tako neumen, da dela cclo sramoto »Slovencu«, vsled česar zaradi njega pač ne bomo izgubljali nadaljnih besedi. Potem pa očita tov. Sancinu, seveda tako zavito, da je tožba nemogoča, korupt-nost. In veste — zakaj? Zato, ker je kot šef kmetijskega oddelka v istem plačilnem razredu kakor vsi ostali šefi posameznih oddelkov. Da bo »Slovenec« pomirjen, mu povemo sledeče. Naša stranka je kot strogo stanovska kmetijska stranka izrecno zahtevala in sicer brez ozira na tov. Sancina, da bodi načeln"k kmefjskega odde'ka kmet?iskl strokovnjak in ne jurist! Kot zastopniku gospode* seveda »Slovencu« to demokratično stališče ne gre v glavo. Predrznili pa smo se zahtevati celo več, to namreč, da imej načelnik kmetijskega oddelka prav iste pravice, ko vsak drug načelnik. Toda »Slovenec* Je še tako prepričan o kmetski pari. da mu to ne gre v glavo! — Kako je sicer vse pisanje »Slovenca« o »korupciji* naše stranke neumno in prazno, kaže pa najlepše to, da očita tov. Jamniku, da je v VII. plačilnem razredu. Tov. Jamnik je bil poverjenik, kot tak v IV. razredu, ko pa so b'la pover-jeništva ukinjena, je šel nazaj v Vil. razred. In to je po »Slovencu« korupcija! Prav radi verjamemo, da bi vsak klerikalec ne delal tako, temveč lepo ostal v IV. razredu. Vsaj je hotel dr. Verstovšek celo, da se mu prizna za njegovo poverjeništvo poko?n!na. Ampak dr. Verstovšek ni koritar, ker je klerikalec! Kar se pa tiče očitka, da naše tajn'štvo podpira prošnje naših tovarišev, je pa to njegova dolžnost in tajništvu le v čast. Drugo pa je, kadar kmetska zveza hoče s politično močjo ustvariti komu korito, kakor je to dokazal slučaj dr. Fischingerja.
flz!d IJub^nskth volitev.) Od 12.089 volilcev se je udeležilo volitev 8986 volilcev. torej dokaj več. kot pri zadrt iih občinskih volitvah. Za demokratsko stranko (mladine) je glasovalo 1^22 volilcev, za Jugoslovansko Zajed-nico 2017, za Bernotovo (socialno de-mokraško) skupino 283 in za komunistično klerikalno zvezo 3925 volilcev. Ker je dobila komunistično klerikalna zveza največ glasov ji pripade takoj 24 mandatov, izmed preostalih mandatov pa dobe: komunisti in klerikalci 11, ki bodo imeli skupno torej 35 mandatov, Jugoslovenska Zajednica 8, mladini 5 in Bernotovci 1 mandat. — Če pa ne bi spremenil dr. Žerjav prejšnjega volilnega reda, pa bi imeli pri 49 mandatih komunisti s klerikalci le 22, Jugoslovenska Zajednica 16, demokrati 10, in Bernotova skupina 1 mandat. Da je prišla Ljubljana pod komunistično komando, je torej »zasluga« dr. Žerjava.
(Kdo J? zmagal v Ljubljani.) Ker se bodo sigurno klerikalci tudi po deželi hoteli bahati, da so zmagali v Ljubljani, sporočamo vsem tovarišem, da Je to grda laž. Pri ljubljanskih volitvah so zmagali komunisti In ne klerikalci. Klerikalci so dobili le nekaj nad 1600 glasov, torej celo manj ko demokrati. Zmaga komunistov se je v Ljubljani tudi jasno opazila. Ko se je zvedelo za izzid volitev, so šli komunisti v velikih gručah po mestu in vpili: Živel Lenin! Živijo 3. internacijonalal Dol z buržuazijo! Poleg teh klicev pa je bilo tudi slišati: Abzug Žerjav in Abzug Pribičevič, kajti komunisti se še niso naučili slovensko! Zmaga komunistov je vplivala na
bogatejše klerikalce naravnost porazno
in odličen njihov pristal Js v vinski S> njsnosti priznal, da je sedaj najbolje. 6*
odide v Ameriko, kajti tako neusmiljeno bodo komunisti odirali davkoplačevalce. Kljub temu je volil škof komuniste. Tovariši, naglašajte to, pri vsaki priliki!
(Ganljivo Js) s kako vnemo Je zagovarjal »Slovenec« komunista prof. Fabjančiča, češ, da ni bil izključen iz komunistične stranke. Komuniste zagovarja, one pa, ki delajo za napredek kmeta, pa obrekuje. in to je vodilno glasilo »krščanske« inteligence. Papir, kako si potrpežljiv!
(Pri ljubljanskih volitvah) so se zna-šli v ganljivi slogi vsi klerikalci (tudi Šuštercijancl, na kar zlasti opozarjamo), vsi prevratni elementi in vsi av-strijakanti. V resnici družba, da bi je bil še vrag vesel.
(Vsa čast pa našim Barjanom), ki so se izkazali kot zvesti in neomahljhi pristaši kmetske misli. SKS bo zato Barjanom posvečala vso pozornost in skrb.
(Ker se Je pozno oglasil dr. Frschln-
ger), odgovarjamo tudi mi pozno. Okrožnica Kmečke zveze je bila odposlana in čisto vseeno ie, če jo je odposlala le kaka podružnica. Izjava dr. Fischingerja je mlatva prazne slame, kajti izključeno je, da bi se okrožnica Izvršila brez njegove vednosti. Dr. Fischin-ger je segel po koritcu, toda tako nerodno, da se je izpremenilo v kislo grozdje. Sedaj pa pravi, da grozdja ne mara, ker je kislo.
(Vače.) V nedeljo, dne 3. decembra je bil pri nas zelo dobro in sijajno uspel shod SKS. Vsi prostori gostilne pri Bar-llču so bili nabito polni. Na shodu je poročal tov. poslanec K u š a r, ki je žel za svoja temeljita in stvarna Izvajanja ve'iko odobravanje. Zlasti so učinkovala odkritja tov. poslanca o sleparski politiki klerikalcev, ki so zahtevali izv">z živine in istočasno prepoved izvoza. Glasno je ljudstvo izrazilo svoje ogorčenje nad to politiko. Končno je bila sprejeta soglasno resolucija, v kateri se izreka zaupnica našim poslancem. Shod je pokazal, da so Vače trdno v rokah SKS.
(Iz Komende.) Letos je nekatere od nas pogledal Bog le skozi malo okno. V skrbeh smo zato, kako bomo s pičlim pridelkom preživljali svojo družino. Ta večja skrb se nas loteva, če se uresničijo razna prorokovanja o večletni suši. Vsaj je bila suša že dosedaj prava šiba za kmetovalca. Da si olajšamo svoie težko stanje, smo vložili prošnjo za odkup bere. Naj pomisli gospod fcuplan Crnilec, kako pogreša naša stradajoča deca ono žito, ki ga oddajmo kaplana in ki ga ta potem brezsrčno prodaja. Tu pri beri se najleuSe vidi, da nimajo nekateri, duhovniki šrea za kmeta. Ko sta naša duhovnika zvedela za vloženo prošnjo^ je nastalo veliko razburjenje. Sklicala sta shod berodajalcev, katerega Se je poleg samostojnih udeležilo le okrog 50 zaslepljenih kimavcev, med njimi seveda cerkovniki, ključar« in neizogibni organišt. VeČino pa so tvorili otroci in Marijine device, ki imajo pri beri ioliko besede, ko cerkvene miši Na sbodu je Čital kaplan zgodbo, da ie bera stara pravica in končno j« dostavil: »Ce ne boste dajali bere, boste pa brez duhovnikov!« In bridko so se pri tem Jokale device. Med drugim Je tudi dejal kaplan, da so odkup bere upeljatt brezverci, pri čemur je seveda namignil na samostojneže. Pa je povedal grdo neresnico. Kajti odkup bere se vrši na podlagi cesarskega patenta, onega cesarja, ki ga svoje dni duhovniki niso mogli dovolj prehvaliti, kako veren katoličan da ie. Kljub temu pa se je po samostojnežlh udrihalo s tako vnemo, da se je povzpel cerkveni ključar Pov-densk do zločinske hujskarije, da se naj vse vlagatelje prošnje llnča. — Vsa ta hujskarija pa je rodila čisto drug uspeh, kakor so pa računali blagoslovljeni hujskači. Tako je dejaL sicer vnet klerikalec: »Tudi mi smo Vašega (samostojnega) mišljenja. Toda zaradi ljubega miru v hiši, nočemo Še tega pokazati. Ko bodo pa volitve, pa bomo že še to dokazali«. In dostavil je: »Poglejte, kako nas odirajo. Hiralnica je bila ustanovljena za naše ljudi. Toda vrgli so jih ven in obdržali le trojico, ki dela župniku brezplačno. Na njih mesto pa so prišli Ljubljančani Revni ven, krepki notri, je pravijo hiralnice.« — In dalje. Ali je bera za usmiljenke in tiste slom-škarice? — Pokazali bi jim že vrat«, pa se bojimo, da nam obsovražijo potem naše otroke, kakor je to storil kaplan. — Drug mož pa pravi: »Bil sem pred kratkim na ženitovanjn, kamor je bil povabljen tudi kaplan, ket je bila nevesta cerkvena pevka. Med gostijo pa je začel kaplan sramotiti samostojne kmete. Odgovoril sem mu: »Ti možje so dobri. Ob vsaki priliki molijo in tudi v cerkev hodijo redno. Kaplan pa je odgovoril: »Vse to ni nič, če kdo raol' In v cerkev hodi, če pa aa drži z nami duhovniki!« Ceio navzočnl klerikalci so se zgražali nad temi beaa-
F
Ako Se nisi član „JugoslovensKe Matice", tedaj pristopi k temu prepotrebnemu obrambnemu društvu!
I1
4amt In kaplan Jo Je moral urno pobrisati. Prav Je imel tisti Ribničan, ki le dejal: »Vera po farjih gor, vera po farjih dol!« — Našteli bi lahko Še več
vzgledov, kako se ljudstvo vzbuja in kako se hoče otresti klerikalnega jarma In one brezvestne tlake iz srednjega veka. Edino bivši župan se še ogreva za bero. Ta kaplanov žlahtnik se je kar penil jeze, ker je bila vložena prošnja za odkup bere. Naj nam raje odgovori na sledeče vprašanje: Ali je bilo pošteno in pravično, da še danes niso prejeli posestniki odškodnino za škodo, ki so jo storili Prusi in ki mu je bila izplačana že leta 1917? Ali mislite Čebulj, da so vsi ti tisočaki mačje solze! Odgovorite na to in ne brigajte se za bero, ki jo bo vseeno prej ali slej vzel "rag, pa če se debeli Janez joče za njo ali ne!
(Trbovlje.) Hujskarije poslanca Hohnjeca. Poslanec dr. Hohnjec je v nedeljo, dne 25. novembra ▼ Trbovljah na zelo učinkovit način pospeševal jugoslovensko edinstvo in ibližanje jugoslovenskih plemen. Ta dan je namreč priredil g. Hohnjec shod, katerega se je udeležilo do 40 ljudi, mož in žen, ki pa seveda niso bili vsi njegovi pristaši. Najprvo je razlagal gospod poslanec, kako da hoče sedanja vlada na vsak način vojno in da je samo zaradi tega zahtevala izredni kredit za vojsko v znesku 800,000.000 dinarjev. To je seveda grda laž gospoda Hohnjeca, ki ga ne ženira, pa čeprav Je katoliški duhovnik in učitelj na semenišču. To svoto bo seveda plačal le slovenski kmet, ker srbskemu se sploh ne predpisujejo davki. Če se mu pa predpišejo (torej vendar!) potem prekolne davek, potem uradnike in nazadnje še — kralja. Gospod Hohnjec laže v resnici po notah. In potem je gospod Hohnjec prav hinavsko zavil oči k nebu in zavzdihnil: »Pomislite, kaj bi se zgodilo slovenskemu kmetu, če bi storil kaj takega!« Gospodu Hohnjecu povemo Ie, da čisto pozitivno znamo, da bi srbski narod takega hujskača in zape-ljlvca kakor je gospod Hohnjec pošteno kaznoval. In v tem zmislu je šlo dalje. Ves govor gospoda Hohnjeca ni bilo drugo, ko hujskarija proti bratom Srbom, katerim je očital ušivost, nesramnost in kulturno zaostalost. Mogoče, da Se je gospod Hohnjec, ki v Beogradu vedno zataji svoj duhovniški poklic, potikal v resnici le med izmečki ljudstva, da je prišel v dotik le z ušivci. Zato nočemo njegovih trditev izpodbijati. Rečemo pa eno. Kljub temu pa je gotovo, da imajo tudi zadnji ušivci več srčne kulture, kakor pa dr. Hohnjec, ki se »pozablja tako daleč, da očita drugim nezakrivljeno revščino. Le čisto brezbožen človek more svojemu bližnjemu oponašati nesrečo. To ste storili, Vi gospod Hohnjec, zato: fej Vam!
Politične vesti.
(Kriza vlade.) Gospod Pašič se je »pet enkrat izkazal kot nad vse spretnega taktičarja; ko je bil položaj najbolj zapleten, ko niso znali niti blokaši to niti oni, ki na tihem simpatizirajo z njimi, kaj naj store, je podal gospod PaŠič demisijo vlade in pomnožil s tem nejasnost do popolnosti. V tej nejasnosti hoče uloviti gospod Pašič za bivšo stranko kako ribico in kakor vse kaže, mu bo to tudi uspelo. Je pač stari lisjak gospod Pašič, čeprav ni njegova zvitost vedno deželi v korist. Kajti brez drugega je jasno, da je ravna in jasna politika bolja in koristnejša, kakor pa razni vijugasti položaji, s katerimi operira g. Pašič.
(Kaj je bistvo krize.) Gospod Pašič ntemeljuje potrebo vladne krize sledeče: z napovedanim prihodom blokašev v Beograd, so pričeli nekateri ugledni pristaši vladnih strank odkrito simpati-zlrati z opozicijo. Vsled tega je prišla vlada v neprijeten položaj, da pa ve, ali so njeni pristaši še popolnoma v njenem taboru, ali pa so z eno nogo že pri nasprotnikih. Kriza vlade naj torej to razčisti. S tem pa doseže gospod Pašič sledeče: Ker se približujejo opoziciji edinole demokrati, se bodo morali demokrati odločiti, da prekinejo popolnoma stike z opozicijo, ali pa da Izstopijo iz vlade. V prvem slučaju izgube svoje simpatije med opozicijo in povečajo nasprotja v lastnih vrstah, v drugem slučaju pa prevzamejo radikali brez demokratov volilno vlado. Jasno je, da v tem primeru s pomočjo vladnega aparata ojačijo radikali svojo stranko. Naj že sklenejo demokrati kakorkoli, račun za razčiščenje političnega položaja plačajo oni
(Seja demokratskega kluba.) Dobra poteza gospoda Pašiča je bila, da je podal demisijo pred zborovanjem demokratskega kluba, kateremu je tako izvil iniciativo iz rok. Seja demokratskega kluba je bila zelo dobro obiskana. Najprej je poročal minister Pribl-čevič, ki je zahteval, da demokratski klub sploh prekine vsaka pogajanja z opozicijo. To bi imela za posledico, da M vse nade opozicionalcev o spremembi režima, padla v vodo. Za Pribičevl-
čem Je govoril Davldovld, ki s« Je
opravičeval, zakaj da se Ja rasgovar* jal t blokom. Davidovičevi pristaši so predlagali, da se pogajanja i opozicijo nadaljujejo. Sklep kluba še ni poznan. Izgleda pa, da bo zmagalo stališče ministra Pribičeviča.
(Pogajanja med skupino Avramovl-ča) in prireditelji banjaluškega kongresa so končala brezuspešno.
(»Republikanec«) je novo glasilo gospoda Novačana. V prvi številki beremo tudi sledečo imenitno pesemco. »Štirje možje nas vodijo — in našo zvezdo nam kažejo — Stambolijskl, Avramovič, Radič, Novačan — Bog živi te, jugoslovanski Balkan.« Bog se usmili Stambolijskega in Avramoviča, da sta zašla v tako družbo.
(Pogajanja s Turki) v Lozani so prišla na mrtvo točko. Turki zahtevajo, da so popolni gospodarji morskih ožin, toda zavezniki to odklanjajo. Rusi podpirajo Turke, toda njih pomoč ne zaleže dosti.
(Dva sultana) imajo sedaj Turki. Prejšnji je ubežal in noče odstopiti, novi pa je že nastopil svoje mesto. Zanimivo je, da je novi sultan pri svojem nastopu molil v turškem in ne v arabskem jeziku, kar se dosedaj še ni zgodilo.
(Na Grškem) se revolucija še ni polegla. Potem, ko so bili usmrčeni ministri, ki so bili na vladi za časa grškega poraza v Mali Aziji, je prišel pred sodi. šče princ Andrej, ki pa je bil vsled posredovanja zaveznikov obsojen le na izgubo vojaškega čina in izgona iz države.
(Nasprotja med Nemci in Francozi)
so se vsled neplačanja vojne odškodnine poostrila. Francozi groze, da zasedejo še nadaljne dele industrijskega ozemlja Nemčije z mestom Essen.
Za razvoi našega sadjarstva!
Pri nas se sadno drevje še vse premalo sadi in vse preveč zanemarja, čeprav je ravno pri nas zemlja, ko tudi podnebje za sadjarstvo zelo ugodno.
Ima sicer vsak posestnik okoli svoje hiše posajeno sadno drevje. Toda vse polno napak vidimo na tem drevju. Pri mnogih je pregosto vsajeno, pri drugih je premalo pognojeno, skratka povsodi vidimo napake. Ne rečem, da bi bili vsi sadovnjaki taki. Rad priznam, da imajo nekateri zelo lepe sadovnjake, toda žal so taki redki.
Kaj je temu vzrok? Naši kmetovalci so vendarle marljivi In za vsak napredek dovzetni. Toda, kar je glavno, manjka jim izkušnje in na-obrazbe. Ljudje so o sadjarstvu še vse premalo poučeni. Še polno ljudi Je na deželi, ki ne vedo niti kako se ima drevo gnojiti niti kako se mora oskrbovati. Zato je nujno, da pridejo naši sadjarji do potrebnega pouka. V prvi vrsti so v to poklicani naši strokovnjaki, ki bi morali prirejati po vsej deželi stalna in kolikor mogoče nazorna predavanja o sadjarstvu. Najbolje bi pa bilo, če bi prevzeli pouk o sadjarstvu posebni potovalni učitelji, ki naj bi tudi nadzorovali vse sadjarstvo v svojih okrajih.
Zlasti bi pa bilo skrbeti, da dobe obiskovalci nadaljevalnih in ljudskih šol temeljit pouk o sadjarstvu. To bi se moglo z uspehom vršiti zlasti zategadelj, ker je skoraj pri vsaki šoli vrt. Priznati je treba, da velik del učiteljstva to svojo nalogo tudi vrši. Ali žalostna resnica je na drugi strani, da imamo tudi dosti učiteljev, ki uporabljajo šolske vrtove le v svoje namene. Jaz sem n. pr. hodil v ljudsko šolo osem let, toda v vsej tej dobi nas ni peljal učitelj niti enkrat na šolski vrt in nas poučil o sadjarstvu.
Nujno potreben pa je tudi nauk o rastlinstvu. Pri nas imamo dokaj košenic, kjer raste samo redka in trda trava. Koliko več bi nam do-našale te košenice, če bi jih posejali z mešanico raznih trav. Treba bi jih bilo pognojiti s hlevskimi ali umetnimi gnojili. Nato pa zasaditi jih s sadnim drevjem, jabolki, Češnjami, zlasti pa še s tepkami, ki so priznano najboljše moštnice in ki bujno rastejo, zlasti če so na zvišeni in proti solncu obrnjeni legi.
In enako koliko več dohodkov bi imeli od svojih njiv in travnikov, če bi jih zasadili s sadnim drevjem. Seveda bi bilo to treba storiti v večji razdalji ko na vrtovih, kakih 20 do 30 metrov narazen. Ravno tako bi morali zasaditi sadna drevja ob cestah in mejah. Na ta način ne bi pomnožili le svojih dohodkov, temveč tudi znatno olepšali pokrajino, kar je za tujski promet važno. Kako vesel bi bil popotnik ali izletnik, če bi poleti hodil v prijetni senci sadnih dreves, mesto, da ga žge solnce, ko ni na prašni cesti nikjer nobene sence.
Ce bi posvetili sadja veCJo pozornost, bi Imeli dovolj sadjevca, dobre in zdrave pijače in ne bilo bi nam treba seči po oni smrdljivi žgani brljuzgi, ki je dražja, kakor pa je vredna in ki je zdravju le na kvar.
Vse to pa bi morala upoštevati tudi javna oblastva. Z dvigom sadjarstva bi se znatno povišali dohodki kmetovalca in s tem tudi davčna moč kmeta. Skrb za sadjerejo je torej tudi skrb za državne dohodke in zato upam, da bodo merodajni krogi storili svojo dolžnost, to je, da bodo skrbeli za pouk o sadjarstvu in za ustanavljanje novih sadovnjakov ter sadnih drevoredov.
Anton Šternberger, Mirna.
Vinske cene letošnjim
vinom z ozirom na njihovo dobroto, — Vinska kupčija«
V raznih časnikih navajajo se v zadnjem času cene letošnjim vinskim moštom in vinom, ki večkrat ne odgovarjajo resnici. Tako se n. pr. poroča, da se dobijo letošnja vina na Dolenjskem in Štajerskem po 12, 10 in celo po 8 in 6 K liter. Ker dovajajo taka, večinoma tendenciozna poročila marsikaterega nepoznavalca razmer do presenečenja ter konsu-mente do neopravičenega zabavljanja po gostilnah radi previsokih cen, smatram za potrebno, podati širši javnosti pravo sliko o kvaliteti in cenah letošnjih vin.
Da zaostaja kvaliteta letošnjega vinskega pridelka v mnogem za lanskim, t. j letnikom 1921, je spričo slabega vremena med trgatvijo jasno; da bi pa tvoril letošnji pridelek kvaliteto najslabše vrste, je pa zopet pretirano naziranje. Nasp-otno! Letošnja vina v obč eizkazujejo nepričakovano dobroto. Niso sicer prvovrstna, a tudi ne tako slaba, kot se je domnevalo. Kjer se je prav pozno (oktobra) in ob količkaj ugodnem vremenu trgalo ter pri trgatvi skrbno odbiralo gnilo grozdje od zdravega in so mošti pravilno po-kipell, so vina povprečno srednje kvalitete z 8 do 10 odstotkov alkohola in brez postranskega, t. J. gnilega aH plesnivega okusa. Kjer se je pa pri trgatvi površno ravnalo, je mošt, oziroma sedaj že vino, slabega, neprijetnega okusa, bo nestanovitno (rjavenju, črnjenju in zavrelki podvrženo) ter se bo nerado čistilo, zlasti ono, ki nI bilo že pretočeno in žveplano ali sulfirano. Zato svarimo pred nakupom takega vina od pro-ducentov, ki se nikakor nočejo kle-tarsko pravilno ravnati po že neštetokrat danih Jim strokovnih navodilih.
Cene sicer še niso povsod fiksirane, toda iste varirajo pri srednjih, zdravih 8 do 9 in pol odstotnih vinih od 16 do 20 kron, pri izbranih finej-ših vinih (rizling, silvanec, burgun-dec, traminec, portugalka, veltlinec, ortliber, moslavina i. d.) z 9 in pol do 11 odstotkov alkohola, pa od 21 do 24 in tudi do 28 K za liter iz pro-ducentove kleti, odnosno od bližje odpošiljalne postaje. — Dobijo se sicer nova vina tudi po 12 do 10 K in celo 8 ali 6 K liter, toda le v malenkostnih množinah in pri takih manjših producentih. katerim primanjkuje posode, ali pa je dntična pijača prav šibka, Jako kisla ali celo pokvarjena tako, da jo gostilničar odnosno vinski trgovec sploh kot tako točiti, oziroma z drugimi vini mešati ne more.
Podcenjevanje na eni, farbarija na drugi strani škoduje producentu in kuncu ali konsumentu, zato je pač najbolje, da se pove in poroča le resničen položaj na vinskem trgu. Pridelek je letos večji od lanskega, zato bi bilo želeti, da naši gostilničarji in vinski trgovci obiščejo v velikem številu domače producente na Dolenjskem, Belukranjskem in Štajerskem, ter jih čimprej po možnosti rešijo iz sedanje zadrege. Letošnia vinska kupčija je namreč povsod še precej klavrna.
Gospodarstvo.
(Gospodinjski tečaji po debeli.) Oddelek za kmetijstvo je priredil v letih 1920'21 in 1921/22 po deželi 29 gospodinjskih tečajev, katerih je obiskovalo 525 udeleženk. L. 1920/21 se je vršilo 15 tečajev s 274 udeleženkami, 1. 1921/22 pa 14 tečajev s 251 udeleženkami. Od teh odpade na Štajersko 22 tečajev s 397 gojenkam in na Kranjsko 7 tečajev s 128 dekleti. Kakor se vidi, se Štajerci bolj potegujejo za te tečaje, kakor Kranjci. Letošnjo jesen se Je otvo-rilo 6 takih tečajev in sicer v Radovljici in v Leskovcu pri Krškem, V Go-tovljah pri Žalcu, v Konjicah, v Št. Jan-
fu na Dravskem polju in v Beltincih ▼ Prekmurju. Prihodnji teSaji se prično meseca januarja Ti tečaji trajajo po 10 tednov. Povprečno število deklet, ki
obiskujejo te tečaje, znaša na tečaj 18.
(Vinogradniki!) V drž. trt niči v Bršlinu se bodo tudi letos oddajale cepljenke in amerikan-ske podlage (ključi, bilfe oz. korenjaki). Cene bodo: 1. cepljenkam po 1.50 Din. (6 K); 2. amerikanskim ključem (dolgim 45 cm), 1. kvalit. 15 para (60 vinarjev), 2. kvalit po 7.5 para (30 vinarjev) za komad; 3. bilfe ali korenjaki: 1. kvalit. 30 para (1J20 K) za 1 komad, 2. kvalit. po 15 para (60 vinarjev) za 1 komad. Večja naročila se bodo le tedaj vpoštevala, če prinese naročnik od županstva potrdilo, da rabi naročeni trtni materijal 1 e za svojo rabo. Naročila se sprejemajo do dne 1. februarja 1923 pri vodstvu drž. trtnice, drž. okrajnemu ekonomu v Novem mestu, (s sedežem na glavarstvu).
(Vrednost denarja.) Padanje našega denarja traja še naprej. Vzrokov je več in eden najbolj tehtnih je na vsak način čin pomanjkanje izvoza in preobl, lica uvoza. Dne 4. decembra je imel nai denar sledečo vrednost: Ameriški dolar od 282 do 286 kron, angleški funt šterling' od 1300 kron do 1316 kron, francoski frank nad 20 kron, švicarski frank nad 54 kron, laška lira od 14.10 do 1426 kron in češka krona 9 kron; nemška marka 4 vinarje, madžarska krona 12 vinarjev, poljska marka 2 vinarja in avstr. krona 4 deset, vinarja.
(Ljubljanski trg.) Tržne cene so v splošnem neizpremenjene. Podražilo se je mleko, ki velja sedaj 14 kron liter. Podražitev je še popolnoma utemeljena in še vedno je mleko z ozirom na visoke cene krmil prepoceni. — Znatno se je podražil sladkor. Da je ta podražitev utemeljena, dvomimo. Zdi se nam, da so povzročile narastek cen sladkorja edinole bližnji božični prazniki. Bogatini so pač vedno brez zmisla za potrebe revežev.
(Tržne cene v Mariboru.) Dne 1. decembra. Govedina od 56 do 48, teleti-na od 60 do 56, prašičje meso od 80 do 88, mast od 128 do 130, liter mleka od 16 do 20, sirovo maslo od 700 do 780, ovsena slama od 600 do 650, kubičen meter trdih drv 700 in mehkih 480 K.
(Živinski trg v Mariboru) z dne 28. novembra. Prignanih je bilo 5 bikov, 57 volov, 196 krav in 4 teleta. Povprečne cene so bile: debeli voli od 27 do 28 kron, poldebeli od 23 do 26, rejni od 18 do 22, debele krave od 18 do 24, poldebele od 13 do 18, krave za kloba-sarje od 9 do 12, molzne od 13 do 19 in mlada živina od 16 do 26 kron za kilogram žive teže; mesne cene: vo-lovsko I. vrste 56, II. vrste 48, meso od bikov, krav in telic 40, telečje I. vrste 60, II. vrste 48 in sveže svinjsko meso od 80 do 90 kron.
(Zagrebški trg.) Zagreb, dne 4. decembra. Postavno Bačka so cene sledeče: pšenica (71 do 72 kg) od 1600 do 1650, stara koruza od 1350 do 1400, nova od 1100 doll20, rž (71 do 72 kg) od 1400 do 1500, ječmen za pivovarne od 1500 do 1550, za krmo od 1350 do 1500, oves od 1100 do 1150, pisan fižol od 1450 do 1550 kron kron, moka št. 0 od 24 do 25.50, št. 2 od 23 do 24, št. 1 od 22 do 23, za krmo od 11 do 12 (za kg), drobni otrobi ,od 800 do 850 in debeli od 900 do 1000 kron za 100 kg.
Slabost? Slabo spanje? Nervoznnst? Nevesclje do dela? Ali se večkrat pojavliaio različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Felleriev Elzafluid! Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta. slavo, kožo! MočneJSI, izdatnejši in boli delujoči kakor francosko žganje! S pakovaniem in poštnino 3 dvoi-nate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 203 dinarjev in 5% doplatka razoošilia: lekarnar EUGEN V. FFLLER, STUBICA DONJA, Elratrg It. 344, Hrvatsko.
ljubljanske molitve aii zgodbe m kratek ias.
Najbolj značilen dogodek za ljubljanske volitve je sledeč: Ljubljanski škof je volil komuniste, torej proti veri, pokrajinski namestnik pa zajodnico, torej proti vladi. Ali je potem čuda, če je povečini izbral ljubljanski volilec skoraj najslabše zastopnike, da je torej tudi on volil proti sebi!
Na volišču. Zaveden in samozavesten volilec pride na volišče. Pove predsedniku komisije ime, stan in stanovanje in predsednik ugotovi, da je volilec. Odda mu torej krogljico. Toda volilec mu jo vrne, rekoč: Ne, volil bom šele popoldne. Dokler ne volim sem še gospod, potem pa sem k..,
Po volitvah. Prijatelj alkohola razpravlja o rezultatu volitev, pri katerih je zmagala klerikalno - komunistična zveza, pa pravi: »No, vse je v redu. Bog in hudič sta zmagala.«
Pametna ponudba. Hudomušni slikar se je ponudil, da brezplačno preslika vse lintverne na magistratu v mačke, kajti maček spada sedaj v ljubljanski grb.
PofoIo trn. Ogrlča na občnem zbora SHS.*
Kakor podaja načelstvo SKS na občnem zboru stranke obračun svojega dela, tako zahteva tudi obrtnik po vsej pravici, da mu podajo njegovi zastopniki poročilo o svojem delu. Radevolje storim to, ker je to zahteva demokratičnosti, v demokraciji pa je zalog napredka.
Kakor je vsem znano, se je pričelo gibanje za politično osamosvojitev skoraj istočasno ko med kmet-skim ljudstvom tudi med obrtništvom. Toda med kmetskim ljudstvom je bilo to gibanje silnejše In zato smo sklenili pred volitvami v ustavotvorno skupščino zvezo s SKS. in potem tudi skupno in uspešno nastopili.
Med tem časom pa se je marsikaj izpremenilo in to je treba uva-ževati. Zato postaja vedno bolj nujno, da se pred volitvami sklenjeni dogovor revidira in izpopolni, da bo popolnoma zadovoljil obrtnike. Brez vsega drugega je Jasno, da bomo potem z veliko večjim uspehom pridobivali pristaše.
Kakor ima kmetijski stan svoje težnje, tako jih Ima tudi obrtniški. In kakor kmet, tako teži tudi obrtnik, da uveljavi svojo voljo In da pride do svojih pravih zastopnikov, katerim more in hoče zaupati svojo usodo.
V	tem oziru Je ena najbolj nujnih
zahtev, da se vendar enkrat razpišejo volitve v Tre. in obrtniško zbornico. Nikakor ne gre, da bi vodili to velevažno korporacijo Se vedno možje, ki so bili izvoljeni še pred vojno. Vsa čast jim sicer, toda razmere so se izpremenfle in to se mora poznati tudi v vodstvu zbornice.
Delavsko zavarovanje je nadalje
vprašanje, ki globoko sega v živijo nje obrtnika. Ogromne vsote plačuje obrtnik za to zavarovanje, toda z njegovim denarjem razpolagajo drugi. Takih stvari ne moremo ia nočemo trpeti.
Davčno vprašanje je eno najbolj perečih zadev za obrtnika. Vsi vemo, vsi občutimo, kake krivice se nam gode, toda zavedati se moramo, da je to vprašanje rešljivo le z resnim delom, nikakor pa ne s samimi besedami.
Marsikak shod, marsikak protest smo že priredili proti krivicam, ki se nam gode in dosegli smo vselej uspeh, če smo znali pokazati, da smo združeni, da stojimo za svojimi zahtevami ko en mož.
Združitev delovnega ljudstva Je nujnost, zakaj šele potem je pravica tudi gospodarsko slabotnim zasigu-rana. Zato Je naše najvažnejše vprašanje, vprašanje obrtniške organizacije. Vse svoje delo moramo posve-ttii ustvaritvi močne obrtniške organizacije, vse svoje sile usmeriti k njeni izvedbi. Izhodišče blagostanja obrtnikov je njih organizacija In tega ne pozabimo nikoli.
Ko pa smo se organizirali sarrri, pa se naslonimo na drugo močno organizacijo, ki je nam najbližja v vsakem oziru. Iste interese Imata kmet in obrtnik, vsaj oba sta najod-HčnejŠa zastopnika delovnega ljudstva. Zato smo za skupen nastop s SKS.
Predlagamo pa, da "aj bo ta skupen nastop viden tudi v imenu stranke. Danes ima marsikak obrtnik nezaupanje do SKS, ker misli, da obrtnik nima pri njej mesta. Toda temu ni tako in vne obrtniške organizacije po deželi bi se morale združiti s kmetskimi društvi. (Živijo klici.)
Da se pa to sigurnejše in v popolnejši meri Izvrši, pa je treba, da revidiramo naš program, kakor sem že omenil, ker Izpopolnitev našega dogovora je nujna. Ta izpolnitev se mora izvršiti na ta način, da bo olajšan pristop obrtnikov. Zlasti se ie pri tem ozirati na Oorenisko in Štajersko, kjer so obrtniki še najbolj nezaupni.
Z veseljem pa moram konrtatirati. da na Dolenjskem obrtniška misel stalno In vidno napreduje In da je tudi skupnost s kmetskim ljudstvom 2e dosežena. Dolenjski obrtnik ima polno umevanje za kmetske težnje, naša naloga pa je, da poskrbimo, da bo imel tudi kmet popolno umevanje za obrtniške potrebe. Ce smo to dosegli, potem je skupnost krnetsko-obrtniškega ljudstva dosežena.
V	tem znamenju Vas pozdravljam. (Živahno odobravanje.)
' Ker je Imela obrtna organizacija
svoj poseben zbor, je bilo poročilo tov. Ogriča na občnem zboru kratko. To V blagohotno uvaževanje. Uredništvo.

'4
Nobena ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtve. Zato bodite, kmetje, požrtvovalni!
Kapital: K 20.000.000-—
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANI
s Rezerve okrog K 6,000.000*- s
IN SB3SKO DANKO V ZAGREBU luininiiuillllilliinilllli; LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 1 SU2S2
VSE BANČNE TRANSAKCIJE NA3XUIANTNE3E
imoiijiiiiiiiimi;fiiiiiiiiiiiiii!iiiii
DENARNE VLOGE - NAKUP iN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ. VALUT - ESKOMPT MENIC. TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA

umetna
gnojila
dobavila najceneje veletrgovina
Jamstvo sa vsebino! Vse vrste v zalogi!
Shomasovo žlindro, 40-42% kalijevo sol, !8-20c|o kostni superfosfat, 15% rudninski superfosfat, I5-I7°|0 apneni dušik.
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufaktur-nega blaga.

Posebni
oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.

o Kainit
42% Kalijevo sol 13 °|o Tomaževa žlindra
franko vreča in postaja Maribor oddaja dokler zaloga traja tvrdka
Anton Tonejc in drug, Maribor
Mlinska ulica 23.
Rodi ugodnega nakupa tuje valute najnižje Gene.
sve vrsff ta Mm
Francoska linija
: Ilaj&rajia in ualodolrcejSa vož&Ia v Umerilo.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
iiuuu miuiu u. ii. i 1K7* VOZNE LISTKE in tozadevna pojasnila dale: "3SG
zastopnik v Llubl anl. Kolodvorska u!. 41.
mam;
|I'|lj|
Najboljši dafmotinsHi portlond cement
iz splitske to-	osrednja gotpo-
varne oddala StlLvalUiili darska zadruga
:-: v UUBLUANI KOLODVORSKA UUCA št. 7 X
Želim vstopiti v službo kot oskrbnik ali kot komercijelni vodja veleposestva.
Natančnejše podatke pri dogovoru. Cenj. ponud. pod,Ekonom' na upravo ..Kmetijskega lista"
TRGOVINA sena. slame. drv. krompirja, sadja
In vseh drugih deželnih pridelkov
Andrei Oset, Maribor,
Aleksandrova c. it 57: tetefon St 88.
Varstvo in zdravilo
proti
svinjski rdečici, vraničnemu prisadu, svinjski kugi, perutninski koleri
in
•o
CEPIVA,
ki jih proizvaja
slovenski
d. CL
Naslov za brzojavke: Serum, Zagreb — Tel. št. 14-15. Blentika cesta it 21.
M U R I N,
tajB&iMjli str&p zs m!9.
Imata v zalogi * LJUBLJANI:
«
Ekonom*
osrednjo gospodarska zadrugo
LJubljana Kolodvorska ulica št. 7
ima v zalogi:	|
j drobno morsko sol t j v vrečah 50—80 kg, t debelo morsko sol j v vrečah 50—80 kg, j lepo suho zdravo
koruzo, i koruzni zdrob, koruzno moko,
ajdo, ajdovo moko, kašo, kristalni sladkor v vrečah po 100 kg,
sladkor v kockah po 25 in po 50 kg, milo za pranje, pšenične otrobe, pšenično moko 0,2,6 (za kruh), pSenico, lepo, oves, lep, pristno svinjsko
mast,	I
po dnevnih cenah, vedno ceneje
kakor pri dragih trgovcih. Riž, kavo, olje i dr. preskrbimo na željo vsakemu t!s:iu.
Proda se H
ob deželni cesti Krško-Kostanjevica (Pristava) dve njivi in sicer: prva meri 2 orala h 7 Din 1 m9 in druga I oral š 6 Din m9. Uporabi se jih lahko kot stavbišča. Več se poizve pri J. KER1N, Kostanjevica (Dol.)
STAMPlMf
ANT.CERNO^s-
\ LJUBLJANA
iffiftŠKaKILS^
franko

Primešaj
,,MASTI N''krmi!
Enkrat na teden eno p;st
Ako Mastfna v lekarnah, trgovinah in konsumih ne dobite, ga naročite pn pošti. 5 zavojev Mastina stane 28 dinarjev in se jih pošlje poštnine prosto na dom.
Mazilo ZOper garje (naltol-maiilo)
uniči pri ljudeh g-arje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 20 kron.
Lekarna Trnkocl
v Ljubljani (Slovenija) traven rotovSa.
Iio(9i! trpežne bakrene kotle
vseh vrst z širokimi kapami
Izdeluje edino
oflarsha zadruga
v Ulji. koIoMh ta 28.
čisti domači izdelki 1 Stalna zaloga 1	Nizke cenef
Sprejemajo se vsa v to stroke spadajoča poprava.
cimimiiiiiiiiitiii!!iiuiiuiiimii!iiiiiHiiiiiitiuiiiiiinii;i!:>: uim:mimm.i;mMiimuiuuiuiuuiittiu g
I KMETOVALCI! !
Blasnikova
ift
HLODE,
gozde, trame, deske in drva
ponudita lesni družbi
•JURIJI" v Ljubljani,
Kralja Petra trg St 8 (pred sodnijo). Plačujejo se najviSje dnevne cene.
,vV@lika Pratika
za loto 1923 ie Izšla!
3 Din
Letošnja Izdaja jo posebno obširna in vsebuje za čitatelje bogato poučno snov. Pridejanih je 12 beležnih listov, na koje kmetovalci S lahko vpisujejo vse kmetijstva se _ .. „ 1 " fj tičoče važne beležke, ki ne bodo v „rf0IIHii SlOtlB ^ korist lamo sedanjim gospodarjem, n nafta nnf>f{»il g ampak bodo važne tudi za naslednike. " Wn""' "" """	.
g Kmetovalci! Ne pozabite, da je Blasnikova „Velika Pratika" ; S Vaie najstarejše kmetsko glasilo. / „Pratika" se dobiva skoro v vseh j 2 trgovinah; kjer bi je pa ne bilo, naj se naroči naravnost v tiskarni :
| J.Blasnika nasl. v Ljubljani« ©res 12. i
niimiiiiiiiuiiiiiiiiimimiiffir nniuminiiuiniiiiuiiii:immititiiiunffiiiiiiftititm:iiitHntmiuiiiiimiHiiiinnM
1*
I
Perilo je pri sedanji draginji nenadomestljivo. Ali uporabljaš pri pranju tako milo, katero perilu ne škoduje in ga ne razjeda? Ali uporabljaš
<§> „GAZELA"-M!LO? <§>
•••i


Zvezna Mm
V L:UBUANI - WoWova ulica ttn. 1.
Požtnl predal 74. :: :•. :i :: :: s Telefon 359.
Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih
cenah ter se za cenjena naročila najtopleje
"" . t
priporoča.
9 \
I
9
m
Zahtevajte proračun!
Točna postrežba!
9
9
e
I

jjjlll jliualtMiuiiiiiuiiiiilliiilillluUllUliHHlilllllllillllllllUlUUUUUUIlilll^
| *g Bji |U)S3M ~
"vNvnsnn.
iilliiillillllllllltlllillllllilllHIlljFv
HH
S
a a 0
31AO?BUJ3g'
B
euiADSi)
Urednik: Jakol> Kušur.
Natisnila »7.*»--- rekama« v LiuLl—-i
2348234823535348482353484848482323235353234800010100234853020148234823234823015323484823232353535353535348020153534853482348015330
00482348895348232323482353235323234823232323234848534848320000020201234802535348485353530153012353482353234802235353234848482323532323535323