ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXIX | 10. oktobra 2020 - Buenos Aires, Argentina | Št. 16 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija SLOVENSKE ŠOLE V CASU PANDEMIJE September je mesec blaženega škofa Antona Martina Slomška, zavetnika naših slovenskih šol v Argentini. Že sedem desetletij naše šole vsako soboto med marcem in novembrom redno in ureje­ no delujejo. Niti pandemiji ni uspelo ustaviti tega veselega toka otroškega življenja! Ko je postalo jasno, da bo karantena daljša BALANTICEVA ŠOLA Vrtec Najmlajši so med karanteno, kot vsi drugi, izgubili priložnost srecavati se s slovenskimi sošolci in tako preko iger pridobiti in bogatiti slovenski besedni zaklad. Gospodicna Marta je poskrbela, da jo vsako soboto vsaj po Whatsappu slišijo. Pripovedu­je jim pravljice, predlaga druge povestice, jim prepeva, bere poezije ... A ne samo to. Nudi jim tudi jim nudi vaje »za na mizo« ali pa jih prosi, naj poišcejo doma kakšne predmete dolocene oblike, barve, ipd. Starši potem pos­redujejo vzgojiteljici delo svojih otrok. S kapljicami domacega kroga Marija, Benja­min, Ema, Dante in Faustino pridobivajo v srcih ljubezen do slovenske besede. Letos, bolj kot nikoli prej, je potreben družinski zagon, da se bo naša beseda ohranila. Korajžno naprej! Prvi in drugi razred Letos smo s poukom zaceli že 14. marca 2020. Gdc. Lucka in Marija sva nameravali malo spremenili nacin poucevanja v 1. In 2. razre­du, a nama to ni uspelo, pricela se je karante­na in se ji je bilo treba prilagoditi. Že naslednji teden sva sestavili ucni nacrt in otrokom zaceli pošiljati naloge po email pošti, ki so nama jih oni po isti poti dopolnjene vra­cali. Prvo in drugošolci so tako spoznavali ra­zne crke, prepoznavali zacetni in koncni glas, zlogovali besede, spoznavali dolge in kratke, se naucili pisati vsak svoje ime, nekateri pa tudi priimek. Ko smo spoznali že vse samoglasnike in še par soglasnikov smo zaceli sestavljati be­sede, zaceli prebirati prve kratke stavke. Ker smo se že malo pogrešali smo se kmalu navdušili na povezovanje potom zoom-a. Prva taka ucna ura je potekala v igri “Iskanje zakla­da”, med igranjem pa smo ponovili do tedaj naucene crke in zacetni glas besed. Po zimskih pocitnicah smo se zopet povezali in navdušeno poslušali ter ugibali uganke. Za­tem smo imeli še eno ucno uro potom zoom­-a, pri kateri se nam je pridružil Ivo iz Calafa­teja; vsak se mu je predstavil, uporabljali smo lutko, ki si jo je vsak ucenec sam pripravil. Vsako soboto sva ucencem redno pošiljali od tistih prvih dveh tednov v marcu, so ucite­lji hitro prilagodili svoje programe in ucence zbrali preko spleta. V tej številki lahko pre­berete, kako v tem nenavadnem letu poteka slovenski pouk na daljavo. A tudi vsakoletna Slomškova prireditev ni smela izostati! Šolski referent ZS Marcelo Brula je pripra­ nalogo in jo od njih tudi dopolnjeno prejema­ li. Tako bomo z raznimi dejavnostmi priprav­ljali zoom-srecanja veckrat na mesec in tudi nalogo naprej pošiljali. V prvem razredu sta dve deklici-ucenki, v drugem pa je vpisanih pet deckov. Tretji in cetrti razred Vsak teden otroci prejemajo nalogo po e-pošti. Ob sobotah dopoldne se povežemo za naso ucno uro. Najprej se pozdravimo, nato pregle­damo naloge, se ucimo z igrami, otroci zelo navdušeno berejo razlicna berila. Sledijo kakšna vprašanja o tem, kar se prebrali. Nato razložimo novo snov in se o njej pogo­vorimo. Koncno se poslovimo do naslednjega sreca­nja, ki ga vsi z veseljem pricakujemo. Gdc. Bernarda Krajnik Peti in šesti razred Letos nas je presenetil poseben cas... Nismo si predstavljali, kaj nas je vse še cakalo. Priceli smo šolsko leto z veliko energije, pa se je kmalu izkazalo, da jo bomo morali še podvojiti... Pandemija je nas, ucitelje, posta­vila pred dejstvo: šolarjev ne bo v šolo, klopi bodo ostale prazne. Kaj pa zdaj? Vsak je se-gel po svoji domišliji in si utiral novih poti do ucencev. Prve mesece smo plavali in se potapljali ob razlicnih prijemih: naloge smo pošiljali z razla­go preko e-mailov, telefonckov... Pa nam je teh­nologija ponudila svojo roko, da smo se lahko povezali v živo preko ZOOM-a. Na hitro se je bilo treba usposobiti, in marsikateri je imel s tem težave. S potrpljenjem in dobro voljo smo težave premostili. Šola v živo je bolj prijetna, saj razgovor tece neprekinjeno; dvomi in vpra­šanja se v trenutku lahko rešijo; vsak ucenec lahko sodeluje in vse je bolj sprošceno. Pa še branje, pripovedovanje in igrice so na vrsti... Tako bomo s petim in šestim razredom prip­ravili virtualno knjigo o Pticku z dvema kljunc­koma pisatelja Mirka Kuncica. Sedaj jo beremo in se o njej pogovarjamo, da si pridobimo in ojacimo besedni zaklad. Potem bomo spisali vsebino, narisali like in jim dodali še sneman dialog in glasbeno podlago. Vse to je še v nacr­tu, ki ga soboto za soboto uresnicujemo... Gdc. Danica Malovrh – pomocnica Leila Erjavec Sedmi in osmi razred Ucenci in ucitelji o šolanju na daljavo Pouk na daljavo... morda nekoc ... V fantaziji ucencev in uciteljev je bila zamisel, da nam ni treba v šolo. Fizicno, mislim. V soboto zjutraj bi še malo potegnili spanje in ne bi nam bilo treba zgodaj vstajati... Pocitnice so mimo, pouk naj se pricne! In glej! Cesa takega pa še ne! Mesec marec pri koncu, april koncan, velikonocni prazniki, mimo; maj in junij že zakljucena, zimskih po­citnic je tudi konec... in še vedno nic. Ucitelji­ca je otroke srecala prvi dan pouka in od tedaj so šole zaprte, nobenega stika ni med sošolci, ne s starši, pa tudi med uciteljicami ni nobe­nega srecanja. Kako pa naj izgleda pouk brez ucilnic? Poskusili smo s poukom na daljavo, preko interneta in elektronske pošte. A tudi to ni bilo dovolj, kmalu smo videli pot­rebo po snidenju in družabnosti, ceprav po­sredno. In tako so nastopile zoom ucne ure. Seveda je ucni program skrcen in prilagojen sistemu po spletu. Moram priznati in pohvaliti pridnost ucencev 7. in 8. razreda, Valentin Bru­no Bregar, Tadej Grilj (dopisni ucenec iz Calafa­teja), Matej Magister, Adrijan Martens Pugelj, Eva Modic, Cintija Pugelj, Mariano Zupanc, Martin Grilj, Anne Sophie Indihar, Katerina Oblak, Peter Selan in Valentin Selan, ki pridno sodelujejo ter redno in vestno delajo naloge. Zanesljivo lahko potrdim, da je delo za uci­telje in za ucence zahtevnejše in manj ucin­kovito kot v razredu. Od vsakega izmed nas ta nacin poucevanja terja veliko iznajdljivosti, inovativne pristope in domiselne rešitve. Obcutek razdalje ni le fizicna distanca ali po­manjkanje custvenih stikov. V bistvu je pogre­šanje osebnega srecanja ucitelj-ucenec. Saj na obrazih, pravzaprav v oceh ucencev ucitelj vidi -in cuti- kaj in koliko je vsak izmed otrok razumel in dojel. Tehnologija, pa naj si bo še tako napredna, tega ne more nadomestiti. Jaz pogrešam ucence. Ucenci pravijo, da pogre­šajo razlago. Skratka, šolanje pred racunalni­kom ne more -in ne sme- nadomestiti pouka v ucilnici, lahko pa je le zacasna rešitev, ko so razmere izredne. Pouk na daljavo nam pomaga odkriti ali po­trditi koliko dobrega, plemenitega, koristnega in spodbudnega so otroci v šoli deležni. Pa tudi to, kaj vse otroci izgubijo, ko ni fizicne­vil video posnetek za otroke vseh slovenskih šol, v katerem se je uciteljem in katehetom zahvalil za opravljeno delo, otrokom, uci­teljem in staršem posredoval bogate misli škofa Slomška in izrazil upanje za ponovno srecanje. Po resnih besedah so pa prišli na vrsto lepi spomini na najlepše šolske dneve iz preteklih let ob veseli pesmi z željo, da se kmalu spet uresnicijo! ga pouka in medsebojnega stika. Da se ne poglobimo še v dejstvo, da je slovenska šola del širše ustanove, kot so slovenski domovi s ponudbo bogatega izbora dejavnosti na vseh podrocjih, od verskih do družabnih, ter cut pripadnosti, ki ga v naših otrokih in njihove družine ta naša društva razvijajo. Kdo bi si mislil, da komaj cakamo, kdaj se bodo ponovno odprla vrata naše tako drage Balanticeve šole, ki ponosno vstopa v 70. leto plodnega življenja! Razredni uciteljici Silvija Tekavec Nicastro in Ivana Tekavec Petje Letos doživljamo drugacno in posebno leto. Z otroki 1., 2. in 3. razreda smo se srecali v pevski sobi le prvo soboto pouka. Zaradi karantene potem to ni bilo vec mogoce in smo, ne glede razdalje, še naprej virtualno prepevali. Preko elektronske pošte sva gospodicni Ceci in Luci pošiljale pesmi, še posebno take bolj živahne, da bi otroci ne samo jih zapeli, ampak se zra­ven tudi gibali in kaj zaplesali. Na pomoc so nam priskocile risanke in posnetki z besedili, ki so pomagale obogatiti besedni zaklad. Kdor poje dvakrat moli. Preko pesmic smo se tudi zahvalili Jezusu in Mariji za naše druži­ne in za zdravje. Prihodnje tedne bomo imeli virtualne sreca­nja, da bomo skupaj še naprej prepevali. Gospodicni Luci Marincic in Cecilija Urbancic Vsako drugo/ tretjo soboto sva klicali otroke in vadili pesmi s kitaro ali cisto. Malo smo tudi poklepetali o njihovem ucenju, stanju itd. Ot­rokom sva poslali spletne povezave, da so lah­ko sledili posnetkom pesmi, besedilu in tudi plesu. Odzvali so se vsi ucenci in poslali svoje domace posnetke po whatsappu ali mailu. Za ocetovski dan smo skupaj zapeli pesem Moj ati. Otroci so izbrali stavek iz pesmi in prip­ravili posebno lepo »kartico« za ocka. Za dan državnosti smo vadili pesmi Slovenija in Za Slo­venijo živim in otroci so narisali in okrasili slo­vensko zastavo. Prilimali so jo v pevski zvezek. Vsako srecanje je nov izziv in ucitelji opazi­mo, da otroci radi govorijo o svojih izkušnjah v tem posebnem casu. Tudi za obletnico Na­šega doma in za materinski dan bomo zato pripravili poseben program. Gospodicni Kristina Šenk in Veronika Malovrh JEGLICEVA ŠOLA | ...Ni izziva, ki ga ljubezen ne bi mogla prekorakati... Topli mesec februar je že zacel, bliža se novo šolsko leto 2020. Vsak ucitelj dobro ve, koliko priprav, upanja in sanj je potrebnih, predno sprejme otroke. V šoli smo vse pospravili, pripravili ucilnico ter plakate, se poklepetali glede zacetka in navdušeno cakali na ucence. A usoda nam je pripravila nov izziv, koro­navirus je brez vpisovanja in prijav vstopil v življenje šole in nam zasukal vse nacrte. Kaj, kako, s katerim virtualnim orodjem, kdo bo pomagal otrokom? Ko smo mislili, da smo že imeli vse odgovore, so vedno nastaja­la nova vprašanja. A s korajžo, dobro voljo in ljubeznijo -najsi bo do jezika, šole, otrok, dedov– smo zmogli in navsezadnje nam je samo prava ljubezen ohranila upanje, da se bomo tudi letos, na drugacen nacin, še naprej ucili in združevali. Najprej smo si ucitelji ustvarili spletno stran preko classrooma, kamor smo naložili nov material, povezave, pripomocke (pesmice, posnetke, interaktivne strani) in kamor sobo­to za soboto shranimo vaje za vsak razred. Pogovorili smo se s starši o tem, katera naj bi bila najbolj primerna plataforma za delo, samo vemo, da najmlajši potrebujejo pomoc družine, istocasno pa v nekaterih družinah otroci delijo racunalnike ali telefoncke. O vsem smo se pogovorili! Zelo cenimo dobro razpoloženje staršev, saj vemo, da kljub teža­vam, službam, celo bolezni, niso izstopili iz tega vlaka ucenja, ki nas popelje nazaj v de­želo naših slovenskih korenin in znova pris-topi v argentinsko realnost. Uciteljski zbor ima res srcno delo, da ohra­nja stik z vsakim otrokom, ga spodbuja k sre­canju, pa tudi k pogovoru in ucenju jezika. To pomeni, da je treba biti pozoren do vsakega otroka, ker je nevarnost virtualnega pouka v tem, da postane mrzel, v daljavi in to lahko povzroci, da otrok izgubi željo do ucenja. Vemo pa tudi, da vse to ne bi bilo mogoce brez družin: mamic, ocetov, sestric ali starejših bratov, celo babic in dedkov, ki radi pomagajo. Spalnice, kuhinje , jedilnice so se spremenile v ucilnice in nam odprle vrata v domove, vstopili smo v vsakdanji kraj, kjer jim poteka življenje, odprli so vrata naši šoli. HVALA! Kako smo pa vse to uresnicili? Vaje smo po­šiljali preko elektronske pošte ali watsapp-a, otroci so to doma s starši obdelali in nam poslali slike ali celo posnetke narejenih vaj, pesmic, rocnih del. Ko smo se pa srecali pre­ko google meet, zoom ali jitsi meet, smo vse ponovili, pregledali vaje in se pogovarjali z ucitelji in s sošolci, saj vemo, da otrok se uci od tega, kar mu razkrije profesor a tudi od tega, kar deli s sošolci. Tako smo ob zacetku šolskega leta preživeli Veliko noc, in ceprav nismo mogli kot prejšnja leta pripraviti igre, so vse družine po stari slo­venski navadi doma barvale pirhe, izdelovale butarice in se igrale velikonocne igre. Za ocetovski dan smo pripravili virtualno ku­harsko uro, med katero so vsi otroci s svojimi uciteljicami pekli domace kifeljcke. To je bilo res presenecenje za starše, ki so veselo okusili dobrote mladega roda. Vsi slavljenci so pohva­lili okusne piškote! To so pravi ocetje! Za otroški dan smo ponavadi v šoli imeli družinsko tombolo. Kaj pa letos? Tudi tok­rat smo jo imeli!! Dobili smo se preko meet, vsak je dobil kartoncek, profesor Dani je pripravil družinske virtualne igre, ucitelji pa tombolo. Imeli smo tudi pomoc dobre otro­ške vile, ki je s carobno palico naredila carov­nijo (in pomocjo staršev) zmagovalcu poslala na dom vrecko slašcic. Res smo se vsi skupaj lepo imeli! Vsak razred pa se je tudi spomnili domo­brancev in škofa Slomška, gospodicna Ana je pripravila križanko v povezavi s praznikom. Tako nam soboto za soboto ne manjka dela in ne veselja, slovenska beseda se sliši v vsa­kem domu in cela družina se, hoceš noceš, pridruži k pouku. Kreativnost, dobra volja, novi pripomocki s katerimi se otroci navdu­šijo, so vsako soboto na tekocem, ko skupaj beremo, poslušamo pravljice, pišemo ali po­jemo. Vsaki uciteljici in ucitelju iskrena cast, staršem pa vso zahvalo za prehojene mesece in za vse, kar nas še caka. Leto ni izgubljeno, vemo, da ogromno stvari ne bo mogoce ob­delati a istocasno vidimo, da so naše druži­ne vložile ogromno truda in cutimo, da so z nami na tej poti poucevanja. Zato vse delo in vsako družino priporocimo Mariji Pomagaj in v Božje varstvo. Slomšek pravi, da je dolžnost našega naro­da ohraniti materin jezik in ga naprej deliti naslednjim generacijam. Vsakemu vnuku, ka­terih stari starši so pripluli pred tolikimi leti, to korak za korakom uresnicujemo, z vecjem ali manjšem uspehom a vedno z najvecjo lju­beznijo, ki smo jo zmožni naprej deliti. Tisti, ki smo dobili kot dar, vse kar ima slovenski narod, imamo tudi dolžnost to ne samo oh­raniti ampak tudi nuditi naslednjim genera­cijam, ceprav kakor sejalec veckrat sami ne vidimo sadov. Hvala vsaki družini naše šole, hvala uciteljem, ki ste ta izziv objeli in ga spremenili v možnost rasti, srecanja in ljubezni. Nit, ki se je spletla iz srca do srca, se ne bo pretrgala potem, ko bo ta virus prešel. Korajžno naprej in naj Bog nam podeli zdravja in veselja še naprej! Paula Grbec - voditeljica ROŽMANOVA ŠOLA Vsako leto se meseca septembra veselimo srecanja z ucenci, starši in ucitelji vseh sloven­skih šol v Argentini. Letos ni mogoce osebno srecanje ampak samo virtualno. Zato smo za Slomškovo proslavo, v soboto, 26. septembra, najprej delili molitev rožnega venca potem pa daritev svete maše. Vsi clani osnovnih sloven­skih šol smo skupaj molili, zapeli pesmi in hva­lili Boga ter castili Marijo. Prisrcno smo bili preseneceni nad posnetkom o življenju in delovanju naših slovenskih šol. Vi­deli smo skupne prireditve in izlete pa tudi po­samezne skupine s svojimi ucitelji. Hvala lepa!! Vsi, ki pripadamo Rožmanovi šoli v San Mar­tinu smo letos pripravili našo krajevno prosla­vo v spomin in zahvalo blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Najmlajši iz vrtca, 1. in 2. razreda so pobar­vali risbe o škofu in povedali nekaj besed o njem. Ucenci 5. in 6. razreda so podali kratek življenjepis tega pobožnega in zavednega Slo­venca. Pesem, ki opisuje ucitelja, duhovnika, pesnika, pisatelja, narodnega vzgojitelja in škofa, so prebrali ucenci 3. in 4. razreda ter 7. in 8. razreda. Lepo je vse poživela Slomškova pesem “En hribcek bom kupil”, ki smo jo sku­paj zapeli. Za konec smo se pa nasmejali ob lutkovni predstavi “Potepena šolarja”. Nekaj posebnega je bilo presenecenje, ki so ga pripravili starši z otroki. Zahvalili so se vsem uciteljicam in nas razveselili s svojimi besedami. Upamo, da se kmalu osebno srecamo in po­veselimo!! Magda Zupanc Petkovšek 59. MLADINSKI DAN V NAŠEM DOMU SAN JUSTO V mesecu septembru je sanjuška mladina praznovala svoj 59. mladinski dan. Zara­di pandemije smo vedeli, da praznovanje ne bo tako, kot ponavadi. V okviru našega »Mladinskega meseca« smo že julija zaceli s tedensko objavo razlicnih iger v družbenih omrežjih. Na ta nacin se je mladina lahko zabavala in še naprej ohranjala medsebojni stik preko zanimivih izzivov, kvizov in vpra­šalnic. Oblikovali smo nove majice za odboj­karsko ekipo Našega doma ter organizirali prvenstvo, da bi izbrali tisto, ki je bila vsem mladim najbolj všec. Pokazali smo, da znamo dobro plesati; reševali smo uganke, ki so nas vodile do izgubljenega potnega lista clanice mladine; potom kviza smo izvedeli kakšne lastnosti nas razlikujejo pri mladinskem dne­vu, itd. Vse to smo storili in še veliko vec. Pri sejah smo prišli do mnenja, da bi bilo le­tos boljše, da ne praznujemo samo en dan, ampak cel konec tedna. V petek smo igrali kratek kviz, pri katerem smo že odkrili nekaj sledi, ki so kazale kakšen bo nedeljski kulturni program. V soboto smo se mladi združili pre­ko Zoom-a pri generalki, kjer smo se kljub fizicni razdalji veliko igrali in smejali. V nedeljo, 13. septembra, je koncno prišel naš pricakovani 59. Mladinski dan. Priceli smo to novo obletnico s skupno molitvijo rožnega venca. Nato smo se udeležili svete maše ob 10. uri, pri kateri smo prejeli poseben blagos­ lov. Med obredom smo se vsi clani mladine povezali tudi preko Zoom-a. Po Sveti maši, ob 11:45 smo objavili kulturni program v Youtu­be. V tem posnetku smo prikazali, kaj vse smo morali zaradi pandemije zapustiti. Ob tem smo se še bolj zavedali, kako uživamo življe­nje v skupnosti in utrdili smo vrednote, ki so za nas najbolj pomembne. Z velikim veseljem smo preživeli naš rojstni dan! Tako smo bili navdušeni, da smo se po programu, vsak v svojem avtu zapeljali po okolici Našega doma in okrasili sanhuško mesto z barvami slovenske zastave. To je bil prekrasen zakljucek nepozabnega dne! V teh negotovih casih smo se kot mladi še enkrat združili, da obnovimo zaobljubo našim idealom. To so naši predniki storili že od vse­ga zacetka in to v veliko težjih razmerah. Zdaj smo na vrsti mi! Govor- dobrodošlica Dober dan vsem in dobrodošli na našem 59. Mladinski dnevu! Hvala, ker ste se nam pridružili. Danes je za nas mlade v San Justu, praznovanje rojstnega dne. Zato se veselimo tega srecanja, ceprav je letos malo nenava­dno. Doživljamo drugacno, posebno leto. A zdaj, bolj kot kdaj drugic, se zavedamo koliko lepega in dobrega imamo. Pogrešamo drug drugega, pogrešamo skupnost in družbo, po­grešamo trenutke v prijateljstvu in skupnem delu. V nas pa je vseeno trdno upanje, da se znova srecamo, še tesneje povezani kot prej. Veliko smo se naucili v teh zadnjih mese­cih. Dokazala se je naša vztrajnost, ki smo jo pridobili od naših prednikov. Pripravili smo veliko novih in kreativnih dejavnosti. Ponos­ni smo na vsakega clana, ki je z vsem srcem delal in podpiral našo mladino. Dobili smo tudi veliko opore in pomoci izven organiza­cije, za kateri smo zelo hvaležni. Preko inter­neta smo se povezali in rastli kot skupnost, kot družina. Vseeno pa si iskreno želimo, da bi nas ta cas obogatil, ne samo ob inovativnem delu. Am­ pak v tem, da bi dali prednost temu, kar je najvažnejše. Mati, domovina, Bog. Pandemija nam je dala obilno casa v sobiva­nju. Zdaj imamo posebno možnost, da bi gra­dili naše družine, kot središca ljubezni, srecne domace cerkve. Verska in slovenska skupnost se najprej zgradi doma. Potom njih naša skup­nost dozoreva. Karantena nas tudi povezuje kot Slovence in Argentince s celotnim svetom. Ko je svet pos­tavljen pred preizkušnjo imamo mi osebno zgodovino kot zgled, da potom nje rastemo kljub težavam. Zato vemo, da je pomembno, da se slovenske vrednote, ki smo jih podedo­vali izkažejo v vsakdanjem življenju. Prejeli smo v slovenskem duhu vrednost živ­ljenja, potrebo po osebni rasti, pomembnost socustvovanja in biti v oporo bližnjemu. Nad vsem, pa smo prejeli popolno zaupanje v Bož­jo previdnost. Vera naših prednikov je bila po­sebno utrjena ob težavah. Zgodovina in življe­nje naših starih staršev je dokaz, da je v Bogu vse popolnejše. Ob teh mislih pa se obracamo na vas mlade, dolgoletne in tudi nove clane. To je vaš in naš cas. Danes imamo priliko, da se pripravimo na zahtevo dobo v kateri živimo. Bodimo prota­gonisti našega življenja! Naj nas ta trenutek zgodovine in še posebej naših mladih let utrdi kot svete in krepostne osebe. Vsi skupaj bomo lahko dosegli cilje, ki si jih bomo zastavili. Z veseljem, z nestrpnostjo in veliko željo v srcu, komaj cakamo, da se znova srecamo. Mladina Našega doma 52. MLADINSKI DAN V SAN MARTINU Mladi cele dneve uporabljamo mobilne apa­ rate, to že leta in leta. Kdo bi si mislil, da bo vsa ta tehnologija letos potrebna za izvedbo mladinskega dne. Nedeljo, 6. septembra 2020, smo priceli z za­hvalno sveto mašo ob 52. Mladinskem dnevu v San Martinu. Darovala sta jo gospod Robert Brest in gospod Franci Cukjati. Na daljavo, a v istem duhu smo sodelovali pri mašni daritvi. Pela je družina Podržaj, bralci so bili Martina in Matjaž Filipic, Martin Žagar, Nadja Petkov­šek, Mati Belec in Nadja Miklic. Molili smo za vso mladino in ob koncu prejeli še poseben blagoslov, da bi vztrajno nadaljevali z mladin­skim delovanjem v sanmartinskem okraju. Po koncani sveti maši si je tokrat vsak kar po svoje privošcil domace kosilo in si ogledal POVEZAVA: https://youtu.be/z2xirJwFsHc kakšno tekmo po televiziji. Publika se je zo­pet zbrala popoldne in si na YouTube kanalu - sdsanmartin ogledala kulturni program. Navzoce (na ekranih) je nagovoril Jožko Fi­lipic in napovedal pozdravne besede. Najprej je pozdravila predsednica centralnega odbora SDO-SFZ Viki Jakoš in mlade spodbudila, da bi še naprej delovali s svojim poslanstvom. Nato je predala besedo predsednici in predsedni­ku sanmartinske mladine. Martina in Matjaž Filipic sta se zahvalila vsem, ki na daljavo pra­znujejo ta dan in podpirajo delovanje mladih v skupnosti. V casu karantene so se mladi marsikaj na­ucili in pridobili nove hobije. Zvedeli so za program “Mladina ima talent, karantenska verzija” in so se takoj vpisali, da bi pokazali, kaj vsega so zmožni. Mladenke Sofi in Ana Boltežar, Valentina Fi­gueroa, Katja in Maja Filipic, Lucija Vomberger so imele na skrbi uvodni ples pod vodstvom Martine Filipic. Tokrat se je vsaka posnela na svojem domu, tehnologija pa je pripomogla, da so se vse združile in veselo zaplesale. Ob zacetku programa je napovedovalka Sofi Hernandez predstavila sodnika. To vlogo sta sprejela Ceci Jarc in Niko Leber ter jo živahno zaigrala. Pridobljene talente so pokazali So­nia Dimnik, Štefi Leber, Toni in Cati Podržaj, Matija Leber in Martina Filipic. Kar pestro je bilo. Nekateri so se izredno izkazali v kuhinji in pripravili domace rogljicke in pa naravni kvas (masa madre). Drugi, bolj aktivni, so se posve­tili športu (notranje kolesarjenje, sinhronizira­na telovadba, nogometni triki) in plesu. Sodnika sta imela pred sabo težko zadevo in žal se nista mogla odlociti, kdo je bil najboljši. Namesto imena zmagovalca je bilo objavlje­no: Izid na prihodnjem mladinskem dnevu. Torej bomo celo leto radovedno cakali v upa­nju, da bo prihodnji mladinski dan potekal v živo v Slovenskem domu San Martin. MF-CP OkrOgle OBLETNICE | Božji služabnik, škof Anton Mahnic (1850 - 1920) Pred 170 leti se je rodil in pred 100 leti je umrl Anton Mahnic, slovenski teolog, škof, pesnik, pisatelj, kritik, urednik, vzgojitelj, božji služab­nik in svetniški kandidat. Znan je predvsem po svojem literarnem udejstvovanju in zavzemanju za katoliško vero v javnosti. Deloval je kot škof na Krku na Hr­vaškem, kjer se je zavzemal za dobrobit vseh, posebno pozornost pa je naklanjal mladini. Življenjepis Antona Mahnica Anton Mahnic se je rodil 14. septembra 1850 v Kobdilju (župnija Štanjel na goriškem Krasu). Bil je prvi od devetih otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Štanjelu. Gimnazijo je z odlicnim uspehom koncal v Gorici leta 1871 in se še isto leto vpisal na goriško bogoslovje, ki je bilo centralno bogoslovje za vse škofije v Primorju. Po tretjem letniku bogoslovja je bil posvecen v duhovnika leta 1874, bogoslovje je nadaljeval še eno leto. Goriški nadškof ga je takoj imeno­val za prefekta v malem semenišcu v Gorici. Poleg vzgojnega dela v semenišcu je na du­najski univerzi pripravil doktorat iz teologije, kjer je leta 1881 uspešno branil dogmaticno tezo o peklu. Postal je redni profesor biblicnih ved v go­riškem bogoslovju, izdajal clanke v latinsko pisani reviji “Folium periodicum” in v ljubljan­skem “Slovencu”. Od leta 1891 do 1895 je bil ravnatelj goriške­ga semenišca. Na Mahnicevo pobudo se je leta 1892 orga­niziral I. slovenski katoliški shod v Ljubljani . Ustanovil je tudi znanstveno Leonovo družbo v Ljubljani. Leta 1896 ga je cesar imenoval za krškega škofa, 7. februarja 1897 je bil v goriški stolnici posvecen v škofa in 27. marca je bil na Krku ustolicen. Ustanovil je škofijsko tiskarno, kjer so tiskali obsežno dejavnost škofa Mahnica in njegovih sodelavcev. Leta 1903 je ustanovil Hrvaško akademsko društvo in zacel svojo borbo, da bi dovolili hrvašcino kot ucni jezik. Spodbujal je tudi k sodelovanju Slovencev in Hrvatov na kultur­nem, cerkvenem in politicnem podrocju. Med I. svetovno vojno je prosil duhovnike, naj vztrajajo pri credi in naj se žrtvujejo zanjo. Najvecji problem je bila lakota. Po vojni je poslal poslanico mirovni konferenci v Pariz, v kateri je protestiral proti nasilju, ki ga je izva­jala italijanska okupacijska oblast na hrvaških otokih. Napori in bolezen so primorali škofa Mahnica, da je leta 1919 zaprosil za dovolje­nje, da bi se šel zdravit v Zagreb, a so ga itali­janske oblasti s prevaro odpeljale v Rim. Mahnic je v izgnanstvu živel do marca leta 1920, ko se je hudo bolan vrnil na Krk. Zaradi vedno hujše bolezni (rak) je julija leta 1920 odpotoval v Zagreb, da bi poiskal zdrav­ja v Varaždinskih toplicah, a je 14. decembra umrl. Leta 2002 so Mahniceve zemeljske ostanke prenesli iz Zagreba v krško katedralo. V katedrali Marijinega vnebovzetja v Krku je 14. decembra 2013 krški škof Valter Župan za­cel postopek beatifikacije božjega služabnika škofa Antona Mahnica. Delo škofa Mahnica Vzgojitelj in profesor 1875-1891 prefekt v semenišcu v Gorici. 1891-1895 ravnatelj semenišca v Gorici. 1880-1896 profesor svetega pisma na bogos­lovju v Gorici. Pesnik, pisatelj in literarni kritik Že v gimnaziji je zasnoval in izdajal list “Vrt”. Leta 1884 je prevzel uredništvo škofijskega lista “Folium periodicum” kjer je v latinšcini pisal vzgojna pisma “Paedagogica” do leta 1889. V ljubljanskem “Slovencu” je objavljal pri­spevke “Dvanajst vecerov”, v njih je razvijal zamisel katoliške estetike: “Nic ni dobro, kar ni resnicno in nic lepo, kar ni resnicno in dob­ro.” Nasprotoval je pesimizmu in fatalizmu Gregorcica in Stritarja. Proti moderni filozofiji in Stritarju je napisal tudi satiricno povest “In­dija Koromandija”. Leta 1888 je zacel izdajati list “Rimski kato­lik”, v katerem je branil katoliško vero zoper krive nauke in obravnaval tudi znanstvena in filozofska vprašanja, ki so v zvezi z vero. Kot škof v Krku je leta 1901 ustanovil škofij­sko tiskarno in zacel z objavo škofijskega lista “Santissima Eucharistia”. Da bi Hrvati lahko ohranili svojo govorico in staroslovenski jezik je Mahnic ustanovil “Sta­roslovansko akademijo”, šolo v Krku. Leta 1903 je ustanovil list “Hrvaška straža”, kjer je bil glavni pisec. Zacel je z literaturo, po­tem nadaljeval s clanki o hrvaški književnosti in pisal nacelne esteticne razprave. Leta 1905 zacne izdajati “Luc”, glasilo katoli­ške mladine, kmalu nato tudi “Pucki prijatelj”. Nekaj misli škofa Mahnica: • “Clovek se mora držati nacela. Pot nacela je sicer ozka in težavna, pot nacela je dolga, toda castna in zmagovita.” • “Ko sem pisal, sem imel pred ocmi mladi­no.” • “Dolžni smo narod ljubiti in si narodnost oh­raniti. Na podlagi narodnega jezika ima vsak narod pravico do šol vseh stopenj, ki mu omo­gocajo izobrazbo.” • “Naši racuni nas bodo privedli samo takrat do pozitivnega rezultata, ce se v zavesti tega dejstva (germanske ekspanzivnosti na vzhod) vsi brez razlike strnemo proti skupnemu sov­ražniku, kajti kakorkoli bi se sicer locili po svojih nazorih, imamo le vsi eno skupno do­movino. Sovražnik dobro ve, kako pospešuje njegovo delo izvajanje nacela: Divide et im­pera! Z neslogo in cepljenjem mu prihajamo nasproti in mu pomagamo pri njegovih na­merah; s tem vršimo posel grobokopov lastne domovine in lastne bodocnosti.” • “Pobožnim in cistim staršem, v prvi vrsti ma­teram, mora biti Cerkev hvaležna za duhovniš­ke poklice. Zato Cerkev vabi svoje duhovnike, naj se z molitvijo, posebno pa pri maši, spomi­njajo svojih staršev. Tvoja slika, draga mati, mi je bila vedno pred ocmi, ko sem hodil po svoji duhovniški poti, polni odgovornosti.” Pripravil Jože Jan ZAKAJ SEM ŠE V TEJ CERKVI? Po nedeljski maši stoji majhna skupi­nica ljudi pred cerkvijo. Ko se pridruži župnik, ga nekoliko iz zadrege nagovori starejša gospa: »Vedno manj nas je.« Župnik se ozre na krog ljudi in meni: »Jezus je bil zadovoljen z dvema, tre­mi. On je sredi med njimi, ce so zbrani v njegovem imenu.« Danes se verniki, ki še vztrajajo in prihajajo k maši, sprašujejo, kaj je s to našo Cerkvijo, da je ne jemljejo resno niti kršceni ljudje. Na tiho se vprašanje postavlja: Zakaj sem še v tej Cerkvi? Vprašanje ni novo, saj so si ga postav­ljali kristjani tako v zgodovini kot tudi danes. Bolj intenzivno vedno tedaj, ko je cutiti v javnosti omalovaževanje ali celo odpor do Cerkve. Cerkev spet doživlja erozijo, ki je ni navajena. Od koncila smo si obetali vzpon in ponovni prodor evangelija v vse pore družbenega življenja. Dogodi­lo pa se je nasprotno. Leta 1970 je univerzitetni profesor v Regensburgu Ratzinger dal naslov enemu svojih predavanj vprašanje: Za­kaj sem še v tej Cerkvi? Razmišljanje je zacel s prispodobo, ki jo je povzel od starih cerkvenih ocetov. Zacel je z vprašanjem: Kaj je Cerkev? In povzel: Cerkev je kot luna, ki sveti ponoci, ven­dar nima svoje svetlobe. Neko drugo svetlobo posreduje na zemljo in razbi­ja popolno temo na njej. To je podoba Cerkve. Tudi Cerkev nima svetlobe v sebi. V njej ni svetlobe iz tega, kot so in delujejo njeni clani. Svetlobo sprejema od resnicne vsevesoljne luci, od Kristu­sa, ki v njej živi. Zgoraj omenjeni problem nastane tedaj, ko zacenjamo govoriti o Božji cerkvi, kot da bi bila naša. Na mesto Je­zusove Cerkve postavljamo 'našo' cer­kev. In kar naenkrat imamo neštevilne cerkve, vsak ima svojo. Vendar je vsaka cerkev, ki ni Jezusova Cerkev, le igrica v otroškem peskovniku. Cerkev, ki jo postavljajo le ljudje, nima vec Božjega v sebi. Nima luci. V njej je izgubljena tudi prava podo­ba Jezusa Kristusa, ker ga v tej pešceni cerkvi pac ni. Brez svoje Cerkve je Jezus le neka zgubljena zgodovinska reminiscenca. Gospodova Cerkev pa ima to razpoz­navnost, da prinaša živega Jezusa v središce življenja vernikov. Kljub vsem nezvestobam njenih clanov ostaja med njimi njihov Gospod s svojo odrešujoco milostjo. Ko ga priznavajo za svojega Gospoda, mu dajejo tudi polnomocje, da jih osvobaja njihove nevednosti in grehov. Kako ne bi ljubil te Cerkve? se je vpra­šal tedanji profesor v Regensburgu. V njenem okrilju so nastajale cudovite umetnine, bazilike in katedrale, koral­no petje, poezije in božanska liturgija, nedosegljivi vzori duhovnega življenja svetnikov, in še in še. Kasnejši papež Benedikt XVI. je zakljucil svoje razmi­šljanje: »Ce se nekoliko indiskretno iz­razim, ostajam tej Cerkvi zvest, ker jo ljubim.« Prava ljubezen ni nekriticna, je pa prežeta z zgledom Jezusa Kristusa, ki ni prišel, da bi sodil cloveka, ampak da bi ga rešil. Luc in moc Cerkve je njen Gospod. Janez Pucelj Naša Luc, oktober 2020 PISMO BRALCA Spoštovani, kot bralec Svobodne Slovenije bi rad dodal en podatek k clanku J. Jana o dr. Vojku Arku. V bibliografiji pogrešam knjigo V kraljestvu kondorjev in neviht, ki je prvotno bil mišljen kot Arkov zbornik, ker ga je on uredil in priredil za izdajo. Mnogo let je iskal založnika a ni uspel - in prehitela ga je smrt. Predsednik SKA Marijan Eiletz je malo pred Arkovo smrtjo dosegel, da mu je ta odstopil pravice v prid SKA. Mene je prosil naj zbornik pregledam, korigiram in kaj dodam; vsaj predgovor. Tisto poletje sem delal pri Cirilu Markežu v CASU, imel sem dosti casa. Dobili smo še nekaj prispevkov (dr. P. Skvarca in dr. Staneta Žužka, mislim da tudi od M. Kambica) in Marijan je zacel iskati za­ložnika - kar pa ni bilo lahko, saj je knji­ga zajetna in s slikami, grafikoni etc. V Sloveniji je našel soizdajatelja skupaj s SKA -in tako je epopeja bariloške "šume" odjeknila tudi pod Alpami. V zelo lepi izdaji, v uredništvu predse­dnika SKA Marijana Eiletza. Sedanji naslov knjige je predložil Pe­ter Skvarca, a prvotno je bila mišljena kot Arkov zbornik - in je tudi res v glav­nem njegovo delo, saj je od zacetka slovenskega andinizma v Barilocah ca. 50, pa do svoje smrti, zvesto spremljal kot kronist in kompilator vzpone in po­raze naših gornikov. Knjiga je pravi spomenik bariloški "šumi" in prav Arko je bil duša te sku-pine fantov. Vinko Rode Gospodu Vinku Rodetu se iskreno zah­valjujemo za opombo in dopolnitev! Uredništvo KOLEDAR Svete maše in verski program https://sites.google.com/view/robertbrest 11. oktobra 64. obletnica Našega doma San Justo 24. oktobra Ob taktu barv (na spletu) 25. oktobra Obletnica na Pristavi (na spletu) 1. novembra Mladinski dan v Slomškovem domu (na spletu) 8. novembra Skupni mladinski dan (na spletu) ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” “” PREGOVORI IN CITATI UCITELJ Od leta 1993 se svetovni dan uciteljev pra­znuje 5. oktobra (v Argentini dan uciteljev praznujemo 11. septembra). 5. oktobra leta 1966 je bil sprejet na medvladni konferenci organizacije UNESCO dokument “Priporocila o položaju uciteljev”, ki je veljaven še danes. Ta dokument jasno doloca pravice in dolž­nosti uciteljev in vzgojiteljev in govori o po­ložaju, ki bi ga morali imeti v družbi. Skozi življenje ima vsak clovek mnogo uci­teljev, nekateri so strogi, drugi potrpežljivi, nekateri zelo zahtevni, drugi ljubeznivi, vsi pa so nam posvetili mnogo truda in casa, za kar smo jim iz srca hvaležni. Kako lepo je uciteljsko delo opisal ameriški pisatelj Donald D. Quinn, ko je napisal: “Ce bi zdravnik, odvetnik ali zobozdravnik imel vse­skozi v svoji pisarni štirideset ljudi, od katerih bi vsi imeli razlicne potrebe, in nekateri od njih ne bi želeli biti tam, zato bi povzrocali težave, in bi moral zdravnik, odvetnik ali zobozdrav­nik brez vsake pomoci z vso strokovno odlic­nostjo skrbeti zanje devet mesecev, potem bi si morda lahko predstavljal uciteljevo delo.” Poglejmo, kaj nam ljudska modrost pove o uciteljih: • En ucitelj je vreden vec kot dve knjigi. (Nemški pregovor) • Ucitelj, ki zna vzbuditi obcutek za eno samo dobro dejanje, za eno samo dobro pesem, doseže vec kot tisti, ki napolni naš spomin z množico podatkov in datumov. (Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof) • Najvišja umetnost ucitelja je prebuditi veselje do ustvarjalnega izražanja in znanja. (Albert Einstein, nemški fizik in matematik) • Kakršno uciteljstvo, takšna šola. (Slovenski pregovor) • Bolje je živeti en sam dan in poslušati dobrega ucitelja, kot živeti sto let, ne da bi doživel tako ucenje. (Buda, filozof, ustanovitelj budizma) • Besede slabega ucitelja padejo na njego­ve ucence kakor oster dež, besede dobre­ga ucitelja pa tako nežno kot jutranja rosa. (Talmud) • Noben clovek ne more biti dober ucitelj, ce ne cuti tople naklonjenosti do svojih ucencev in pristne želje, da bi jim posredo­val, kar sam ceni. (Bertrand Russell, valižanski matematik, logik, filozof, matematik, zgodovinar, Nobelov nagrajenec) • Dober ucitelj je boljši kot poln sod knjig. (Kitajski pregovor) • Ucitelji so glasniki iz preteklosti in spre­mljevalci v prihodnost. (Albert Einstein) • Biti ucitelj v pravem pomenu besede pomeni biti ucenec. Poucevanje se zacne takrat, ko se ucitelji ucite od ucencev, se postavite na njihovo mesto in razumete, kaj razumejo in kako. (Sřren Kierkegaard, danski filozof in teolog) • Ucenec pri slabem ucitelju je kakor pri dimu kuhana jed. (Slovenski pregovor) • Ucitelji so bolj kot katerikoli drugi ljudje varuhi civilizacije. (Bertrand Russell) • Clovek, ki skrbi za svoje staro znanje in hkrati nenehno pridobiva novo, lahko postane ucitelj drugih. (Konfucij, starokitajski filozof, ucitelj, pisatelj in politik) Izbral Jože Jan Študij v Sloveniji REZERVIRAJ SI DATUM 3. 11. 2020 ob 15.00 https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeCB0e4EaA5Vf_A_Wt7zTaFLZ22UH­L60wNEaAhvdv0AK71zfA/viewform | Glasilo Slovencev v Argentini Uredniški odbor SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznic, Erika lndihar, Jože Lenarcic, Marko Vombergar, Miloš Mavric Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Lektoriranje Lucijana Hribar, Mariana Poznic email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje Erika lndihar, Cecilija Urbancic www.svobodnaslovenija.com.ar Priloga s slikami SLOVENSKE ŠOLE V CASU PANDEMIJE JEGLICEVA ŠOLA | ...Ni izziva, ki ga ljubezen ne bi mogla prekorakati... Priloga s slikami SLOVENSKE ŠOLE V CASU PANDEMIJE BALANTICEVA ŠOLA