T7" Trstui, 31. o^tolora, 13S5-

jftiši'izaMvlja vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu — k'adar ga ne konfiscira policija — pa saj imamo tiskovno svobodo !
Juri s
Juri s pušo velja veliko, pa ga pošiljamo in prodajamo le za malo denarja. — Za celo leto velja 3 gl., za polu leta 1 gl. 50.
Strela udri iz višine, izdajalca domovine!
Naročnino sprejema lastnik, izdatelj in-odgovorni urednik:
IVAir ]>01iIAAR
Tisk C. Amati-ja sinov.
Pisma, rokopisi in novci, naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo: Via Perriera, broj 323.
Oglasi se sprejemajo in objavljajo po pogodbi ali dogovoru.
Posamezne številke se dobe v vsili tabakarnah v v Trstu in pri g. Preselim v Gorici po 10 soldov.
lOdST’* Rrlltodiija številka Izide 14. novembra.
Vabilo na naroebo
Z Oktobrom začne se zadnje četrtletje. Vse dolžnike prosimo, da poravnajo svoj dolg Upamo, da ne bode treba Jvurjia pred svetom objavljati imen lenih dolžnikov ter jih tirjati za svoje kebre. To velja tudi onim, katerim smo
list ustavili.
Ured. in nprar. Jurja".
Velečestitemu gospodu
dr. Anton-n Gregorčič-n,
našemu deželnemu poslancu,
dne 17. ol^toTora 1BS5.
Ti list si gore naše,
Ki ga pozdravljamo Slovenci,
Ti narodno blago si naše,
Ki je slavimo danes z venci!
A glej, da se ne vmakneš v „neko“ stran,
Ker tam, bi lahko bil zaničevan.
Zatorej hodi pota prave In dvignol bodeš se do slave !
Na srce roko, kaj trpi Slovan Pomisli — in zamoreš kar storiti za trpina — Vse stori zanj, — da Te, ko pride dan, Proslavljala bo naša domovina!
Jurjevič.
£§(§iM§<§<AMš
IZ GORICE. Prvi natis zadnje „Preccie“ ktera je po celem sveti znana, ali bolje rečeno skoraj po celej Gorici, šel je v koš, ker se je bržkone zmotila in zapisala „Travnik41 mesto „Piazza grande“ in dragi „Slovenec41 mesto „šklaf14.
IDRIJA. Ker je tukajšnji rudnijski urad odbil prošnjo g. žandarmeriškemu vodji Sušniku za vratarja, poslal mu je sv. Peter dekret, da je imenovan pri njem za pomagača, s pogojem, da ne bo smel beračev preganjati. Da pa brezplačno k njemu pride, ima „Juri s pušo44 nalogo, da ga v balonu tje gori prenese, ko bode polna luna.
IZ KRŠKEGA BREGA NA KOROŠKEM. Kot-marci pritožujejo se, ker tamošnji župan ni spolnil § 65. občinskega reda in, ni še dal računa od svojega županovanja. Župan in njegov tajnik kuhata račune pri polževem olju ; kdaj bosta kaj skuhala, Bog vedi! (Pri ti kuhariji manjka še leskovega olja, katerega priporoča Kotmarcem Juri s pušo).
^elefonade
IZ GORICE. V Gorici imamo mladeniško semenišče. V ujem sti zastopani dve narodnosti: italijanska in slovenska. Zadnja vendar zadnji čas le malo. Zakaj ? Nadškofijski Ordinarijat in vodstvo zavoda sta spoznala, da se zatre v tem zidovji mladini vsak živelj in, da so gojenci nesposobni delovati v javnem življenji. Ker je pa metropoRt sam, kakor tudi vodja pravi Slovenec, tega nikakor ne moreta videti. Začelo se je toraj misliti, da bi se ne sprejemalo več Slovencev. In res, letos vzeli so devet novih gojencev i mej temi sta bila vstopila le dva Slovenca po nevednosti predstojnikov. Škoda! Tudi ven jih silijo, da bi se preveč ne pokvarili. Nedavno zapodil je vodja slovenskega osmošolca in še toliko mu ni dal odloga, da bi bil si pripravil zunaj stanovanje.
Tudi za vadbo slovenskega jezika se skrbi. Gojenci smejo vtorek, petek in nedelje celo slovensko govoriti, kar je vendar krivica, ker je več, kakor polovica Italijanov. Hvala toraj nadškofijskemu Ordinarjatu; živijo vrli semeniški vodja. Na mno-gaja leta!
SKEDENJ. Vsa vas je v veselji radi vesti, da je imenovan našim župnikom g. Pacor. Deputacija obstoječa iz Biberiča, Tuoneta in Lavrenčiča poda se čestitati mu v imenu komuna.
CIRKNO NA TOLMINSKEM.
V Bolen pa je slan’ca padla,
Pomorila narodni ponos !
Pa slan’ca kaj bTa ti st’rila,
Ko b’ Jane i Zmanjk ne bTa v pomoč ?
Dr. Tinktor.
GORICA. Ker sta g. g. grof Obizzi in pa Vuga prvo svoto za Goriški Narodni Dom položila, sledili so jim vsi drugi narodnjaki v tako obilnej meri, da so nastali prepiri, kam s tako množ no denarja. Pontoni obljubil je, da kadar se bode zidal „Narodni Dom“, da bo dajal delavcem ricinovega olja zastonj. Fitz podaril je iz z svoje prodajalnice dve stari metli. Brusa, kateri na Travniku nože in škarje brusi, imenoval je laški kralj svojim dvornim žlaj farjem.
Telefon st. 1001
Presrečni Juri!
Non multa sed multum!
Veselite se goriški Slovenci!
Dobili boste v kratkem jako navdušene narodnjake — Pitz-a et Comp., kteri vas bodo na vse strani podpirali. Saj so še razdelili nad 5000 iztisov „Cirila in Metoda“ med Slovence t. j. go-riške! Ko imate take zagovornike tedaj ste še dobri. Da se pa kdaj ne odpoveste svojemu naroda, Vas mislijo asekurirati pri zavarovalnem društvu v Hamburgu !
Telefon št. 9999 Mune (Čičenlond)
Iz podgradskega okraja. Doslej smo imeli v našej pisarni vse akte le po slovensko pisane, a
zdaj pa se bo začelo uredovati za Materijo vse v njemačkem jeziku, ker je neki tamošnji učitelj gosp. Šteban Debenjak, jatico svojih učencev tako daleč pripravil v švabščini, da umejo: riba, Fisch', miza, Tisch; kaša, Prein; pust’ me pri miru, lass mich sein!!! Gospod učitelj bo subvencijo, ktero bo za svoj trud dobil, med svoje učence tako porazdelil, da bo vsak vdobil po 0 001 kr.
Himna
Rusko-turška vojska v letu 1877.
Spisal : Podkraškogorski
Bože večni! Blagoslovi Bratov naših slavni čin ;
Strti sužnji so okovi,
Kar jih skoval je Turčin; —
Sije solnce od izhoda,
Reši brata v jugu brat;
Dika slave je naroda Srčno dvignol v ljut se rat.
Mrklo polumesec sveti,
Turban v prah je poteptan; Turčin zvija se v osveti Ker je vničen ves mu plan ; Prišel dan mu je plačila,
Žanje- sad, ki ga sejal :
Roka Slave zatvorila Vkleto turško je druhal.
Balkan proti nebu vpije,
Vidi strašno vse gorjč,
Videl strašnejše morije Nihče vrh še ni zemlje:
Se vale krvi potoci, čuje jok, vzdih jadni se, — Materam iz prs otroci —
Strašno z mečem se more!
Car mogočni, veleslavni,
Vboj junakom svom veli,
Dvor pusti svoj starodavni, Bratom na pomoč hiti;
Hrabro bijejo sinovi
Slave — slavno se — na smrt,
Bog orožje blagoslovi:
Turčin vpogne se potrt!
Martin Masa Mnije slovenste jasnite
Smešno se mi baš vidi, kako toti mladi pesniki pesnikujejo. Tako pravi eden: „Teci Sava, Drava deri /“ Meni se pa dozdeva, da Drava itak že preveč dere, kakor nam pravijo žalostna poročila iz Koroškega. Če toraj pesnik Dravi ukazuje, naj še bolj dere, da bi kmetom napravila še več škode, naj bi rajši takega pesnika zaprli, mesto da
konfiscirajo tega pravičnega in kratkočasnega „Jurja s pukšo!“ Nič manj nepotrebno je, Savi ukazovati, naj teče, ker ona itak rada teče tudi brez povelja tega mladega pesnika!
Berem spet pri drugem pesniku: „Ne lom se mošila na visoke gore, ne bom jo nosila na glavci vodeN Prašam toraj slavno občinstvo, ali ni tota ženska zadosti bedasta, če misli, da na gori ni vode in, da jo bo morala iz doline v hrib nositi. Letošnja povodenj na Gorenjskem, Koroškem in Tirolskem je pokazala, da je na gorah še preveč vode. Vsa tista voda je namreč pridrla s hribov, kar očividno dokazuje, da gorjancem ni treba vode nositi, ker jo še oni k nam pošiljajo. Tak pesnik toraj, ki take neumne pesni sklada, naj bi se rajši naročil na „Jurja s pukšou, kjer se bo več modrosti naučil.
Pa še nekega narodnega pesnika moram malo polasati, ker poje: Men’ se Marička smili, ki b’ rada moja bla, pa jo ti drug' faloti zapeljujejo." Tedaj, če jo drugi zapeljujejo, so „faloti11, če bi jo pa on sam zapeljal, bi ne bil „falot“ ! Sploh pa se za take mlade pesnike na „Maričko", ki je poštena natakarica pri „belem kosu“ v Trstu, in ona se s takimi pesniki ne peča, ker imajo premalo denarja. Zato pa še enkrat rečem, ne prebirajte neslanih čenčarij teh mladih pesnikov, ampak rajši se naročite na „Jurjev Koledar", ki bo v kratkem izišel. Tam boste našli toliko kratkočasnega, da se boste od samega smeha za trebuh držali. S tem vas vse pozdravlja	Martin Klobasa.
Kaka je navadno Evina kei?
Antipatična — breznačajna — cenohlepna — častilakomna — dolgolasa — enolična — fantastična — goljufiva — hudomušna — indiskretna — jadogojna — klevetasta — ljubosumna — malomarna — nenravna — ozkosrčna — praznoglava — ratoborna — silosilna — šalotrudna — tugepolna — umokratka — verolomna — zajčje-krvna — žalobujna!
Kakšna mora biti Evina bci
Angeljska — belopoltna — cenotuja — čednostipolna — devomladočista — entomodična — fantazijoskopa — ganljiva — heroličnohudo-črtna — inteligentna — jastrebooka — krasna — Ijubeznjiva — milostljiva — nežna — odkritosrčna — ponižna — resnicoljubna — srečonosna — šalotrezna — tugotuja — umobistra — verna •— zvesta — žarkomila.	—c.
Nekaj kislih otepek in lesnik
katere stresa: Narodni goriški pohajač.
XIII.
Dne 11. oktobra mi je šinolo v radovedno bulico zapustiti našo prijazno slovensko, pardon — vlaško Gorico in iti ogledat si čudni „mišji ples“ na Parnaški vrh. Koj popoludne zajaham medlo moje kljuse „Pegaza11 in dasiprav bilo je blato do „uh“, prisopihava stoprv pod noč na namenjeni kraj, kjer je privežem pri prvej hiši k murbi ter je izročim v varstvo mojemu „Ahilesu11. Uboga žival, kako milo me je, na dveh nogah stoje, prosila, da bi me spremila do Gregorčičevega dvora; a zaman je bila vsaka prošnja, moj vkaz je strog, vojašk vkaz — in tu moralo je ostati kljuse moje! Sam pa mahnem memo „mišjega hleva11, kjer je plesalo kakih pet parov miši, ter grem naravnost na Par-naško stražnico, kjer si zapalim vržinko ter grem tako pušeč v gostilno k „Podgani11, kjer pijem v družbi treh prijateljev liter novega. Prav žlahtna kapljica je bila, — a „Podgana11 me je osorno od strani ogledovala, češ: moje miši imajo dovolj zrnja, ni treba stradati jim! Ko tako pijemo to novo kapljico, pride gradiški gospod „major11 vabit miši na ples, katere so tudi brzo smuknole, ker ju je uže prav težko na brejarjih čakal „veliki Blaž11, in tudi, pihala je uže prav mrzla jesenska sapa, zato tudi hitele so, kar se je dalo: Popijemo s prijatelji oni liter novega, (več se ni dalo, imeli smo v črevah — zimo) ter gremo radovedni k „mišjemu plesu11, kjer smo gledali, kako je „veliki Blaž11 miško sukal; pa saj je prav imel; tako je treba, mrzlo je bilo in godci so si tako v prste kukali, da so lože „klapke11 instrumentov odpirali. Neha ples in miši so semtrtja smukale, kajti na mestu se ni dalo ostati; ta vražji mraz je vso zmešnjavo prouzročeval. Ena je smuknola baš memo mene ter svojo sestrico prašala: „je ta tisti11?'1 — vidiš ga tu, me pokaže; jaz pa sem se malo menil, kaj to prašanje pomeni. Gledal sem še nekoliko to „mišje rajanje11, zajahal moje kljuse Pegaza in hajdi zopet v — Gorico!
XIV.
Vsak mož, koji mora nositi oni debeli sod pod brado, prav lahko se take sitnosti znebi, osobito pa če je trgovec, ako si v trgovinsko zvezo vzame, kakega juda, in gotov bo, da mu v kratkem času oni debeli podbradnisod splahne. Daje to dejanska resnica in ne kaka puhla teorija, si jo lahko vsak živeči Goričan v podobi predoči. N. pr..: Kedor je poznal pred leti goriškega pivovarnarja, pokojnega Kosenbergerja, gotovo ve, da ga je mučila ona strašna bolezen z velikim podbradnim sodom; potem pa, ko si je bil vzel v zvezo juda Stern-a ga je bila ona mučna bolezen popustila, dobro se je počutil in ni delala mu več nikakoršne sitnosti. Lahkega telesa hodil je gori in doli po mestu brez — onega velikega podbraduega soda.
Tako je dragi moji podbradosodonosci, le poskusite in — prosti boste mučne in sitne bolezni. V trgovinsko zvezo Žida, pa je!
XV.
Pred ne davnim časom se je vdobila nekje čudna okrožnica, v katerej se javi, da, ako bi kdo imel, kako staro državno obligacijo brez vrednosti ali kako uže ižplačano pa, ne še raztrgano menjico, naj vse prinese pisarju dr. Marani-ja v Gorici: g. Ant. Planiscig-u, ki vkupuje take in enake papirje mrtvih kapitalov. Čudno, kaj se vse na svetu pripeti! Po času se znajde bržkone tak mož, da bode kupoval — mrliče, kar pa bi bilo času primerno, in tudi bi ne bilo treba toliko ogromne vsote denarja, kakor se pri pogrebih in zidanju pokopališč potrosi, osobito pri takih pokopališčih kakeršno ima mesto Gorica na Blančah, ki stane toliko tisočev, pa se vendar nahaja pod njim — morje, za kar se goriški prebivalci, tako smrti boje, ker jim je vedno pred očmi ona luža, v katerej bodo morali ležati do — sodnjega dne.
XVI.
Ko je „bralno in podporno društvo11 iz Gorice slavilo imendan našega presvitlega vladarja v Renčah, dne 4. oktobra, hoteli so ta dan tudi nekateri „Pantalonovci11 iz Gorice slaviti, a nevem komu na čast in so prilepili bili uže vlaške plakate po renških zidovih, ter tako hoteli zabavljati Cirtlovcem-a vse hvale vredni renški župan, dal je one vlaške plakate potrgati iz zidov in goriški „Pantalonovci11 so morali kazati Renčanom, ko so šli v beg preko renskega mostu, podplate.
XVII.
V	Iničavrep, velikem mestu kitajskega cesarstva so pričakovali te dni novega g. kaplana. V ta namen so popravili prav lepo in ukusno kaplanovo hišo. Zbrali so se nek dan vsi mestjani, veliki in mali na glavnej cesti pred mestnim vhodom, kjer so veje drevoreda platan sekali ter metali na pot in vpili: Hosana, kdor pride v imenu vladikovem! A der Mentsch denkt — Vladika aber lenkt — kaj se pripeti! Mesto kaplana, pripelje se — risum teneatis amici — velik voz dunajskih košev za črešnje „basati11, kateri se bodo, mesto kaplana baje intronizirali v — popravljeno kaplanijo. Blagor vam, rekel je memo gredoči Japanec, da se je v vašem slavnem mestu rodil nadvladika, to je za vas dovolj velika čest!
XVIII.
V	Rifenberškej-dornberskej okolici je pred dnevi velika povodenj poplavila, potrgala iu odnesla mnogo vinogradov, poti, cest in mostov. V Rifenberku je odnesla celo dve hiši in pustila prebivalce — nage. Čudno je, da se to nikamor ni poročalo, vse molči, kakor da bi se ne bilo ničesa hudega pripetilo. Molčanje potrjuje resnico, tedaj resnica, da ljudje — prebivalci te okolice, so takih nesreč zadovoljni, kajti ne pritožijo se ne Bogu ne cesarju. Da so vsega tega zadovoljni, mora biti uže resnica, kajti Dornberžani so napravili zadnjo nedeljo 11. oktobra, v ta namen plesno zabavo vrh Kraške gore pri „Železnih vratih11 — vse to na veliko veselje poplavljenega polja, potrganih cest, mostov in pokončanja vinogradov itd. Šli so na vrh gore plesat Dornberžani le zalo, da so se skrili žalostno potrganim in uničenim vinogradom, ker, ako bi bili plesali doma, bile bi jih tam lahko vse katastrofe gledale.
XIX.
V	Rifenberku je ravnokar nastala nova fabrika šampanjca, katere vodja je nek 65. cm. visok gospod izšolan kmetovalec v Dunajskem Kloster-neuburgu in po raznih trancosk h vinarskih vseučiliščih, v osebi oskrbnika grf. Lanthieri-ja. Prvi po-skušeni izdelek tega šampanjca, odposlal seje bil tamošnjemu g. kaplanu Kofolu, kateri pa — boje se kake pomote -- ga kar nazaj pošlje. Kaj bo več vinarsko društvo v Dornbergu proti rifenberški fabriki šampanjca, še senca ne! Dobil je za to, gori omenjeni gospod od več strani ponudbe, kakor
postavim: Iz Bolca, Tolmina, Trnovega, Otlice, da, celo iz daljnih Bovt, ako bi hotel v omenjenih mestih prevzeti enologični poduk. Da je tudi v drugih kmetijskih strokah, kakor: v poljedelstvu, živinoreji itd. oni gospod pravi strokovnjak, vidi se uže iz tega, kako pravilno z senom ravna: še je pusti po dva do tri mesece na zraku, da si tam navzame solnčne, gorkote, radi katere zadobi pravo tečnost, in vži-tnost, še le potem je shrani na zato odločeni pro»tor.
Rifenberška inteligenca se jako trudi pridobiti si v tem gospodu simpatično prijateljstvo.
Dr. Karol Venuti
Goriški „Korjire11 —
Ž njim baba Luzzatto,
Un bjel jan mestjire.
Da gazita blato;
V pomoč jima tudi Smrdljiva je „Freča“
Magisterca ludi Centesims - sloveča !
Kdo neri Karleto ?
Kdo zdaj mu je gliha! ?
Prišel je v „kareto11 —
Kaj s Kornja je Miha !
Karleto trgovec,
Postal je veliki,
On v zboru bo lovec —
Ob vsakej priliki :
Ko šlo bo za Lahe Bo on komandiral,
Ko pa za Cir-ahe —
Bo sline požiral !
Gregorčič strašilo Ah in terorizem —
To v trebuh bo vilo —
Hm! — ta katakizem —
“Korirju11 preseda,
Boli ga že grlo —!
Kaj bo ta ujeda,
Fanatično žrlo !
Kar je tu ostane —
To seme je črno Te z mesta ne gane Slavistično zrno !
Ali naj ! — ga bomo !
„Korjir11, jaz in baba —
Ker sumus nos homo —
Mi ne — smo še žaba!
Smo Karlo Venuti,
Centesimis Jente,
Prisežemo Nuti —
Da vkažemo — njente !
Dr. Konfus, najnovejši goriški poet, porojen 27. oktobra 1885. ob 7. uri zjutraj.
Ezpod 01l323_pa,
Jože : Zakaj je izdal Podkraškogorski svoje pesmi ? Pepo: Zato, da ima pri njih zgubo.
Jože: In zakaj ima zgubo ?
Pepo: Ker naše občinstvo ne ve, da je študiral na univerzi v Prvačini.
Jože: In ako bi vedelo ?
Pepo : Gotovo bi jih kupilo, kajti za tako imenitno univerzo so še predobre.
Polževa fflaščola ali popvor pol trnom
Tonče: Kaj ne, da se nam Slovencem slabo godi ? Franjo : Seveda, ker drugi nečejo drugače.
Tonče: A našim poslancem na Dunaji se vendar godi še precej dobro, ti imajo na dan 10 gl. Franjo, pomisli „deset11, jaz jih imam zadosti za jeden mesec.
Franjo: Pa saj si jih zaslužijo, le pomisli, koliko govorijo! In na Dunaji se mora mnogo več govoriti, kjer je toliko ljudij, mora se imeti tudi jezik bolj nabrušen nego pri nas.
Tonče: Kaj nabrušen ! kaj brusiti in vendar nič ne nabrusitil To mora biti drugače.
Franjo: Drugače, drugače! To bi že bilo, ko hi le hoteli drugi — drugače.
Tonče: In ako bi prav hoteli naši poslanci drugače . . bolj • ■ bolj . . skupaj . . bolj vsi složno ....
Franjo : No, bi tudi mi drugače govorili, ker bi se nam mnogo bolje godilo.
Svitoslav.
Nezaslišano
Državni zbor odprl se je na 25. m. m., ako-ravno je „Edinost11 v 73. št. objavila, da se odpre še le 52. septembra.
Crorlškf drobiž
Slovenskih napisov v Gorici je vedno manje. Brijač Furlani v ulici sv. Klare je odstranil slovenski napis, mož menda noče o Slovencih nič vedeti, povod dovolj, da se ga Slovenci ogibajo. —
Pristaš Židinje Luzzatto menjač in tobakar Jona v Kaštelu na levej strani proti Travniku, je tudi slovenski napis odstranil; Slovenci zapomnite si to židovsko firmo !
*
*	*
One lahonske gonške pobaline, kteri razbijajo napise po Gorici, prašam, zakaj ne razbijejo tudi slovenski napis v Kajhovi hiši, odvetnika Laha Verzegnassija? menda zato ker je predsednik laškega društva Unione „itomo propris nostro11 ? !
*
*	*
Veseli me, da je naša škofija dosedaj laško-nemškemu napisu pisarnice, tudi slovenskega dodala, kar vsakega Slovenca, kteri v škofijo stopi nenavadno razveseli. (Prijatelj, ti imaš slabe oči! Včeraj sem ta napis videl a slovenskega ni bilo. Juri.)
*
Zemljemercu v Tolminu podarjeno je radi izvrstne slovenščine darilo Fige prvega reda.
*
* *
Goriški Slovenci vedno Lahone dražijo, govori Corriere in dokazuje, kako je slovenski kmet v Števerjanu dvanajstero goriških gospodov zapodil, ko so mu travo teptali. —
Toraj nam Slovencem, naj ti gospodje, presiti vseh božjih darov, škodo delajo, kakor jim je ljubo in mi Slovenci goriške okolice, kamor ti gospodje zahajajo, naj mirno trpimo, ker drugače smatrajo vsako naših besed za ščuvanje laške narodnosti ! Bili smo sužnji, a danes nismo več. Števerjanski mož je dobro učinil, da je lastnino pred škodo po Lahih varoval!
*
* *
Tudi v „Nemce14 na Trnovo prišla je goriška nadepolna recte vinapolna mladost — a pametna slovenska mati ni htela ji dati tirjane pijače. Škoda, da ni bilo previdnih očetovih rok skrbni materi v pomoč in vinapolni lahonski mladini v izdatni poduk!
*
Kar čez noč znafo še tako zagriznjeni goriški knjigotržci slovensko ! Temu se ni čuditi, saj so prinesli slovenski dijaki novce za knjige. Pa v tolažbo nam je, da slovenski dijaki poznajo svoje ljudi pa, tudi vedo, kje se tiskata in uredujeta Slovencem sovražna časopisa.
*
* *
Goriška židolahonska lista zvivata, kar raz trte laži na podlagi kterih, najostudnejše Slovence obrekujeta. Spravila sta se na gospoda dekana v Lečniku, očitaje mu nepostavnosti in draženje. Ali župan in podžupan ločniški, oba rodom Laha smatrala sta novice žido-lahonskih listov, kot laž ter to javno povedala. Gosp. dekan je poštenjak, miren možak i obema narodoma pravičen duhoven !
čestitamo vrlemu dekanu, — a Slovenci naj si dobro zapamtijo, kako židolahonski goriški listi z nami ravnajo.
*
*	*	v v
V Ajševici se ne bode vlaščina podučevala, kar naše vrle Ajšovce jako veseli!
*
*	*
Corriere židolahonsko glasilo svetuje Slovencem, da volijo v deželni zbor „im Sloveno moderato", to je, moža po Corrirjevi volji; n. pr. debelega Fitm ali pa zelenega i faliranega Glessiga. Da bo pa priporočeni bolje ugajal Slovencem, pobarval ga bode prezplačno Seppenhofer, tržeč z barvami na koncu Travnika, z slovenskimi barvami.
Probandum est!
Volitev slovenskega poslanca delala je sploh našim židolahonom mnogo preglavice.
Reveži so imeli skrivne shode, v kterih so se pomenkovali, kako bi nas vlovili na limanice, da bi nas prekanili z kakovim podkupljivim člove-četom.
Čudni so bili ti zbori.
Barvar Seppenhofer je menda predsedoval in zagotavljal, da on ni sovražnik „sklavom“. Bote-garska četvorica Venuti „en chef il dottore“, po-vdarjali so ljubezen do „sciavov;“ Paternolli meni, da ga celi fvet pozna, kako Slovence (vulgo „raca di kan“, a la Freccia) spoštuje in bukvar Fillak junior, pravi, da dovtipi „sklav“, „sciavo“, „raca di kan“, niso razžaljivi, kakor Slovenci menijo, ker so te ljubeznjive besede, tiskane „suh auspiciis staatsanwaltia ! Vsi ti možaki so bili enih misli, da se prijateljem Slovencem more pomagati le ž njih sredstvom, katero pa Slovencem ni vgajalo, kajti je bilo pre — gorjupo in židolahonski slav-karji nas niso premotili!
Brumat pisar pri prijateljih „fratelli Bozzini" je napravil izvrstni govor na „fratellanzo”, upaje, da se židolahonom posreči „Slovena moderafa11 v v deželni zbor spraviti; po volitvi pa je moral spis zginiti, in Miha Furlani spil je radi tega nacijonalnega fijaškona liter vina. Nota bene: svojega vina, kar hoče: dosti reči !
L’ Eco pa pravi, da smrdljivka Freccia je „Fogliaccio delle rane senza denti, delle mefetiche poludi.
To je jasno! Nekim živalim, najbolje vgaja gnoj. Ste razumeli Seppenhofer barvar na Travniku ?
Tržaška komisija za vodo
Po tolikem trudu, kolikor si ga je težaška komisija za vodo prizadjala, dobil je Trst zadnje dni toliko vode, da so jo celo iz štacun po mestu z škafi metali. Mozes Luzzatto je gotovo s palico zbijal po kraških stenah, ker je iz vseh krajev vkupe vrela. Vodena ali vodenična komisija morda na možganih zasluži zlato svetinjo. Trst je imel v eni uri toliko vode, kolikor jo v 10. letih ne porabi.
Povodnji kos.
Šiartno-Kičansta valitev v Veflepn
Izdalo je županstvo Ukaz za razglasiti. Da novo starešinstvo Je zopet za voliti.
Pa takšno starešinstvo,
In takšnega župana,
Ne mara več občinstvo; Nevoljnost sploh je znana.
Občinarjev večina Se rešit hoče tuge,
Šest let, ki že zverina Jih tlači kakor sluge.
„Zadosti smo krivico Prenašali mi zlobno,
Za sveto zdaj pravico Se bili bomo složno.11
Al’ mož debeloglavi Ne misli odstopiti,
Se ljuto v bran postavi, Spet župan hoče biti.
Zaveznike si išče Povsod kjerkoli more,
Le kakor on jim pišče Plesati društvo more.
Dolžnikom obljubuje,
Da dolg jim bo odpustil, Jim zmago prerokuje, Sovraga bo pobrustil.
Postavi ovaduhe Tak’ zveste in učene,
Da kakor pajk na muhe Prežijo svoje plene.
Nek Toni, Nute, Tarda Ter Šteta, Tine, Tinta, Županova je garda,
Drže se ga ko grinta.
Pa tudi Jurju s pušo Ukazal mu je priti, Hudobno neko dušo Bo imel za vstreliti.
Tako se mož srditi Pripravil je na vojsko; Začel ga pozdraviti,
Ko pelje se čez Kojsko.
Dospel je dan volitve. Volitve dan ta prvi;
Ne vstrašijo se bitve, Pogum jim vre v krvi.
Prihrula so krdela Volilcev' vsake baze,
Se bistro je začela — Županu slabo kaže.
Že prišel dan je drugi.
Še bitva ni končana,
Smrdi pa že po kugi Županova oh — rana.
Al’ mož še ni obupal,
Ker še ima vojake,
Drugač’ bo meč zdaj sukal,
Pozove odličnjake.
Pa bili so hudobe,
Ne vsmilijo se revi,
Pokažejo mu zobe;
Od jeze kar se šlevi.
Zdaj pride s puško Juri,
Pa ne ti st’ Juri morski;
Pomagat k zadnji uri Mu pride Juri gorski.
„Oh pridi Juri s pašo!
Ne čuješ li besedi?
Ustreli to le dušo,
Ki za menoj sedi.
Prevzetni Juri gorski Ponosno tje koraka,
Ko bil kak ud bi dvorski Ter meri na možaka.
Se puška je sprožila,
On ve kako nareja ■—;
Župana je zgrudila
Na tla, namest’ „Andreja" —.
Zdihuje zdaj v trpljenji:
Nič več ne bo barona. —■
Nadjal se ni v življenji On takega pok-loua.
So prišli dan četrti Duhovni z generali,
Končali ga do smrti,
Potem ga pokopali.
Končana je volitev Težavam vkljub ne’zmernam,
Zapeli mu ločitev :
In Requiem aeternam.
Županovec.
Smrad pri Sv- Ivanu
Jože : Kaj pravijo ljudje, da je okrog Koze smrad ? Luka: Kaj še le smrad, jezik, jezik ! Koze je še huje, kar doseže z svojim strupenim jezikom vse okuži in, zato je smrad.
Jože: Naj jo poberejo cigani !
Luka-. Le če se jim ne bode preostudna zdela. Jože: Pa, naj jo oblast poči.
pa ne sveta, ampak navadna.
Ker se je uprav zdaj v Trstu vršila sv. birma, prišlo je na misel tudi cikorjašu, na kakov način bi se i on dal birmati. Ta cikorjaš ni noben drug, kakor vlah čiste krvi Bokalič, kojega uže ime kaže, da je iz Florence. Nečega dne si gre iskat v neko pivarno botra. Ni mu ga bilo treba mnogo iskati, kakor bi mignol se je boter oglasil, ter ga koj na mestu birmal, če tudi ni imel škofove kape. Ta nenavadni škof pa, ne birma po škofovem, ampak po svojem kopitu, namazal je Bokaliča birmanca tako, da je pokalo, kakor bi bil štrene pral. Kolače pa je dobil po najmoderni šegi za cikorjaše, kakor : rešto čebule ; malo česna ; polenovko (Stock-fisch), par kranjskih krvavih klobas, katere njegov oče v Mengšu dela in prodaja.
Sbarbatel.
Brez čuda iii
ako koroški Slovenci, tako le pišejo : Gospod Jur s pušo Trst :
Brovlje.
Jas vam moram pisati da sim jest kuj eu list od vas brejeu ba je le diste falervbiu kose dudi to eden je schribu Š in disti je Že u mor in jest se le Ž. schriblem in disti kir je briefe nosu je mislo da sim jest omor dak dai jest bro-sim posleite mi list nbre in dudi da bridejo Knžice Kolentarček in popis Sveta to na Nachname
Ž...............
Brez čuda ni, ako učitelj J. Petrič na Vatov-Ijah odvrača kmete, rekoč, naj ne berejo Edinosti in Jurja, da sta liberalna lista, ako se pomisli, da ga kozel trka in bik ga bo na sodnji dan tožil, da je opustil narodno petje ter postal nebodigatreba.
Smešnica
Bogat gospod samec z strežajem, imel je veselje vedno pri obedu na mizi imeti dobro rejenega mačka, kateremu je bila velika-obilna prostost dana, ostanke lizati, in tudi taco v gospodov krožnik devati. To je strežaja dolgo časa jezilo. Črnil je hudo svojega tekmovalca; pripovedoval je gospodu mnogo nezgod, ki so se po tem prekletem rodu zgodile, kakor, da ženstvo — baba — ima eno hudičevo dlako, maček pa tri; a vse prigovarjanje je pri gospodu vstalo brez posledice. Nekoč odide gospod za več dni; priporočivši strežaju skrb za mačka. Po gospodovi šegi se i strežaj vsede ob času k obedni mizi; pred jedjo se pokriža in konečno jame po mačku udrihati s prikritimi palicami, da je mačka do dobra naučil, na dano znamenje križa hitro odbežati. Ko se gospod vrne, maček se po stari navadi na mizo vsede ; strežaj pa pripoveduje gospodu, kako je on s križem spoznal, da je maček res peklenska pošast, rekoč gospodu, naj skuša se pred jedjo pokrižati ; to stori gospod in maček frk ! iz sobe, na kar je dal gospod povelje mačka ubiti. Kako se hudiče s pomočjo križa odganja, vsi vemo, a baš ne vsi, kako se Irridentarji odganjajo, namreč : z živijo Franc-Jožef !
TT gra-nJsza,
Kateri dve, jednako razjedajoči sili tečeta vzporedno po slovenskem svetu?
(•nf[od m9ujn.i9]![ od
omquj\[ up m uianprpiođ od efispig josajoaj)
Poslušajte Kozanci!
Na zahtevo Karola Prinčiča, ki zdaj v Gorici biva, zatuli vam Juri na uho, da omenjeni gospod ni pisal telefonade v zadnjem listu, zadevajoče T. Debenjaka. Ako ne bo miru, pridem z balonom in puško nad Vas; pustite ljudi pri miru, ki so nedolžni.	Juri.
2NT a,z:rLSL:cLil©
Ju rje v koledar se je zakasnel za par dni, radi stavljenja oglasnika; prosimo torej nekoliko potrpljenja. Kdor se koce naročiti, naj to hitro stori ker II. natiska ne izda
Uredništvo.
m
I

la filiale Ma Sanea Union
Trieste n'occupit rti tutte le opera-zioiti rti Bimca . Cambtovniute.
a) Aceetta versamenti in conto corrento:
Abbuonando l’intcresso anmio per Banconote 33'4" 0	con	preavviso	di	5	giorni
4 7«	„	„	„	12	„
4'/t% a quattro mesi fisso per Napoleoni	3 V«0/o	eon	preavviso	di	20	giorni
3'A"/,,	„	„	40	„
3s/4°/o	,,	i, 3 mesi
4 % ,,	„	„	6	„
INI B.V1VC© tJUBSO abbuonando il 3u/0 interesso annuo sino a qualunque somma, preleva-zioni sino a f. 20,000 a vista verso chique; importi maggior preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto.
Coiitecci.-i pertutti i versamenti fatti a qual-siasi ora d’ufficio la valuta del medesimo giorno.
Asatime pei propri coi-rentisti l’in-oasso di eonti di piazza, di cambiali, per Trioste, Vienna, Budapest ed altre principali cittii, rilascia loro assegni per queste piazze, ed accorda loro la facolta di domieiliare effetti presso la sua cassa franco d’ogni spesa por cssi. — b) S’inearica deH’acquisto e della vendita di effetti publici, valute e divise, nonehe dell’incasso d’ assegni, cambiali e coupons, verso ‘/g0ln di provvigione. — c) Accorda ai propri committenti la facolta di depositare effetti di qualsiasi specie e ne cura gratis l’ineasso di coupons alla scadonza.	12—10
La Filiale della Banca Union
(Sezione Merci)
s inearica deiracquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warants.
K
:x:
Optično in telegrafične vrstno električno gonilno in premakljive baterije deluje podpisani — ter venim predstojnikom in novejši iznajdene strelo vršeno bode točno in v
24—15	Trst, Via S. Lazzaro N. 2020.
HIŠA V KAJEM
daje se, štv- 55. obstoječa v Eicmanjih iz 7 sob, 2 kuhinj, kleti, hleva in drugih potreb; katera stoji uprav na najlepšem kraju. Podjetnikom pri građenju železnice, najbolj bi ugajala.
Oglasiti se je pri Petru Kuretu štv. 55 Ricmanje p. Katinara. Trst.
Agencija za posredovanje
služeb in stanovanj
E- GEROMIUI-JA
priskrbuje slnžbe vsake vrste v Avstriji in inozemstvu-Kupuje in prodaje hiše pod najugodnejimi
pogodbami.	24—21
Piazza Ponterosso lf.ro 2,1. nadstropje.
Hiša na prodaj v Trstu
Hiša v via Media, št. 359 proda se iz proste roke. Hiša je na štiri nadstropija ; pri tleh sta dve štacuni in poleg teh 25 stanovanj. Hiša stoji v dobro obljudeni ulici, v kateri je več fabrik; ima vodo v hiši ter je še nova. Kdor hoče priliko porabiti in, kaj več o tem zvedeti, naj se oglasi pri uredništvu uJurja s pušo11.	0—6)
aparate — kakor vsako-napravo, stroje, stalne za hiše in zdravnike iz-osobito priporoči eerk-šč. duhovščini svoje naj-vode. Vsako naročilo iz-najkrajšem času.
Službo išče
človek v najboljših letih, izurjen v vseh strokah kmetijstva, bodisi živinoreja, sadjereja, vinoreja i drugo. Najraji prišel bi za oskrbnika na veliko kmetijo ; več pove upravništvo lista.

kjrav solita, SETtiSTie f.:
polnem zmožna slovenščine in nemščine, kakor tudi izurjena v ženskih ročnih delih, išče si službe, kot „Bonne“ ali pa sobarica.
Ponudbe naj se adresirajo pod šifro: UVE. SE’olja.nslsie lo-lice (Po-lanastrasse štv IS I-ij-u-Toljazia. (Laibach.)

Filijalia ? Trsta c. Ir. pri?.
arctriiL hi-imh
za trgovino in obrt.
Novci za vplačila
vbankah pri	24—21
4-dnevni odkaz 3%
8-dnevni odkaz 3„
30-dnevni odkaz 3l/a°/o
v napoleondorili pri 30-dnevni odkaz 3'7o 3-mesečni odkaz 31i4°/0 6-mesečni odkaz 31/,0/,,
Okrožni otdei
v bankah 21A% kamate na vsako vsoto, a v napoleondorili brez kamat. Napotnice za Dunaj, PraRO, Pošto, Brno, Tropavo, Levov in Reko. Nadalje Zagreb, Arad, (irae, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Saleburg brez troškov. Kupnja in prodaja diviz, efektov, tako vnovčonja kuponov pri ‘/8°/0 provizijona. Provizija na Warrante, uveti na spora-zumljenje pri otvorenju kredita v Londonu ali Parizu l/s7o provizije za 3 mesece.
Na efekte 6° 0 letnih kamatov od zneska od f. 1000 ; za večje vsote glasom posebnega sporazumljenja.
V TRSTU, 1. junija 18*5.


Anton Bonne
krojaški mojster
TRST — Piazza S. Caterina 1 — TRST
odlikovan z svetinjo na razstavi leta 1882. v Trstu, izdeluje vsakovrstne obleke za gospode po najnovejšem kroju in primernej ceni. V svojej zalogi ima na razpolago najbolje blago iz prvih čeških in drugih tovarn. Naročila na deželi izvrši točno v najkrajšem času. Priporoči se čč. duhovščini in drugim rodoljubom za obilna naročila. — 12-10
LJUDSKA KNJIŽNICA
katero izdaja „Leonova tiskarna" v Mariboru v snopičih po 6 kr. priporoča se sama po sebi Slovencem. V nobeni hiši po 'sej Sloveniji ne bi smelo manjkati to knjižnice, ki obsega toliko zabavnega berila v lepih povestih. Slovenci sezite po nji!
Doto znana pekarija
Josipa Seleša
»"Via, d. e 11’ -<£t.cq.-i3.eciotto«
ima vsak dan in vsako drugo uro svež (frišen) kruh — Sprejemajo se naročila vsakovrstnih finih pekarij za »obceti« itd.
SfSL
Begriindet von
Otto von Corvin und Fr.W. Held.
Ztvcite ganilitii nmgearbeiute Aullage.
g Mit 2500 Abbildungen,-
|q 90 Tontafeln, 19 Karten etc. ©f
Zu beziehen in 4 Ausgaben:
1.	In 142 Lieferungen a 50 Pf.
2.	In 24 Abteilungen h Z Ji
3.	In 8 Banden gelieftet Ji 69. 50.
4.	In 8 Banden eleg. gebunden Ji 82. ©I
335T Prospekte uerden uberallhin gratis
und portofrei gesandt. "Sog	og
Bestellungen anf das AVer k nehmen entgegen allo Buchhandlungen sowie auch
die Verlagsbuehhandlung. Leipzig.	Berlin.

V novi prodajal-nici
frišnega sadja
Via S. Giovanni, prodaja izvrstne ,pomidoro‘ krompir pavova peresa Vsak dan prevzame naročila za odpošiljatev sadja, rib in zelenja od 5 kilgr. daljo po primernej ceni. Ambalaža in od pošiijatev sta prosti stroškov.
Folli i sin
Trst-S-rac.
Filijalka v ulici Nuova in na novemu Acquedottu.
POZOR PROTI P0NAREJBNJI7
T&AHOT
lek
I odobren po e. kr. vladi, priporočen od zdrav-| niških strokovnjakov, patentovan od zjedi-njenih držav Ameriških, i Dosežni uspeh: vsakoršna nerazpoložnost, neprebavljivost, kolika, gliste, krvavica (he- j| moroide), povračljive mrzlice, vodenica, pra-nica, lenost, slabost, čiščenje krvi. Cisti polagoma in okrepčuje zdravje. _ Z vsako steklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
NB. Pozor proti ponarejenju ! II
Da bi dobivanje leka olajšal, zalaga ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodilnice, sladiča-rije in likerije v glavnih mestih po celem svetu.
T-trorn-ica: Romano Vlahov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu:	Via S. Lazzaro 1.
nrNarauvNOd noaj aozoa
fKdor se lioče smijati!
naroči naj se na
jjljifi „Jiirp Mit
II. letn-Ilr, za, leto laes,
kateri bode prinesel obilo smešnega gradiva, pripovedk in humoresk z ličnimi podobami ,,Jurij“ bode v svojem Koledarju bril burke s prerokovanjem raznih stvari, katere se imajo prihodnje leto zgoditi Ugank, izrekov in smešnih pesnij mu ne bode zmanjkalo. — Izšel bode v par dneh. — Cena mu je 5.» kr. — Pismain naročnino
upravništvu „Jurja s pušo% v Trstu