_P O p 1 © l._ Od Kolpe v 2. dan julija 1886. 1. (Dalje in konec.) Gosp. J. Rupnik, kot predsednik knjižničnega odbora, poroča o stanju knjigarne. Pomnožila se je knjigarna za 11 knjig v 16 zvezkih in 5 muzikalij. Knjižnica šteje 763 knjig v 859 zvezkih in 182 muzikalij. Trost predlaga o nakupu knjig: »— Zgodovino kranjskih fara —« katero izdaja g. Koblar. Knjigarna se tudi naroči za naprej oziroma ostane kot ud: »Oesterreich-ungarische Monarcliie in Wort und Bild«, »Učiteljskega Tovariša«, »Zvon«, »Kres«, »Laibacher Schulzeitung«, »Glasbena Matica« in »Dramatično društvo«. G. Šetina poroča o stanju knjigarnice; doliodka je bilo 194 gld. 70'/2 kr. a troška 150 gld. 67'/2 kr., prestaja torej 44 gld. 3 kr. Podpore je dobila knjižnica od okrajne blagajnice za letos 20 gld. in je obljubljena še nadaljna podpora. Račune potrdi vsa konferenca ter jih v imenu te podpišeta gg. Šest in Trost. Na predlog Trostov izreče se knjižničnemu odboru zahvala ter se z nova voli dosedanje gospode: Eupnik, Šetina in Lokar. — V stalni odbor se izvolijo gg. A. Šest, J. Eupnik, Pr. Šetina in J. Lokar. — Pri posameznih nasvetih oglasi se g. nadzornik prvi in stavi sledeči predlog: Popisi posameznih šolskih občin dospeli so stalnemu odboru do sedaj iz Podzemlja, Vinice, Vrha in Preloke. V imenu stalnega odbora prosim, da bi gospodje učitelji še za ostale šolske občine popise izdelali in jih vsaj do 1. marca prihodnjega leta doposlali. Stalni odbor jih bode pregledal in potem v prihodnji konferenci o njih porofial. Želeti je, da se to gotovo izvrši, da ne bodemo zaostali, ker se bere, da tudi v drugih okrajih učiteljstvo izdeluje popise šolskih občin. Ta predlog se enoglasno odobri, in navzoči obljubijo to gotovo do 1. marca izdelati. G. Šetina predlaga: 1. Naj se pooblašča stalni odbor, da izreče slavnemu deželnemu zboru zahvalo, ker je potrdil postavo, vsled katere dobi' enorazrednioarji opravilne doklade. 2. Stalni odbor se pooblašča napraviti na visoki deželni zbor peticijo zapopadajočo, a) o stanarini učiteljev na večrazrednicah, b) o vštetvi provizoričnih let v penzijska leta in c) o petletnicah, da bi se vravnale po plačah. Ker se nobeden več ni oglasil, poprime g. c. kr. nadzornik besedo ter v prvo opraviči, da blagorodni gospod c. kr. okrajni glavar, Henrik Jaglič, kateri je velikodušni podpiratelj šoli, se danes ni mogel radi bolezni zborovanja udeležiti. Zahvali se na dalje referentom in vsem drugim za zanimivost in delavnost pri zborovanji, ter zaključi z trikratnim »živLjo« na presvetlega cesarja letošnjo konferencijo. Ko se odpoje cesarska pesen, zahvali se v itnenu drugov g. nadučitelj A. Šest gosp. nadzorniku, da je tako oprezno vodil konferencijo. Po prejemu potnin zbrali smo se v čitalnični restavraciji pri vkupnem obedu, kjer sta nas mej drugimi počastila c. k. sodnijski svetovalec in deželni poslanec bl. g. E, Deu, in za šolo vneti in učiteljstvu vedno naklonjeni c. k. okraj zdravnik, predsednik in krajni šolski nadzornik v Črnomlji bl. g. Anton P a v 1 i n. — Med raznimi napitnicami potekel nam je hitro čas, in noč nas je klicala vsacega na svoj doin. — Na svidanje drugo leto v Metliki! Ksaverij. /j Ooriškejra, meseca julija. (Naše verske knjige.) Ako primerjamo naše sedanje ljndskošolske poučne knjige z onimi, ki so bile v rabi v začetku prešlega desetletja — t. j. o pričetku nove dobe našega šolstva, muramo se razveseliti vidnega napredka; kajti naše sedanje poučne knjige so popolnoma nove, ali pa temeljito preosnovane, ter v obče ustrezajo naglemu vazvoju našega jezika, kakor velikemu napredku specijalne metodike. Žal da ne moremo tega trditi o knjigah za naj važnejši in naj teži predmet naše ljudske šole — o naših verskih knjigah; Sae so se temveč — kakor se vidi — zavarovale proti zahte- vam sedanjega časa z nekakim kitajskim obzidjem. In vender so se v novi šoli razmere mnogotero izpremenile tudi za verstvo. V prejšnjej dobi je duhovnik kot nadzorovatelj vsega šolskega pouka mogel vplivati in je tudi vplival pri vseh predmetih na korist verstva. Temu vplivu je bila ugudtia tudi osnova naših šolskih beril. Učitelj je bil pri katehetovih urah navzoč, ponavljal je z otroci verske nauke ter je pomagal priučiti se jih na pamet. Vse to je sedaj odpalo, odnošaji so verstvu mnogo neugodnejši, — naše verske knjige so pa še zmeraj neizpremenjene. Ali se tedaj naša čest. duhovščina ne briga za učni predmet, kateri jej je prav za priv izročen v oskrbovanje in v varstvo? — Kedo bi se drznil to trditi? Le površnt znatelj minolosti našega naroda mora priznati brezštevilne zasluge naše duhovščine za vzbuditev našega naroda in za naše narodno slovstvo. In da bi ta vrla duhovščina zanemarjala verski pouk pri mladini, kojo je naš nebeški učitelj tako ljubil! Ne čutim se kompetentnega raziskovati po vzrokih te navidezne malomarnosti za verske knjige, zato pa mislim, da stvari bolje ustrežem, ako ponovim stare pritožbe: da naše verske knjige posebno v j e z i k o v e m obziru ne ustrezajo svojej nalogi. In to se mi vidi tem več potrebno, ker se prav sedaj v viših duhovskih krogih avstrijskih pripravljajo nekatere piemembe poučnih knjig za verstvo. NemSki šolski list »Christlich-padagogische Bliitter«, glasilo verskih učiteljev v Avstriji, bavi se uže več časa s tem važnim vprašanjem. Pred kratkim je objavilo uredništvo tega lista sledečo opazko: »Po dosedanjih sklepih v konterencijah avstrijskih škofov ostane razdelitev katekizma v treh stopinjah: Mali, srednji, veliki katekizem, v koncentrični obravnavi učne tvarine; katekizem naj obsega vprašanja in odgovore; za podlogo se obdrži C a n i s i -jev katekizem. Nedoločena je še razvrstitev v tri, štiri ali pet poglavij, prav tako podrobno obdelovanje učne tvarine. To vprašanje se obravnava po vseh škofijah, in dobro bi bilo, da bi verski učitelji pismeno naznanili svoje izkušnje v obče ali v pojedinih delih svojim ordinarjatom, da se ta tak6 važna zadeva blagovito in v vsestransko zadovoljnost završi pri bližnji konferenciji p. t. avstrijskih škofov«. Ker se teh konferencij udeležiijo tudi naši slovenski škofje, smemo upati, da se tudi naše slovenske verske knjige izboljšajo kaj kmalu. V tem me potrjuje tudi gori navedeni nemški šolski list, ki na drugem mestu na vprašanje: Ali se Panholzer-jeve zgodbe sv. pisma tudi poslovene? — odgovarja: One se prevedo v vse jezike avstrijskih narodov, in sicer se naprose dotični p. t, ordinarjati, naj določe za to sposobne osobe. Nove verske knjige dobodemo torej v kratkem — kakšne? pokaže prihodnjost, ter ne zavisi od nas posvetnih učiteljev. Vender pa mislim, da smemo tudi mi izpregovoriti besedico o novih verskih knjigah, in to posebno glede njihovega jezika; kajti vsakedo lehko sprevidi, da mora slab jezik v verskih knjigah slabo vplivati na ves in osobito še na jezikov pouk. Poleg tega se nadejam, da nam čest. duhovščina ne odreka pedagogične, splošne metodične in jezikove znanosti in vsakdanje izkušenosti, in da jej naš katerikoli nasvet ne doide kot od kake nekompetentne strani. Kake da morajo biti nove verske knjige v jezikovem obziru, ali prav za prav, kake ne smejo biti, kažo nam dosedanje. Oglejmo si le navadnejša katekizma: mali in velikil Kako tu vse mrgoli slovniških hib! — Tu je pogrešna sklanja samostavnikov: tujic, škofam, odgovoram (3. skl. množ.), s telesam, pod greham, učencov, pervorojencov, kazen (2. skl. množ.), popolnostmi, ustmi, Maria, hudobii, evangelii, i. t. d.; slaba sklanja pridevnikov: nekiga, vsigapričujoč, pervimu, imenitniši dobre dela, i. t. d. Tu se šopire pogreški, kakoršnih ne najdemo več dan danes v nobeni knjigi, n. pr. od (o), de (da), sim (sem), odpuša, prebivališe, češenje, išejo, zdej, skupej, keršansko, maševanje (maščevanje), i. t. d. Pisatelju se še sanja ne o razločku mej dovršnimi in nedovršnimi glagoli, mej korenom, deblom in osnovo. Potem — se ve .— ni čuda, da piše take-le deležnike: žgeč, spijoč, previdijoč, i. t. d. Tem nevednostim dela čast tudi besedni red, iz katerega kuka pravi Nemec. Velik vpliv nemškega jezika na pisatelja se vidi dalje v stavkih trpne dobe, kder stopi predlog »od« v službo osebkovo tvornega stavka, kar tako slabo ugaja našemu jeziku. Prav tako malo se podaje v slovenščini samostavna raba pravih pridevnikov. — Stavki so večkrat tako obširni in zapleteni, da je je težko razvozlati jezično vzobraženemu človeku; samostojni stavek se vreže z odvisnikom, ta z drugim odvisnikom i. t. d. N. pr. »Zat6 je (Jezus) srednik noviga zakona, de po smerti, ki se je zgodila v odrešenje od tistih pregreh, ki so bile pod poprejšnjo zavezo, prejmejo, ki so poklicani, obljubo večne deležnine«. Tako pisavo naj potem otroci razumejo! — Prava barbarna slovenščina je v velikem katekizmu pod črto v opazkah, pri katerih se rabe cel6 tuje, otrokom neznane črke: q, x, y. Naj za primer navedem le dva stavka: »Bog je, kteri dela v vas hoteti in dopolniti po svoji dobri volji«, in pa: »Ne nečistniki ne prešestniki nebodo posedli božjega kraljestva«. Ako to premišljujem, ne morem se dovolj načuditi, kako je mogla naša duhovščina toliko časa izhajati s takimi knjigami! — Ta popolna nerabljivost katekizmov je začela nekaterim gnspodom vender presedati. Pred tremi leti je namreč spisal gosp. S i m. Zupan nov »Mali katekizem«. V tem so se sicer odpravile robatejše nepravilnosti, vender se nahajajo tudi v njem še marsikatere hibe in hibice. Da, v Zupanovera katekizmu naletim celo na novo pomanjkljivost, in ta je, da se dajejo odgovori v nepopolnih stavkih. S tem se podpirajo šolski začetniki v napaki, katera dela nam učiteljem premnogo truda. Blizu enake veljave glede jezika, kakor Zupanov katekizem so tudi »Sveti listi, ber i 1 a i n e v a n g e 1 i j i« in pa »Z g o d b e s v. p i s m a«. Predaleč bi zašel, da bi hotel še njihove pomanjkljivosti naštevati. Vse verske knjige pišo polglasni »e« pred »r«om.. S tem se postavljajo v nasprotje z drugimi našimi zgola slovenskimi poučnimi knjigami. Če prav še dan danes niso j e d i n i vsi naši jezikoslovci *), da naj se polglasni »e« izpušča pred »r«om., ako mu sledi kak soglasnik, vender naj bi se to učinilo v novih verskili knjigah uže zarad enakosti z ostalimi šolskimi knjigami. Dalje bi bilo dobro. da bi se nove verske knjige vender enkrat odkrižale onih nepotiebnih nemčizen, kot: gnada, peršona, žegen, žegnan, roženkranc, i. t. d. Jaz raislim, da slovenski otrok prav tako dobro razume domače izraze: milost, oseba, blagoslov, blagoslovljen, blažena, i. t. d., in da se s temi izrazi vera prav nič ne oskruni. Pri tej priložnosti naj omenim še neko razvado, ki se je prav brez potrebe udomačila v naših molitvenih in verskili knjigah. Bazvado imenujem jaz pisanje nelastnih inien z veliko začetno črko, n. pr. Cerkev, Papež, Zveličar, Odrešenik, Mati Božja, i. t. d. Več kot prepričan sem da se s pisanjem malili začetnili črk v takih besedah p r a v n i č n e ž a 1 i otrokovo versko čustvo, in vrhu tega se otrok ne zapeljuje k nepravopisni pisavi. »Ne žrtvujmo Boga moleč lepote in pravilnosti svojega j e z i k a 1« Jezik naj bode v novili verskili knjigah nele pravilen, ampak tudi otroku 1 e h k o u m 1 j i v. In prav ta zahteva je pri verski knjigi potrebnejša, nego pri katerej si bodi. Še odraslemu človeku je težko razumljivih mnogo verskih resnic, s katerimi se katekizem peča, ali cel6 nerazumljivih, sedaj pa naj je razume še nerazvit otrok! In otrok je mora vender spoznati ! Tu ni, da bi se kar izpustile, kakor se pri drugih predmetih izpušča, kar je nerazumljivega. Kako zel6 je tedaj želeti, da ne povišuje teh težav še neumljivost jezikova. V ta namen naj se knjiga ogiblje dolgili, zapletenih stavkov, kakor jih najderao premnogo v dosedanjih verskih knjigah. Perjoda (strok) naj bode ljudskošolskej knjigi kolikor mogoče neznana stvar. S tem ne bode verski nauk prav nič trpel. Z nerazumljivostjo se vzvišenost ne podpira. Slednjič naj opozorim čest. duhovščino še na neki nedostatek, kateri naj bi se v novej izdaji verskih knjig opustil na korist naše šolske mladine. Ne liotel bi namreč, da bi se našim verskim knjigam blizu tako godilo kakor preroku Balaamu, ki je bil poslan preklinjat, pa je blagoslavljal. Uže večkrat so se čule pritožbe, da bi druge poučne knjige vzbudile mnogo hrupa, ako bi obsegale taka spotikljiva mesta, kakor se sem ter tija nahajajo v naših verskih knjigah. In jaz mislim, da te tožbe niso tako neosnovane, da bi jim mašili ušesa. Pa da se mi ne poreče, da hočem le sumničiti, naj podam kak primer! V »Evangelijih« se nahaja za soboto po 3. nedelji v postu berilo iz Danila preroka o Suzani in dveh starih sodnikih. Jedro tega berila je: Suzana je bila »silno lepa« žena, tako da je njena »silna lepota« zmešala glavo starima sodnikoma, katera sta jo hotela zapeljati k nečistemu dejanju. Za kraj sta si izvolila vrt, na koji se je hojevala Suzana kopat. Hudobno dejanje se jima ponesreči. Zato se maščujeta, da jo po krivem tožita nečistega dejanja z mladeničem. *) čest. g. p. St. Škrabec piše v zadnjem (7.) zvezku ,,Cvetja z vertov sv. Frančiška": Mi od svoje strani le čestitamo g. Marešiču (zbiratelju ,,Molitvenika za dečke in deklice"), da se je vernil k stari dosledni pisavi. Pred 24 leti sem tudi jaz pisal v slov. nalogah prt, vrt, morebiti pervi na ljubljanski ginmaziji, ali pisal sem tudi plt, vlk, i. t. d., kar ,je dosledno in po vshodnem narečju (prekmurščini) tudi prav. Ali gdor piše p o 11, v o 1 k, kjer je polglasnik zavoljo sledečega terdega I v o spremenjen in torej ko poseben samoglasnik ohranjen, ta piše dosledno pert, vert tudi z ohranjenim in til nespremenjenim polglasnikom (ki ga zaznačujemo valed pomanjkanja posebne čerke z e) pred sicer sonantniin r, ki dela ravno tako drugo polovico dolžine, kaker sonantni terdi I v besedah polt, volk. fioirisnik^ Ako si uže jedro te pripovesti ogledamo, vidimo, da se v njej slikajo naj ostudnejše strani človeške duše: nečistost, laž, hudobija, kriva zatožba in maščevalnost — pregrehe, katere otrok vselej prezgodaj spozna, bodi si iz lastne notranjosti, bodi si po dotiki se zunanjim svetom. Srečen oni otrok, kojemu je to spoznanje prihranjeno za poznejši čas, nesrečen pa, kedor otroku to spoznanje povspešuje! Hujše nego jedro onega berila je njegova obleka, t. j. način pripovedovanja. Kaj liočemo otroku spotikljivejšega podajati, uego so n. pr. ta-le mesta: »Ko ste pa dekli odšli (z vrta), vstaneta starca, in tečeta k njej (Suzani)« In dalje: »Ko sva se sama spreliajala po vrtu, prišla je ona z deklama, in je zaklenila vrata na vrt in od sebe poslala obe dekli. In je prišel k njej«  Nočem dalje raztnišljevati, kake postranske misli da se vzbujajo v otroku, ber6čem ta berilna mesta, v otroku, nagnenem k hudemu. — Ali niso pravi narobe — Balaami take-le pripovesti, katere z namenom, da bi zidale, le podirajo. Naj se mi ne poreče: to praviš le ti, a »čistniku je vse čisto«. Da, da, »čistniku je vse čisto«, to je prav smokvin list, s katerim sami sebi prikrivamo resnico. Presadimo to povest v sedanjost, utisnimo jej sedanje odnašaje, dajmo jej moderno barvo, prijavimo jo v knjigi za šolske knjižnice, podajmo jo duhovniku v presojo, in potem bodemo videli, kaj se jej pripeti. — Na blizu enaka spotikljiva mesta naletimo še tu pa tam v »Evangelijih«, v katekizmu in sploh verskih knjigah, v katerih vender zna biti niso tako neobhodno potrebna, in katera mesta bi se vender utegnola opustiti ali vsaj izpremeniti brez škode za versko stvar, da bi ne bila tako — kakor pravi Nemec — ,,|anbgtetf(id)". Da je to mogoče, pričuje mi prav dobro ona povest o Suzani v Schuster-jevib. »Zgodbah sv. pisma«, kder so se jej jako odbile one nevarne osti. In kar je bilo tii mogoče, da se tudi še drugde izvršiti. In tako se ne bode bati, da bi zadevalo šolo, kar piše Mat. 18, 6, 7.: »Pohujšanje sicer mora priti, ali vender gorje tistemu človeku, po katerem pride pohujšanje!« Iz Goriškega okraja. 6g. udom učiteljskega društva za Goriški okraj naznanjamo, da bode v 5. dan avgusta t. 1. društveno zborovanje v gimn. poslopji in da se prične ob 9. uri zjutraj ter se bode vršilo po tem le dnevnem redu: 1. Kako in v kolikem obsegu naj se poučuje slovnica na enorazrednih ljudskih šolali? 2, Kmetijstvo na ljudskih šolah. 3. Kazni predlogi. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Društveni odbor. Iz Kočevskega Okraja, 22. julija. (Okrajno učit. zborovanje v Kočevji dne 21. julija.) Skupščino otvori ob 9. uri zjutraj predsednik, c. kr. okr. nadzornik, čast. gosp. Jan. Komljanec, katehet gimnazije v Kočevji7 pozdravljaje došle. Navzoč je bl. gospod Rajm. Kočevar, c. kr. okr. glavar. Skupščine se udeležuje 8 učiteljic, 42 učiteljev in 1 gost iz Hrvatskega, gosp. nadučitelj iz Broda. Točka I. »Opazke c. kr. okr. šol. nadzornika z ozirom na ogledane šole«. Šolsko obiskovanje je še primerom na okoliščine okraja povoljno; a naj se povsod na postavne določbe pazi. (V obče se je gosp. predsednik pri vsem zborovanji strogo v okviru postavnih določeb gibal, a to tudi zbranemu učiteljstvu priporočal.) Nemški pravopis naj se po nemškib šolali bolj enakošno vpelje. Učitelj naj v šoli gramatično - pravilno govori. (Tu naj opazim, da uže dolgo nisem slišal tako pravilne nemščine, kakor včeraj od gospoda predsednika.) Obseg spisnih vaj naj se jemlje iz vseli strok, a moralnost se ne sme nikoli izpred oči izgubiti. — Glede računstva pogreša v mnogih šolab računanja z mnogoimn i m i števili. (Dobro!) Računstvo na pamet je povoljno. — Prirodoznanstvo, zemlj ep i sj e naj se uči po postavnih določbab. Glede petj a naj se nauče učenci vsaj en napev za pesem »Pred Bogom pokleknimo« in eno Marijino pesem. — Telovadba se vsaj pri dečkih ne sme popolnoma opustiti; a o tem posebno poročilo. II. Poročilo knjižničnega odbora o stanji in računu okr. šolske k n j i ž n i c e. (Živahna debata, vender za javnost manj zanimiva.) III. Volitev knjižničnega odbora. Odda se 47 volilnih lističev. Dva izmej starih odbornikov ostaneta, izvolijo se trije novi izmej učiteljstva v Ribnici. Knjižnica ostane v Kočevji. IV. Volitev stal. odbora okr. učit. zbora. Soglasno stari. V. Poročilo o predmetu: »Skrb za zdravje v šoli«. Poročevalec, gosp. J o s i p P a v č i č , nadučitelj v Vel. Laščali, bere v slovenskem jeziku sestavljen, dobropremišljen in precej obširen, v marsičetn zanimiv elaborat, kateri je bil z občno polivalo vzprejet. Gospod predsednik je izgovoril željo, naj bi g. poročevalec svoje delo kakemu šolskemu časopisu poslal. Na- dejaje se, da se to zgodi, in da bode i »Učit. Tov.« to izdelovanje tiskano donesel, odložimo kak možni dostavek ali kako opazko za kasneje. VI. »Smoter, obseg in metoda zemljepisnega pouka v ljudski šoli«. Poročevalec, g. Jurij Erker, čita svoje v nemškem jeziku (po naročilu) sestavljeno poročilo. To kočljivo vprašanje, boljše ta vednost, katera kot vednost sama na sebi in v svojej celoti, združuje mnogo strani vednostij (rekel bi, geograflja v svojej celoti je združujoča (asocijirajoča vednost), zapeljala je g. poročevalca s praktičnega na teoretično polje. Gotovo s trudom in marljivo izdelano poročilo je zatorej v maisičem se spodtaknilo ob »graue Theorie«. Gosp. predsednik je nekatera preteoretična mnenja precej korigiral ter priporočal sintetično metodo. 0 tem predmetu mislim kasneje iz popolnoma praktičnega stališča nekaj besed spregovoriti. VII. »Stvarna obravnava berilne vaje z učenci III. razieda«. Poročevalec, gosp. Ivan Raktelj ml., vzel si je za predmet III. slov. Berila 109. berilo: »Toplomer«. Reči moramo , da je bila teoretična obravnava prav dobra; samo par vprašanj se je meni kot obravnovane stvari skoro nič dotikajoč dozdevalo. G. S p i n t r e kot k stvari govoreč, menil je blizu, da bi se taka obravnava imela tudi v istini z učenci rešiti; kajti mogoče je, da učenec ne da takih odgovorov, kakor se mu v dotičnem delu suponirajo (podkladajo), in da bi se ueiteljeva spretnost še le potem pokazala, ko bi se spretnimi vprašanji učenca do pravega, zaželjenega odgovora dovedel. Mi moramo reči: napačno bi ne bilo, ko bi včasih kak — vender spreten — učitelj z u č e n c i praktično pokazal, kako se ima to ali drugo berilo obravnavati. A tudi temu mnenju ne moremo nasprotovati, kakor ga je g. predsednik izgovoril, da se morejo berila tudi teoretično - praktično obravnavati. V tem slučaji, se ve, pisatelj ali govornik svojemu učencu najugodnejše odgovore podklada. Tako delo vidimo n. pr. v dr. Netoliczka-tovej, po Iv. Lapajne-tu poslovenenej »Malej fiziki za narodne ali ljudske šole«. VIII. »Na kaj naj se učitelj posebno ozira pri telovadnem pou k u ?« — Poročevalec g. C. bere v nemškem jeziku preccj obširno delo. A, ko bi moral v svojej šoli vse to učiti, tako je ne smem »ljudska šola«, nego »telovadnica« imenovati. Kar Ijudski šoli ugaja, so nekatere redne, sobne vaje, izleti v božjo naravo in primerne telovadske igre. Vse drugo g. poročevalcu pustimo. Celo sisteme hoče imeti! Bog, pustite mi vse sisteme, vse abstraktno v ljudskej šoli! »Nonsens« se mi je dozdeval stavek: »Die Bauernburschen sind steif« (kmečki fantje so okorni, togi). Pač res vsled prenapetosti telesnih moči iz mladih let in mnogournega, težkega vsakdanjega dela; a njih kite in mišice so čile in — primerimo vztrajnost kmečkih fantov n. pr. v vojski z ono najbolj izvežbanega telovadca — mestjana! In vprašajmo, kako je zdanji 20—30 letni mladenič kot 8 —12 let stari deček znal čez plotove in grme skakati, na drevje plezati, kozolce prebračati itd.. — Ali mislite, da bode vaša telovadba, kakor Pasteurovo cepljenje steklino, togost kasnejih let zabranila? IX. Samostalni predlogi, kateri so Bili najmanj 2 dneva pred skupščino stalnemu odboru oddani. Prav živahna, a reči moramo, prav stvarna debata vnela se je zastran predloga učitelja V. Predlog ni bil v ožjem pomenu »predlog«, nego na podlogi lokalnih skušenj do c. kr. šolskih oblastnij napravljena prošnja, katera se je blizo tako-le glasila: »Učiteljski zbor izreče prošnjo: Slavne c. kr. šolske oblastnije — c. kr. okr. Sol. svet in c. kr. šol. nadzorništvo — naj bi na njim najprimeraejši dozdevajoči se način vplivale na to, da bi stariši svojih otrok, kateri mej šolskim letom 12. starostno leto dosežejo, pred koncem šolskega leta vsakdanji šoli ne odtegovali«. — Več o tem, morda, kasneje. Drugi predlog stavil je g. Š t. T o m š i č, nadučitelj v Stari Loki, kateri se je nameuil se sodelovanjem tovarišev po vzgledu učiteljev Krškega, Novomeškega itd. okraja sestaviti »opis Kočevskega okrajnega glavarstva«. Stavil je namrefi prošnjo, naj bi okrajna učiteljska knjižnica to delo založila. A tu smo zadeli v seršenovo gnjezdo! Nemški učitelji so močno nasprotovali, češ, potem bodo tudi oni za njih nameravano delo: »Das Herzogthum Gottschee« (nekdo vpraša: »Wo hiingt es?« — na kar se gosp. govornik popravi: »Das gewesene Herzogthum«) prosili od knjižnice podpore. Ker morda v tej razpravi še kdo drugi kaj omeniti utegne, meni pa se mudi, da skrčeno poročilo končam, omenjam le še, da se je omenjeni predlog glede »opisa« konečno z večino 2 ali 3 glasov vzprejel. Ob 12 '/2 uri sklenil je č. g. predsednik skupščino s primcniim ogovorom, zahvaljevaje se bl. g. okr. glavarju za potrpežljivo navzočnost in učiteljstvu za pozorno razmotrivanje pogovorjenih predmetov, končaje s pozivom v patrijotične »slava- in hoch-klice« Nj. Veličanstvu, občeljubljenemu presvitlemu cesarju, kar se navdušeno trikratno zgodi. Skupščino konča odpev slovenske cesarske pesmi. Slučajno v podrobnostih. *) V. F. Bedlivy. *) Prosimol Uredn. Iz Krškega. Vabilo k občnemu zboru »Pedagogiškega društva« za učitelje in šolske prijatelje v Krškem v 2. dan avgusta t. 1. popoludne ob 2]/2 uri na vrtu g. Janeža. Spored: 1. Poročilo o delovanji začasnega odbora. 2. Razgovor o izdavanji »Pedagogičnega letnika«. 3. Razgovor o izboljšanji materijalnega stanja učiteljstva. 4. Volitev v društveno vodstvo. 5. Posamezni nasveti. — K obilni udeležbi uljudno vabi učitelje in šolske prijatelje odbor. Iz Mirne na Dolenjskem. (Zahvala.) Tukajšnji župnik gosp. Fr. Jarc blagovolil je podariti našej šoli več knjig raznega obsega. Za ta velikodušni dar se v imenu šolske mladine in vse šolske občine prisrčno zahvaljujemo. — V 7. dan preteč. m. umrl je v Šmartinem poleg Gorenjega Grada na Štirskem po dolgej in mučnej bolezni gospod Ivan Zupanec, učitelj v pokoji. Umrli je služboval več let na Kranjskem in sicer: v Kranjski Gori, v Šmarjeti in nazadnje v Šent-Rupertu na Dolenjskem. Leta 1875. je dobil službo pri Novištifti na Štirskem, in od tam je sel v Šmartino v pokoj, kjer je še cerkvenikovo in orglarsko službo oskrboval. Pri pogrebu bilo je devet učiteljev in mnogo zbranega občinstva. Vse je bilo do solz ganjeno, ko so mu zapeli pred hišo: »Blagor mu, ki se spočije« in na grobu še drugo žalostinko. Rajni zapustil je vdovo s šesterimi otroci. Bodi mu zemljica lehka! Davorin Grčar, nadučitelj. Iz Idrije. "j" V 19. dan preteč. m. je tti umrla gospa, Marija Warto, roj. Krašner prva bivša učiteljica in voditeljica dekliške mestne šole pri sv. Jakobu v Ljubljani. Iz Postojine, v sv. Jakoba dan. — Z radostnim srcem poročam prijateljem slovenskega šolstva, da smo tii ustanovili »podružnico sv. Cirila in Metoda«. Vse zasluge za ustanovitev tega tolikanj potrebnega društva pridobil si je naš katehet, visokočastiti gosp. Ivan Zl. Lavrenčič, kateri je hodil od hiše do hiše, od rodoljuba do rodoljuba ter nabiral društvenikov, katerih je do sedaj uže 63, mej njimi 19 ustanovnikov in 44 letnikov in kar je v posebno čast našemu društvu pridružilo se je k nam tudi 15 najbolj spoštovanih slovenskih gospej in gospodičin. Slava jim! V nedeljo, v 18. dan julija, bil je prvi občni zbor nove poddružnice, pri kateretn je predsedoval zgoraj omenjeni gospod. S krepkim glasorn, z v srce segajočo besedo pozdravi vse navzoče, razlaga namen, korist in potrebo tega družtva z tako gorkimi besedatni, da je marsikomu solza Ijubezni za zatirane nam brate zaigrala v očeh. Ko nam gosp. katehet prebere pravila novega društva, se je volil začasni odbor. Predsednikom bil je voljen naš nadžupan, blagorodni gospod Miroslav Vičič, njegovim namestnikom pa gosp. katehet Lavrenčič; tajnikom bil je zbran gospod Dr. Jakob Šegulja, njegovim namestnikora gospod Fran Pader; blagajtiik postal je gosp. učitelj Jakob Dimnik in njegov namestnik pa znani rodoljub in veleposestnik gospod Josip Lavrenčič. — Sklenilo se je potem takoj visoki c. kr. vladi pravila v potrjenje predložiti in potem smo se z radostnim srcem razšli, želeč novi poddružnici sreče in blagoslova z nebes. —nin — Iz Gorenjega Loftatca. (Zahvala.) Velespoštovani gospod dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani, podaril je tukajšnji šoli 10 gld. za šolarsko knjižnico. Blagemu dobrotniku se tedaj v svojem in v imenu šolske mladine za to blagosrčno darilo najtoplejše zahvaljuje J. Kernc, šolski voditeij. Iz Kranjskega okraja na Gorenjskem. Uradno letno zborovanje Loško-Tržiško-Kranjskega učiteljstva je bilo v 10. dan preteč. m. Zborovanje je se svojo navzočnostjo počastil g. c. k. okr. glavar Merk. Po nadzornikovem pozdravu navzočih izvoljena sta bila zapisnikarjem gg. Kuhar iz Loke in Rant s Trate. Gosp. predsednik naznanja premene učiteljskega osobja to leto, ter se spominja umrlega g. Makso Štrojana. Ko še naznani, da se bo dvorazrednica v Cerkljah razširila v trirazrednico, preide na opazke, katere je nabral pri nadzorovanji to šolsko leto. Poudarjal je: Praktični smoter šolskemu poukuje, kolikor moc, mladino napeljavati, da tnore kedaj pošteno živeti, t. j. da se v vsakem slučaji dostojno vede ter da si more v šoli priučene znanosti v vsakdanjem življenji izkoristiti. Pouk in vzgoja pa naj se ne ozirata le na razum, temuč posebno tudi na blažje srčne čute. Da se more obojestransko otroško bitje somerno razvijati, treba je pouka in vzgleda. Same prazne bcsede le poredkoma kaj izdajo, največkrat pa celo nič. Učitelju je torej dolžnost, da se svojim vzgledom vedno in povsod otroke vzpodbuja k moraličnemu in prikupljivemu vedenju. Samo tedaj, ako se učitelj sam strogo ravna po besedah, katere učencem priporoča, samo tedaj doseže zaželjeni uspeb. Pouk naj bo, kolikor moč, mikaven. Disciplina mora pouk stalno podpirati. Otroci samo takrat pouku z interesom slede, ako učitelj v šoli mir in red vzdržuje. Mirno in dostojno, a vender živo naj se učitelj vede v šoli. Vprašanja mora učitelj staviti splošno, ker s tem se pazljivost jako pouspešuje. Učitelj naj se temu tako privadi, da še drugače ne vpraša, kakor splošno. Učna tvarina se po nekod ne pvebavi vsa, kakor je predpisana. Učitelj se na zanikarneže ne sme preveč ozirati, ker bi potem pridni in redni učenci izgubili veselje do učenja in šole. Slovnica se ne sme le teoretično, temuč praktično poučevati s tem, da se vadi pri berilnih vajah. Računstvo se mora vaditi pismeno in ustno. Dobro je, da se naloge najprvo izdelajo ustno, potem pa pismeno. Ustne naloge pa ne smejo biti preveč zavite. Doraače naloge se morajo vselej pregledati in popravljati. Zadostuje pa, da se napake samo podčrtajo ter da se pozneje pove, kaj je napačnega. Podčrtane napake morajo otroci vselej popraviti. Ako učitelj ne zahteva, da bi se naloge popravljale, je bolje, da jih ne nalaga. Pri branji se mora zahtevati, da se besede glasno in razločno izgovarjajo. Kakor slovnica tako naj se tudi realije opirajo na berilne vaje, vender pa se mora tu marsikaj dostaviti. Spisne vaje se morajo čedno izdelovati. Uradne knjige naj se spisujejo redno. V tednik naj se vsak teden proti zapisuje in to tako, da se ali v začetku, ali pa konec tedna zaznamova vsa učna tvarina, ki se je v tednu obravnavala. Nikakor pa se ne sme opuščati, da bi se v tednik ne vpisovalo kar po 14 dni ali še dalje. Po g. nadzornikovem poročilu, nastopi g. J. Ažman ter govori o računstvu v prvem letu. Razgovarjalo "se je o točki, da se pri računstvu ne sme prenagliti. — Potem je g. M. K o s slovnično razpravljal o rabi 1 in v. Ker bo g. K o s svojo spretno razpravo brž ko ne prilično objavil, zdaj le omenjamo, da je v tej razpravi dokazoval iz narodne govorice ter iz naukov raznih jezikoslovcev, da čisti I (imenovan srednjeevropski »1«), ki ga učiteljstvo ljudsko in si-ednješolsko rado izgovarja na konci besed v sredi pred soglasnikom in pred obrazili: ec, en, ik, nica, — ni svojstvo slovenščine, temuč golo spakovanje. Slovenski čisti 1 ni namestnik staremu »1«. Kjer se torej na mestu: u, v, o. w ali »1«, čuje srednjeevropski »1«, se ni po domačem glasoslovnem pravilu izpremenil v 1, marveč je temu pripotnogel prevelik vpliv nemščine in laščine. — 5. točka: Poročilo knjižničnega odseka, bila je bolj kratka. V okrajni učiteljski knjižnici je bilo pretečeno leto 445 zvezkov in se je še 15 novih prikupilo, tako da broji zdaj učiteljska knjižnica 460 zvezkov. V knjižničnem odboru so ostali na splošno željo dozdanji odborniki. V stalni odbor pa so bili po nasvetu g. Stanonika izvoljeni (p. n.): Wolf, Likozar in Okorn. Dalj časa smo se mudili pri volitvi zastopnika učiteljev v c. kr. okr. šolski svet. Večino (19 glasov od 34ih) dobil je gosp. Traven, na kar se zahvali za skazano mu zaupanje ter obljubi, da bode vedno po moči skrbel za koristi učiteljstva. Slednjič se gosp. nadzornik zahvali za marljivo udeležbo ter zakliče 3kratni »živio« presvetlemu cesarju, kar zborujoči soglasno odzdravljajo. Po zborovanji bil je vkupni obed, kjer sta zbrane učitelje počastila gg. c. kr. okr. glavar in okrajni nadzornik. Razume *«e, da se je spodobno napivalo in prepevalo kakor na vsaki taki veselici; le prezgodaj je prišel čas, da smo se ločili. — an — Iz Ljnbljane. V tečaj za ukvrisanji pri državni obrtni šoli v Gradci pozvali so se učitelji iz Kranjskega, Štajerskega in Koroškega. V ta namen je ministersfcvo dalo 280 gld., kateri so se odmenili štajerskim učiteljem. Za podporo kranjskih učiteljev je dal kranjski deželai odbor 200 gld., hranilnica 100 gld. in kranjska obrtna in kupčijska zbornica 50 gld. V ta tečaj je došlo 13 učiteljev in sicer: 8 Štajercev (3 iz Maribora, 2 iz Celja, 1 iz Ptuja) in 5 Kranjcev: gg. Srečko Stegnar, učitelj v c. kr. kaznilnici in dež. poslanec v Ljubljani; Janez Krulec, uoitelj na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani; Val. Burnik, nadučitelj in voditelj deške ljudske šole v Kameniku; Avg. Stefančič, učitelj v Kameniku in Ivan Lapajne, ravnatelj meščanski šoli in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Krškein. Koroškega učitelja ni nobenega. Ta tečaj bode trajal od 18. jul. do 28. avg. t. 1. Uči se po 8 ur aa dan. Predava se o geometriji in geometričnem risanji (prostoročnem, elementnem, perspektivnem, projekcijskem risanji), o stavbinskem risanji (stebri in njih redi in deli) i. t. d. — Nj. Vel. presv. cesar je trgu v Kropi na Gorenjskem za zidanje šolske hiše dal podpore 300 gld. iz zasebne blagajnice. — V Ljubljanskem izobraževališči za učitelje je bilo letos v štirih tečajih 63 pripravnikov in v tem za učiteljice v dveh tečajih 62 gojenk. V vadnici je bilo v štirih razredih 129 učencev in 124 učenk. Zrelostno preizkušnjo jih je dostalo 11 pripravnikov, jeden je odložen za eno leto, jeden za dva meseca, a jeden je zaradi bolezni izostal. — Šolnina za hojo v državne sreduje šole (v gimnazije in realke) po ukazu sl. ministerstva za bogočastje in uk znaša za vsako poluletje: za Dunaj po 25 gld., za druga mesta z več kot 25.000 prebivalci po 20 gld., za vse druge kraje pa po 15 gld. Ubogim starišem pridnih učencev sme se polovica ali celo vsa šolnina odpustiti. — Enkveta v naučnem ministerstvu za popravo izobraževališč za učitelje se je posvetovala od 11. do 14. dne jul. t. 1. Posvetovanja so se udeleževali iz učn. ministerstva gg.: Al. vit. pl. Hermann. Jurij vit. pl. U 11 r i c h., dr. Edv. R i 11 n e r , dr. Erich Wolf — in strokovnjaki iz posameznih kronovin gg.: Edv. Scholz in dr. Spangler (iz Spodnje Avstrije), dr. Fr. K r e t s c h m a y e r (iz Zgornje Avstrije), Jan. R o ž e k (iz Štajerske), dr. Jos. G o b a u c (iz Koroškega), Ant. K 1 o d i č , vit. pl. Sabladolski (iz Primorskega), dr. Al. Novak (iz Marskega) in Gust. vit. pl. Zeynek (iz Šlezije) in ravnatelji c. kr. učiteljišč gg.: dr. Karol S c h o b e r (z Dunaja), Jos. Durig (iz Inomesta), dr. Fr. Blanda (iz Prage), Vim. J a b 1 o n s k i (iz Krakovega) in profesor verouka na izobraževališči za učiteljice na Dunaji, Jan. M e n d a. — »Šulvereinska< šola v Ljubljani razširila se bode prih. šolsko leto v trirazrednico. Mestni nemški ljudski šoli (deška in dekliška) pa ostaneti enoraz redn ici. Za mestno slovensko otročje zabavišče najelo pa se bode stanovanje v hiši »Matice Slovenske« na Bregu. — Kratice za miriameter in za Qmiriameter se po ukazu ministra za bogočastje in uk 16. maja 1886. 1., št. 7322 zdaj rabijo za miriameter /tm, za Qmiriameter ft»t2. — Občna učiteljska skupščina v Zlatem Pragi bode v 9., 10., 11. in 12. dau t. m. Ravnateljstvo državnih železnic (iz Beča v Prag) dovolilo je, da se k temu zboru ¦-Tnore voziti za pol cene. Vsak udeležnik pa se mora sam oglasiti s prošnjo pri žel. ravnateljstvu. Vzpored tej skupščini je: 9. avgusta ob 8. uri maša v cerkvi sv. Vojtjeha, ob 9. uri skupščina na Žofinu; popoludne vrtni koncert na Žofinu; 10. avgusta dopoludne skupščina, popoludne ogled izložbe, banket in svečana predstava v kazalištu. 11. in 12. avgusta izleti in ogledi znamenitosti v Pragi in v okolici. Sliši se, da se bode tega zbora udeleževalo mnogo učiteljev iz slovanskih krajev.