The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGlj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 41 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 1. MARCA — THURSDAY, MARCH 1, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII OTVORITEV ZASLIŠEVANJ KRITIKOV NRA. — JOHNSON OBJAVIL 12 TOČK, V KATERIH SE BODO PREUREDILI KODEKSI. — Z ASLIŠEVANJA IMAJO NAMEN, DA SE NAJDEJO ŠE NADALJNJI POGREŠKI. Washington, D. C. — V torek je NRA administrator Johnson z mogočnim glasom zopet udaril po kritikih in kritiziranjih, ki so padala zadnje mesece na administracijo za narodno obnovo. Govoril je Johnson ob otvoritvi zasliševanj, katera so se pričela v torek v tem mestu in pri katerih bo imel vsakdo, ki se je priglasil, priliko, da se prosto izrazi, kaj meni, da je nepravilnega in nepopolnega pri NRA. Istočasno pa je Johnson tudi objavil, da se bodo izvršile znatne preuredbe in revizije v NRA kodeksih. Izvršile se bodo na podlagi zasliševanj, ki to-časno potekajo. Določenih pa je že 12 popravkov, ki se bodo v kodeksih izvedli: ako se ne bodo industrijska podjetja prostovoljno za nje odločila, se bodo uveljavili s predsedniško odredbo. Dvanajstere točke, revizij so sledeče: 1. Bolj enotno in pripravno j pravilo za stabilizacijo cen, kjer je to potrebno, da se prepreči uničujoča konkurenca; istočasno tudi zasiguranje, da se ne bodo cene zvišale predaleč od kupne moči. 2. Uspešnejši način, da se prepreči prodajanje pod produkcijsko ceno. 3. Enotnost v plačah in delovnih urah v industrijah, ki si konkurirajo. 4. Natančnejša določitev pokrajin, ki spadajo pod določbe za nižje plače v južnih državah. 5. Nadaljnje znižanje števila delovnih ur in nadaljnje zvišanje mezd na uro. 6. Zaščita proti monopolu in zatiranju manjših podjetij, kakor tudi določbe glede nakupovanja, da se varujejo mala podjetja. 7. Izboljšanje metode, da se upoštevajo kodeksi. 8. Določitev metode za financiranje uprave kodeksov. 9. Preuredba določb v kodeksih, ki si nasprotujejo. 10. Zadostno zastopstvo delavstva in odjemalcev v uradih za kodekse. 11. Enotno vladno zastopstvo pri kodeksnih oblastvih. 12. Bolj obsežna uporaba mehanizma v kodeksih pri izravnavanju delavskih sporov. Kakor se je Johnson dalje izrazil, je do zdaj dosegla NRA skoraj tak uspeh, kakoršen se je pričakoval, ko je bila ustanovljena. Vsled naglice, s katero so se sestavljali kodeksi, so se pa umevno storili razni pogreški, in ti se nameravajo zdaj popraviti. Popravki so obseženi deloma v gornjih točkah, deloma pa jih bodo določila zasliševanja, katera se vodijo nepretrgano na peterih različnih krajih v Washing-tonu. ZAHTEVE HITLERJA KONEC PRIVATNE ZRAČNE POŠTE Nemčija zahteva večjo zračno armado, kakor jo ima Anglija. London, Anglija. — Pogoji, ki jih namerava izraziti Nemčija, pod katerimi bi bila voljna, da se udeleži nadaljnjih razorožitvenih pogajanj, so direktno izzivanje cele Evrope. Kakor se je dognalo, je nemški kancler Hitler obvestil angleškega ministra Edena, ki potuje po evropskih prestolicah, da ugladi pot za novo razorožitve-no konferenco, o sledečih zadevah : Nemčija se pod nobenim pogojem ne udeleži razorožitvenih pogajanj in tudi ne bo sodelovala v Ligi narodov, dokler se ne bo kje drugje sklenil od drugih držav pakt za razorožitev, ki pa mora biti zadovoljiv za Nemčijo. Druga, glavna zahteva je pa se znatno bolj ostra. Hitler namreč zahteva, da se mora priznati Nemčiji pravica, da sme imeti zračne armade v taki velikosti, ki bo enaka 30 odstotkom skupne zračne sile štirih držav, ki meje na Nemčijo, namreč Cehoslovaške, Poljske, Belgije in Francije. Ta zahteva, pravi Hitler, je končna in nepreklicna. Drznost druge zahteve se razume v polnem obsegu, ako se pomisli, da bi imela Nemčija pravico do 1000 vojnih aeropla-nov, dočim jih ima Velika Britanija samo 700. Na to zahtevo druge države prav sigurno no bodo pristale. Anglija javno kaže svojo nezadovoljnost z Mussolinijem, kajti očitno je, da daje ta po-tuho Nemčiji. Obljubil ji je, da bo podpiral njene zahteve, ako se Nemčija obveže, da ne bo silila v Avstrijo. -o-- PREPIRANJE ZARADI ZRAČNE POŠTE Washington, D. C. — Republikance brezmejno boli, da se je njih prejšnja uprava tako diskreditirala, ko sedanja via- KRIŽEM SVETA — Berlin, Nemčija. — Med vlado Nemčije in Poljske se je dosegel sporazum, ki naj vodi do čim ožjega zbližanja med obema narodoma. V to svrho se bo vodila v obeh državah propaganda potom literature, radio in gledišč. — London, Anglija. — Po nedeljskih demonstracijah v | Hyde Parku so se brezposelni,! ki »o se zbrali v tem mestu iz cele Anglije, vzdržali v pone- b Jugoslavije, REVNA DRUŽINA V VASI KALIŠE, OBČINA GOZD PRI KAMNIKU, OSTALA BREZ STREHE.— TRAGIČNA NESREČA MLADEGA, KOMAJ 20-LETNEGA DELAVCA. — SMRTNA KOSA. — DRUGE VESTI IN NOVICE. Če so otroci brez nadzorstva Kamnik, 6. febr. — Večkrat povzročijo hude nesreče otroci, ki jih starši pustijo brez nadzorstva same v hiši. Posebno je to nevarno, če pridejo otroci do vžigalic in se z njimi igrajo. V vasi Kališe v občini Gozd pri deljek vsakih javnih nasto- Kamniku se je te dne pripetil pov. V torek pa je njih deputa- 'g]ičen primer, zaradi katerega je ostala revna družina brez strehe. V hiši št. 11 je pri posestniku cija skušala vložiti svoje zahte ve v nižji zbornici. — Washington, D. C. — Dva senatorja od dveh nasprotnih strank, namreč demokrat Costi- Janezu Dolinšku stanovala neka ženska s štirimi otroci. V bornem stanovanju sta vladala rev- gan in rep. Capper, sta po ra- Učina in pomanjkanje. Zena, ki dio v ponedeljek zvečer apeli- lje morala sama skrbeti zase in za rala na ameriško ljudstvo za |otroke, jih je seveda puščala do-podporo, da se uvrsti v ustavo ma same in največkrat brez nad- Letalec E. Rickenbacker (na levi) je bil zadnji pilot privatne zračne družbe, ki je vozil zračno pošto, predno je bil ta ppštni promet oddan v oskrbo vojaškim letalcem. Pri tem zad njem poletu je prevozil razdaljo od Lcs Angeles do New Yorka v 13 urah. ZMEDA S POROTAMI po- Odlok vrhovnega sodišča vzročil razburjenje. Chicago, 111. — Zagovorniki znanih tukajšnjih gangsterjev in zločincev, obsojenih na sodiščih v Cook okraju zadnjih pallet, so se že pripravljali, da dosežejo novo obravnavo za svoje klijente po odloku vrhovnega državnega sodišča. To sodišče se je namreč izreklo, da so bile vse dosedanje obravnave neveljavne, češ, da se ni pri njih na pravilni način izbirala porota. Zagovornki zločincev pa bodo morali začasno počakati, kajti zadeva bo prišla pred vrhovne sodišče še enkrat v aprilu. VETERANSKO VPRAŠANJE Senat odobril podporo proti volji predsednika. Washington, D. C. — Kljub temu, da je dal predsednik Roosevelt kongresu znati, da ne bo podpisal nobenega zakonskega predloga, s katerim bi se točasno izplačale kake višje odškodnine vojnim veteranom, je pa v senatu skupina, ki se hoče veteranom prikupiti, v ponedeljek vendarle zmagala. Z večino glasov je prodrl predlog, po katerem se ima kakih 60 milijonov dolarjev izplačati veteranom špansko-ameriške vojne. amendment, po katerem bi bilo prepovedano otroško delo. — Angora, Turčija. — Smrtna kazen na vešalih je v torek zadela 221etno dekle A. Ranim. Obsojena je bila, ker je u-morila svojega gospodarja in njegovega sina, ko jima je primešala strupa v pijačo. To je druga smrtna obsodba nad žen- sko v zgodovini Turčije. -o- USODNA ŽELEZNIŠKA NE SREČA Pittsburgh, Pa. — Vsled za-mrzle tračnice, kakor domnevajo, je v ponedeljek ponoči na nekem vijaduktu v tukajšnjem mestu stroj nekega potniškega vlada skočil s tira in padel 30 čevljev globoko na cesto. Vozovi so se k sreči odtrgali od lokomotive, da jih ni ta potegnila za sebaj, in so drčali naprej po zorstva. Te dni so otroci sedeli na široki kmečki peči in se igrali. Na peči so bile pogrnjene plev-nice in blazine, na katerih so otroci tudi ležali. Eden je bil star 5 let, mlajša dva — dvojčka — pa po dve leti. Najstarejši otrok se v tistem času še ni bil vrnil iz šole. Mati se je za trenutek oddaljila iz hiše, bila pa je toliko neprevidna, da je pustila na peči med otroci prižgano petrolejko. Otroci so jo v igri prevrnili, da se je razbila in ogenj je v trenutku objel plevniee in blazine na peči. Ko je na krik otrok mati pritekla pogledat, kaj pomeni nenavadno vpitje, je prestrašena opazila ogenj, iz katerega je komaj rešila deco. Ker je bil strop nad pečjo lesen in neometan se je izsušeni les hitro vnel in naenkrat je bilo vse ostrešje v ognju. Ker je bila nad ga meseca 40 ovac in 9 krav. Se-tradani volkovi prihajajo v tolpah tudi v naselbine in ko kmetje preganjajo eno tolpo, druga med tem časom kolje drobnico v neposredni bližini. Toliko škode od volkov že dolga leta ni bilo v črnogorskih hribih. -o- Do denarja sta hotela Pred novomeškim malim senatom sta se morala zagovarjati zaradi požiga 37-letni posestnik Jože Schauer in 27-letni kolar Janez Brinskele, oba iz Poljan pri Toplicah. Z namenom da prideta do denarja sta zažgala Schauerjevo zidanico, Schauer je že poprej zažgal z istega namena svoj hlev, šupo in dva svinjaka in tudi dobil izplačano zavarovalnino. Schauer je bil obsojen na 3 leta strogega zapora in 1000 Din kazni. Brinskele, ki je za nagrado pomagal Schuerju za-ligati, pa na 1 leto strogega zapora in 500 Din kazni. -o- Zlata poroka V Stranjah sta v krogu svojih sinov, vnukov in drugih sorodnikov obhajala zlato poroko Lovrenc Kemperl in njegova žena Katarina. V nedeljo 28. jan. sta stala pred zlatoporočnim oltarjem v stranjski cerkvi. Čeprav sta že oba v osmem križu, sta vseeno še lahkih korakov prišla v cerkev. progi, dokler se ni tudi prednji (lesenim stropom naložena slama, BORBA V SALUNU Chicago, 111. — V salun na 6404 So. State St. sta v ponedeljek zvečer vdrla z orožjem v roki dva bandita, kjer sta iv-strahovala več gostov, ki so bili tisti čas v lokalu. Bil pa je tam tudi policist J. Henry, ki se je v civilni obleki ustavil tamkaj da dolži bivšega generalnega; na poti iz glužbe domoy po_ poštnega mojstra Browna POdjtegnil gvoj revolver) toda " 'Amer. Slovenec' je baro meter našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese naše delovanje."—Rev. Černe. Hooverjevo vlado, da je nepra vilno oddajal pogodbe za prevoz zračne pošte, namreč samo svojim političnim prijateljem, ne oziraje se na druge ponudbe. Njih časopisje že cele tedne rohni proti Rooseveltu in gen.1 poštnemu mojstru Farleyu, ki sta vsled omenjenih nepravilnosti razveljavila vse pogodbe s privatnimi družbami za prevoz zračne pošte in sta ta promet oddala v oskrbo vojaškim pilotom. Pretekli ponedeljek pa so dali republikanci duška svoji jezi tudi v senatu. Obdol-ževali so sedanjo vlado, da ima na vesti smrtne nesreče, ki so zadele zadnje dni vojaške le. talce pri prevozu zračne pošte. Vidi se, da se republikanci po- isti čas sta bandita otvorila ogenj nanj. Policist je streljal nazaj, toda istočasno se je zgrudil, zadet v trebuh. Bandita sta nato pobegnila, eden oči-vidno zadet. Par ur pozneje je policija vdrla v neko stanovanje, kjer je našla ranjenega moškega v družbi par drugih moških in žensk ter je aretirala celo skupino. služijo vsakega sredstva, da u-drihajo po sedanji vladi. Zračne nesreče so se vedno dogajale, zlasti pa še v zimskem ča-,su, in ravno pred par dnevi se je z nekim privatnim aero'pla-nom ubilo osem oseb, a tega republikanci nočejo videti. NEPREVIDNA MLADINA Chicago, 111. — lOletni Robert Kuhlman, 2346 Touhy Ave., je bil v ponedeljek žrtev i nepremišljenega čina, kakor-šnega uganja več dečkov. Na-;aknil se je od zadaj na neki truk. Ko se je ta ustavil, je skočil z njega. Isti čas pa je j voznik potegnil truk nazaj in deček je prišel pod kolesa, ki so ga do smrti zmečkala. -o—— TATOVI SE SPRAVILI NA KAČE New York, N. Y. — Iz tukajšnjega zverinjaka v Bronx so neke noči pretekli teden neznanci ukradli devet kač. Policija vneto izsleduje tatove, toda doslej še brez uspeha. Ukradene kače so bili izredni eksem- voz iztiril in skoraj skočil navzdol. Pri pretresu in sunku se je ubilo pet oseb, 40 drugih se je pa resno ponesrečilo. -o- CESAR SI BO IZPREMcNIL IME Čangčun, Mandžurija. — Kakor je bilo že poročano, se Pu-Ji, ki ima 1. marca zasesti ce sarski prestol nove države Mandžukuo, pripravlja za ta dogodek s tridnevnim postom, molitvijo in premišljevanjem. Kakor pa se je med tem izve-jdelo, namerava Pu-Ji kot cesar izpremeniti svoje ime, in sicer je imel seveda ogenj dovolj netiva. Na Gozdu, ki leži visoko v hribih, seveda nimajo gasilske čete. Sosedje, ki so pritekli na kraj požara, pa so rešili iz bornega stanovanja, kar so pač mogli. Z veliko požrtvovalnostjo so tudi omejili požar, da se ni razširil še na drugo polovico hiše. Nad stanovanjem revne družine'pa C^aH pot naprej." Na Dravi so se vjeli Iz Maribora poročajo, da se je spravilo na brod g. Merdavsa v Melju, cela vrsta odličnih Mariborčanov, ki so se vračali s pogreba duhovnega svetnika Martina Petelinška. Sredi Drave je brod radi nizkega vodostaja nenadoma obsedel. Gospodje so bili že dobro prestrašeni, da bodo morali s plavanjem po mrzli Dravi do brega, pa se jim je po dolgem trudu vendarle posrečilo, da so brod spravili s sipine in Smrtna kosa V splošni bolnici v Mariboru je umrl redovnik jezuitskega re- jbo znan kot cesar Kang Teh. Te besede pomenijo "mir in čednost'. Na tisoče policistov in vojakov patrulira ceste, ki pa je pogorelo vse ostrešje, tako da je ostala v zimi brez strehe. -o-- Nesreča pri nakladanju drv Trbovlje, 31. jan.—Danes o- ;da Anton Kranjc, star 54 let,— koli poldneva so Petkovi iz Knez- ,V Globokem pri Mošnjah je umrl dola nalagali v Gabrskem smre- France Globočnik, posestnik. —r kove hlode na voz, da bi jih za- i V Ljubljani je umrl Rudolf Še-peljali k rudniku. Na zmrzlem [ga, bivši bančni uradnik, star 96 snegu je med dviganjem zdrkni- let. zijo na vse sumljive osebe, zla- lo 20-letnemu Jakobu Petku, hra- sti na tujezemce. --o— Z IZGONOM INSULLA ODLAŠAJO Atene, Grčija. — Samuel Insull že skoraj celi mesec živi v tukajšnjem mestu brez dovoljenja, a zdi se, da do njegove-plarji, ki se zelo težko dobe, in 'ga izgona še ne bo prišlo v do-vse so bile tudi nestrupene. — |glednem času. Pred desetimi Oblasti domnevajo, da je tatvi- [dnevi je grški zun. minister ob-no izvršil kak privatnik, ki se vestil ameriškega poslanika, da bavi z gojenjem kač, ali p:i bo vlada dala Insulla izgnati te-kdo, ki jih bo rabil za cirkus, kom 10 do 14 dni. Zdaj pa In-Da bi jih kdo hotel naprej pro- jsull zahteva ponovno -zdravni: dati, je skoraj neverjetno, ker ško preiskavo, ki naj bi pripo bi zaradi njih izrednosti vzbudil sum. mogla k njegovemu nadaljnjemu bivanju na Grškem. tu gospodarjevemu in hlod mu je z vso silo udaril za vrat. Fant je bil takoj brez zavesti, kri se mu je vlila iz ust, nosa in ušes. Poklicali so takoj reševalni avto, ki ga je prepeljal v bolnišnico, a ni bilo nobene pomoči več, čez dve uri je izdihnil, ne da bi se bil zavedel. Delo pri lesu je sedaj, ko je vse zmrzlo, izredno nevarno. Posel z lesom se pa danes zelo slabo splača, povrh pa je še uničil življenje mladega fanta. -o- Volkovi delajo škodo Kmetom iz črnogorskih vasi Potok, Vranješ in Grančarevo, ;so raztrgali volkovi v teku ene- Žalostna usoda tihotapca Pri tihotapskem prenosu saharina je zadela krogla brezposelnega kleparja Ivana Obrazni-ka. Stražnik je klical za njim da se ustavi in ker fant tega ni hotel, je stražnik streljal. Strel ga je zadel v nogo in so Obraznika spravili v mariborsko bolnico. # -o- Nesreča V Renkovem kamnolomu v Zagorju je padel velik kamen na noge 22 letnemu delavcu Ignacu Ostrožniku iz Vodic pri St. Lam-bretu, da so ga morali spraviti v bolnico. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! ' Stran 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 1. marca 1934 kjer se igra vrši. Klek ima dve ne matere in gospodinje, ki ima hčeri, starejšo Elsie in mlajšo pa to slabost, da zapostavlja Kitty, dva zelo nasprotna zna- mlajšo hčer, dala pa bi vse za Napisal: EDGAR RICE (Metropolitan Newspaper Service) (J 1531, by Edgar Rice Burroughs, Inc. All rights reserved. ' S* I ■/■■m'.'U AMERIKANSKI SLOVENEC The first and the Oldest Slovene Newspaper in Ameritm. Established ISffl. ttvi in najstarejii slovenski list v Ameriki. Ustanovljen lets 1891» Uhaja vaak dan razun nedelj, pon»-telikov in dnevov po praznikih. izdaja in tiska: SDiNOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprav«: 1849 W. Cermak Rd.r Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Cm celo leto Ca pol leta . Ca četrt leta Za Chicago. Kanado to Evropo: leto _$6.00 3.00 1.75 Subscription: For one year____ For half a year---- For three months ----- Chicago, Canada and Europe: For one year---$6.00 For half a year--3.00 For three months----1.75 tab s»*.«t krbeli so, da v Ligi narodov ni prišlo do kake resne in odločne zahteve proti Japonski. Zakaj ? Zato, ker je Anglija prefri-gana in računa, da je za njo bolj koristno, da industrijsko o-premlja Japonsko, in to bo naj preje privedlo Japonsko do ostrega konflikta z Rusijo, katera pripravlja industrijsko in gospodarsko vojno proti Angliji na Pacifiku. Tako bo Ilusija, ki je mislila vseskozi do zadnjih časov, da se bo našla v konfliktu s kapitalistično Anglijo na Daljnem vzhodu, trčila na srborite Japonce, za katerimi bo stala z vso podporo Anglija z zahrbtnim namenom, da z japonsko roko uniči, če mogoče, ruskega medveda. Taka je politika Angležev. (Konec prih.) Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je Jas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ns ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Malo razgleda Gospodarsko ribanje med državami in narodi, ki smo ga omenili včeraj, vodi direktno v novo vojno. To hočemo tudi jasno dokazati. Masna strojna produkcija v Združenih državah in Evropi prod učiva mnogo več, kakor more svet konsumirati — pevžiti ali povabiti. To je že dolgo dokazano dejstvo. V povojni dobi pa sta vrtala dva nova mogočna industrijska konkurenta, ki sta v vzhodni Evropi Rusija in v Aziji Japonska. Do leta 1928 je Amerika prodala svoje odvisne produkte največ Kitajski in J.užni Ameriki, to je v povojni dobi. Z gotovimi izdelki, kot'avtomobili, in z nekaterimi, drugimi stroji, je izdatno, okupirala tudi nekatere dele evropskega trga. Od leta 1928 naprej ameriška trge vin a na Kitajskem pada. Hooverova administracija je s svojim visokim carinskim zidom povzročila, da je Amerika v Evropi'izgubila trg. Na Kitajskem pa je skoro izginil ves-trg za ameriške izdelke po znani japonski invaziji v Mandžurijo in Šanghaj. Velika Britanija drži zase trg v Indiji, v Avstraliji in drugod, ponajv; č v krajih, ki so njeni domini j oni, ali vsaj, kjer ima mandat nad kolonijami. V Indiji in drugih tamošnjih sosednih državah resno ogroža angle ki trg sovjetska Rusija. Dosedaj ga sicer še ni mnogo, a ga bq, če se le delno posreči sovjjrtom izvesti drugi petletni načrt, ki -se Se izvaja. .V, Sibiriji, tik Mongolije in indijskih po-Krajin, je 1,'u-ija zgradila velikansko jeklarno, ki je po obsegu večja od ameriške jeklarne v Gary, Indiana. Ta jeklarna bo lahko, kadar se začne njen polni obrat, producirala več železa in jekla, 1-akor ga bo potrebovala Kitajska in Indija. In ker je prevoz kratek, to pomeni, da bo Rusija s svojim železom okupirala Kitajsko in Indijo. To pa je z ozirom na gospodarstvo ruski nož, nastavljen na srce angleške trgovine. Rusija pa nima samo v Angležih nevarnega trgovskega nasprotnika na Daljnem vzhodu. Kakor kažejo razmere zadnjih let, postaja Japonska od dneva do dneva najnevarnejši nasprotnik Rusije na Daljnem vzhodu. Vse zopet samo radi trgovine. Japonska, vstaja zadnja leta v čisto novi politični poziciji na Daljnem vzhodu. Japonsko otočje je preobljudeno. Japoncev je blizu 74 milijonov no otočju, kjer je prostora za samo kakih 45 do 50 milijonov ljudi. Ves od višek zahteva nujne migracije -— selitve. Kam naj gredo? Vse okrog je zaenkrat zasedeno. Najbolj sicer diši Avstralija vsled rodovitnosti, zemlje in ugodnega podnebja — toda tam je Anglija in tej se Japonska zameriti ne želi. Zaenkrat se je Japonska vrgla na Kitajsko, vzela ji je pod raznimi pretvezami Mandžurijo, kamor je izselila že par milijonov svojih ljudi. Tam je ustanovila neodvisno državo Mandžukuo in jo postavila pod svoje pokroviteljstvo. S tem jt Japonska, najbrž s tajnim soglasjem Velike Britanije, odre-rail; pot prihajajoči ruski trgovini na Pacifik. Obenem pa je u■■■.[.varila v, a j v Aziji clelni trg za svoje produkte. Pozabiti se ne sme, da je Japonska postala tekom zadnjih (•. setih let Velika industrijska dežela. Japonski industrijalci so opremili svoje tovarne z najmodernejšimi stroji, kf so jih po največ dobili iz Anglije in Nemčije. To je tudi vzrok, da je Anglija molčala, ko so Japonci zasedli Mandžurijo, in še več, "PLEHAR" V NEW YORKU New York, N. Y. Predpust smo zaključili na pustni torek z domačo zabavo prosvetnega društva "Bled", ki zasluži vse priznanje za izvrstno postrežbo in zabavo. V postu smo se kot se spodobi u-mirili, delamo pa načrte za velikopotezno kulturno delo spo mladi. Skozi postni čas imamo na programu cerkveni bazar v naši dvorani in pripravljajo se tudi prireditve s kinematografskimi slikami iz Kristusovega trpljenja. Glavna naša prireditev letošnje sezone je bila na pustno nedeljo, ko smo videli izvirno štiridejansko komedijo "Ple. har", katera je že četrta izvirna igra iz slovenskega življenja v Ameriki, ki nam jo je za naše odre spisal g. A. Kobal. Udeležba je bila tako velika, da žalibog mnogi niso mogli v dvorano, ker ni bilo več kotička, da bi se mogli v nji stisniti. Rojaki, ki niso mogli v dvorano, naj blagovoljno oprostijo, ker krivda ni na dramski skupini, ki je prireditev izvršila, in tudi ne na dvorani. Da njegove igre privabijo toliko ljudi, pa tudi g. Kobalu ne moremo zameriti; gre mu le priznanje, da v tako živo pogodi naše življenje in ga zna predstaviti š humorjem in čustvi. Edino nad dvorano naj se prizadeti znesejo na ta način, da jo pridejo na kakršenkoli način (magari po ribniško) raztegnit. Igra "Plehar" predstavlja življenje iz slovenske majnar-ske naselbine Leadville. Tako spretne predstavitve nisem mogel nikdar pričakovati, ker mi je bilo znano, da so se vaje vršile komaj tri tedne, igra pa je dolga in v nji nastopa 16 oseb. V iiispehu se pač vidi požrtvo-vanje igralcev, zlasti pa pri ženskih vlogah, ki so bile izvedene skoro perfektno. Vsebina igre predstavi "ple-harja" Miha, krošnjarja z zlatnino, ki potuje od naselbine do naselbine. V Leadville je prišel že dvajset spomladi. To-pot je prišel že o pustu, da naredi boljšo kupčijo z majnarji, ko se svet ženi in je mogoče razpečati kaj več prstančkov. čaja, ter posinovljenca Freda. Fred dokončava inženirsko šolo v Goldenu, reditelja bi ga rada omožila z Elsie, toda on se je zagledal v Agnes, učiteljico v starem kraju, pri Kleku pa deklo, ki mora odslužiti za vožnjo. Poleg ljubezenskega za-pletljaja se vršijo skozi igro razni drugi zamotani incidenti, da se predstavijo značaji v igri. "Plehar'-' se n. pr. pokaže v svojem elementu, ko mešetari za zlato rudo. Cvenk ne gre od njeg-a, vse drago kamenje bi plačal s svojim "plehom". Kakor je pretkan in stisnjen, pa se zgodi, da ga-oberejo najbolj "zabiti majnarji". Poleg tega se mu odpre dober Čut, ko vidi položaj Freda in Agnes, ki se morata boriti proti zvitosti Elsie, kruti zagrizenosti Klekovih in proti celemu Leadvillu. Vse zamotanosti igre raši "plehar" s svojo dobro in "bo stranjo, zapletljaji pa vodijo do razigranega humorja. Reši se vse po volji — na pustni dan. Glavno vlogo pleharja nam je karakteriziral g. Tarb Zrtika. Težko igranje pretkanega popotniškega kramarja, ki pozna človeške slabosti, ima namazan jeziček, zna hvaliti o-troke, ki ima večen nasmeh (razen kadar njega "oravba-jo") — je g. Zruka pogodil prvovrstno, z neprisiljenim nastopom v smehu in vsem meše.. tarjenju z zlato rudo, 'plehom' in celo z ženitvijo. Kakor nalašč vloga zanj. Salunar Pavle Klek je bolj tip kot karakter, dasi se tudi v njegovi vlogi pokažejo močne osebne lastnosti. Je tip slovenskega salunerja, ki dobiva dekleta iz starega kraja, da mu služijo kot natakarice. Tudi borderje ima. Najmanj polovici slovenskih fantov v Leadvillu je preskrbe 1 družice. Pri tem je obogatel. (To je deloma tudi ozadje igre.) Izvabljal je in izvabljal, nazadnje pa je izvabil proti svoji lastni hčeri, kakor mu Fred pove pred zaključkom igre. G. John Maček je bil kakor ustvarjen za to ulogo, ki zahteva odločnega in možatega igralca. Klekova žena Ana ima važno (Ulogo posredovalke za svojo bolj priljubljeno Elsie, dasi tal manj zasuži. Ga. Rose Paulich! je to ulogo izvrstno pogodila. Med Elsie (igrala gdč.Blauss) in Kitty (gdč. Ovca) se vrši boj radi naklonjenosti, ozir. zapostavljanja staršev. Prva je šolana, druga zabita, prva pridna, druga lena, nasprotstva vseskozi, ki skozi igro rastejo' iz majhnih prepirčkov do sovraštva. Gdč. Anne Blauss je pokazala že prej svoje sposobnosti v resnih dramatičnih prizorih, v večji meri pa to pot, ko je vloga zahtevala predstavitev užaljenega dekleta, katerega ljubosumnost vodi v sovraštvo in na napačna pota. Miss Blauss je naravnost poklicna igralka za resift) dramo. Gdč. Ovca je pravo nasprotje v igri. Razvije se lahko v pravo humoristinjo. V tej igri je žela nenavaden uspeh. Freda je predstavil g. Končan, izkušen in siguren na odru. Uloga tudi ni bila lahka, ker to ni bila navadna ljube-Iz nska uloga, temveč uloga čuvstev napram rediteljem, lii brezobzirno zahtevajo zakon. Uloga te vrste bi skoro ne mogla biti v boljših rokah kot je bila v čustvenem predstavljanju g. Vinkota Končana. Smeha polno izvabi tudi skupina Obidove družine, katero je predstavljal g. Jerry Ko-privšek, gdč. Marie Kerč in Mi-lanček Jerman. "Plehar" jih zna oskubiti s svojo medeno besedo in hvaljenjem nebeškega otročička, katerega pa bi v resnici najrajši za ušesa. Družina nastopa v četrtem dejanju in iz skupine se je najbolj odlikovala gdč. Kerč s svojim realnim nastopom. Muzikanta Jožeta je predstavil g. August Gardia, ki je s petjem in harmoniko pomagal do pustnega razpoloženja. Na splošno rečeno je bila igra igrana s toliko prisrčnostjo kakor le malokatera. Zlasti prva tri dejanja so se vršila brezhibno, dočim se je v zadnjem dejanju opazila potreba za vajo skupine, kajti nastopil je kar celi zbor igralcev s pesmijo, resnostjo in humorjem, ki zahteva več kot tritedenskega učenja. Vtis pa smo vendar vsi odnesli, da je bila to naša najboljša prireditev. Saj so mnogi rekli, da še nikdar kaj tako lepega in veselega, pa tudi resnega in podučnega. Z veseljem slišim, da se bo igra predstavila tudi po drugih naselbinah. Ulogo Agnes je predstavila! Upam, da čitatelji ne zame-gdč. Marie Archull. Ze njen'rijo mojemu dolgemu razlaga-položaj kliče po drami. Pomis-'nju igre, pa naj pri tem upošte-lirno si učiteljico z vso staro-J vajo, da je bila igra izvirna in krajsko oliko postavljeno v sa-jje potrebno, da se Slovenci v lun med robate majnerje, ki ne1 Ameriki spoznamo z novimi, vičejo nikogar. Saluner Klek jo!za nas primernimi igrami, kate-zna porabiti. "Učiteljica V sa- re nam podaje g. Kobal. — Po-lunu, to bo business za naš sa-j zdrav vsem čitateljem. lun!" Agnes je nesigurna, s ČU-J . Naročnik- tom odgovornosti, toda v strašnem razočaranju. Edin žarek upanja ji je v Fredu, kateremu se pa odreka. Misel na pobeg ji da novih moči, toda rešitev, kakor povsod drugod, najde "plehar", ki vse za njo in Fre-J da omogoči, kolikor k rešitvi ne pomaga zloba nasprotnikov. —-Miss Archull res zasluži vse priznanje. ZOPET NEKAJ NOVIC NAŠIH NASELBIN IZ Bridgeville, Pa. No, dragi bralci, kaj pa mislite, cla je novega pri nas? Nekaj posebnega je, kava nam i je zamrznila na pteči, tako hud J mraz smo imeli. Ljudje pripovedujejo, cla ni bilo takega mraza že 35 let. Sedaj je na-Znpnik Trnek, svojevrsten1 -topila'pa res huda zima. Dne tip (igral g. A. Jerman) je si-; 9. februarja .je kazal toplomer, Prenočuje pri salunarju Kleku, hčer Elsie. Nastop samozavest cer postranska uloga, toda v veliko pomoč k predstavitvi življenja v najvišji naselbini na svetu. Tako je bolj postranska tudi uloga Tonila, ki predstavi nesebičnega Fredovega prijatelja, pomaga pa s humorjem zaokrožiti konec igre. — Igral ga je z vso mladostno razposajenostjo g. Joe Štefan-čič. — Rudarsko skupino, ki je važna zlasti v tretjem dejanju, ko se razgali "pleharjev" vir bogastva, so predstavili g. Vinko Ovca, Louis Vesel in Anton Crnkovich. V gozdu ob luninem svitu ponujajo izmaknjeno zlato rudo, "plehar" pa mešetari, da dobi dragoceno kam > nje skoro zastonj. Pa ga opeharijo za 480 dolarjev, katere si razdelijo. Tatvina, ki pa je prav za prav le business, se izvrši tako nedolžno in humori-stično, da ne more kvariti nobenega zamisleka za humor. To dejanje je pač najbolje naštu-dirano. Izvršili so ga imenovani rudarji kar najbolje. ozir. lahko rečemo mrazomer, 20 stopinj pod ničlo, kar je ja-ko veliko za našo Pennsylvani-.jc. Vode nam tudi že primanjkuje, ker nismo imeli dežja že prav dolgo časa. Studenci so se posušili in kar smo imeli deževne vode po vodnjakih, nam bo tudi kmalu pošla. Treba bi nam bilo Mojzesa, da bi nam priklical vodo iz skale, kot jo je nekdaj za Izraelce v puščavi, ker kamenja imamo tukaj okoli Bridgevilla veliko, samo voda noče priteči iz njega, pa če še tako tolčemo po skalah. — Danes, ko to pišem, pa tako sneži, kot bi v mlinu pogledal pod sito, kadar se je jo moko. Prav nič bi se ne pritoževali, če bi ta sneg tudi tako obležal, bi vsaj vode dobili iz njega. Žalibog, kar je snega namenjenega, da bi tukaj padel, ga burja odnaša in šele tam kje pri Pittsburghu pade na tla, čeravno živimo kakih 18 milj od tega mesta. O tistem rogatem pustu samo toliko omenim,-da je prav mir- no šel naprej mimo nas. Nič se ne sliši, da bi ljudi kaj povezali v letošnjem pustnem času. Menda zato, ker je bil predpust letos tako kratek, doklet pa preveč, da kateri se misli ženiti, ne ve, katero bi vzel. —. Oprostite dragi bralci, če bo moj dopis spet nekoliko obširen. S pisavo si namreč krajšam čas v teh dolgih zimskih večerih. Žal mi je, da se nisem naučila od očeta koše in košarice plesti, ker on je vedno pravil, da si s takim delom krajša dolgi zimski čas. Prav imajo tam v uradu Am. Slovenca, da napravijo vsako leto kampanjo za ta list, ker s tem je veliko zabave. Poleg tega se pa še naužijemo svežega zraka, ko hodimo okoli. To prav nič ne škoduje, ker se tako človek utrdi na takih sprehodih. Če bi vedno le doma čepeli, bi postali tako mehkužni da če bi le skozi zaprto okno ven pogledali, bi se že prehla-dili. Jo j, joj! Mar naj vam potožim, v kako zadrego sem prišla? Zadnjič namreč sem g. u-redniku' obljubila, da bom še dobila kakega novega naročnika. Res se odpravim in grem v ponedeljek okrog, pa ni bilo nič. V torek zopet nič. V sredo je pa bilo več kot nič, ker sem dobila štiri nove naročnike. — Kaj pravite? Obljubiti in ne storiti, to bi ne bilo pošteno. Zato me je pa tako skrbelo in bala sem se ve, da mi bodo od samih teh skrbi začeli rasti pisani lasje. Ali veste, kaj me je potegnilo v hišo neke male farme? Saj vem, da ne uganete, zato van: pa povem, da je bila to kisla repa, ki mi je tako prijetno zadišala, da kar nisem mogla naprej in sem se dala voditi zapeljivemu duhu repe. Mislila sem si, morda pa le kaj vjamem in če že ne naročnine, pa repo. Pa sem bila tako srečna, da sem oboje dobila, naročnino in repo. •Opoguntnjena grem naprej in se zopet ustavim pri drugi hiši. Pa mi reče gospodinja, da ona ne mara citati slovensko, če čem kaj, naj vprašam njenega moža. Seveda sem ga vprašala, čeprav je llrvat, piše in čita pa tudi slovensko, in se je res tudi naročil. V tretji hiši sem bila zopet srečna — v mali bajtici živita dva stara zakonska in potrkam tudi pri njih, ki me prijazno sprejmeta. Jaz jima začnem pripovedovati o katoliškem dnevniku Amer. Slovencu. Njima namreč ni bil še ta list prav nič znan in ko jima o-menim, da je v listu vsaki teden pridiga, stopi starček takoj k veliki omari, na široko jo odpre in mi izroči naročnino. Sedaj, ko to pišem, imamo samo še par dni letošnje kampanje. Zato, kateri še niste prav nič storili za ta list, stopite na delo vsaj sedaj zadnji dan. Najsibo že tega ali onega kandidata, to naj bo postranska stvar. Prva reč naj vam bo ta, da se naš katoliški dnevnik (Dalje na 3. str.) ^>000000<>000^>000000<)<>o0<>0<>OOOji POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka 2-34, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju na-ročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, ni. Priloženo vam pošiljam svoto $................. ta obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca". Inis_____________________ Naslov_____ _ Mesto TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE Zdajci so videli, kako sc je pripravil veliki slon, da se zaleti s svojim težkim telesom v vrste tigrov, da prebije črto, ki se je zoževala okrog slonov. Toda slon se je očevidno prestrašil in se je potegnil nazaj. Bilo je preveč velikih tigrov, ki so se bližali proti slonom. Zdaj se je začel prizor, kakoršnega še noben navaden zemljan ni videl. Strel iz puške je opozoril zverjad na mala bitja med njimi. Zdaj se je zagnal na zasledovalno skupino nekak velikanski nosorog. Gridley_je ukazal dvema naj hkratu ustrelita na bližajočega se velikana, potem pa naj vsak plane čimpreje more proti gozdu in spleza na drevje in se tako umakne v vrhove pred velikimi zverinami. Povelje so izvršili in bežali. . . Zasledovalna partija se je zagnala na vso moč v beg preko planote, da izvrši beg v gozd, kjer bi se lažie umaknili zverjadi, ki je šla skupaj, kakor omr.čino iz vseh sttieri. Na enkrat se za-čujt; silni vriič in krik slonov. Ozrli so se in zagledali, da so sloni dvigali svoje rilce in vriščali ter se pripravljali za obrambo. Zdaj je zagnala vsa čreda silni krik. .Pridrvela je tudi čreda silnih težkih nekakih divjih volov. Zdaj se je ločil eden izmed volov od skupine in se besno zagnal proti skupini zasledovalcev. Zamorec je dvignil svojo puško, pomeril in ustrelil. Velikanski vol se je zgrudil na zemljo, ki je bil gotovo prva žival na Pelucidarju, ustreljena od moderne krogle. bo letos že 1. aprila, torej že čez par tednov Darila za velikonočne praznike svojim domačim lahko pošljete preko nas. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, računajoč po ceni istega dne, ko denar prejmemo. VČERAJ,SO BILE NAŠE CENE Za izplačila v dolarjih: Za .S £.00 pošljte............$ S.75 Za ,$10.00 pošljite............$10.85 Za $15,00 pošljite............$16.00 Za $25.00 pošljite............$26.00 Za $40.00 pošljite............$41.25 Dinarji Vsa pisma in pošiljati) e naslovile na JOHN JERICH (V pisarni Amcrikauskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS fSPf 1 pf BMlPfel&ftil&ft Iz življenja in sveta. VVVVVWWVV KAKO SE RAZUMEJO ŽIVALI Če hoče pes iz hiše, praska tako dolgo po vratih, dokler mu jih ne odpremo. Isto se dogaja, če hoče v hišo. Nekateri psi cvi-lijo, če hočejo ven, in lajajo, če hočejo noter. Ti glasovi so vsi tako značilni, da jih mora razumeti vsak pametni gospodar. Drug primer nam dajeta petelin in koklja. Če je petelin našel nekoliko zrn ali mastnega črva, sporoča to svojim kokošim z vabečim glasom, dokler ne prihitijo — običajno še z udarjanjem peruti. Če pa izpusti petelin svarilen glas, ga kokoši takoj ponovijo, napravijo nekoliko previdnih korakov in se ogledujejo po tleh ali pa stegnejo vratove, kakršen je bil pač svarilni klic. Petelin ima po naziranju stro- oglasi nje klic. Tudi nižje živali imajo svojo govorico, in sicer glasovno kakor s kretnjami. Mravlje imajo n. pr. nemo, toda zelo razvito in po-mmebno govorico s pomočjo tipalk, ki jim izražajo s hitrejšimi in počasnejšimi gibi in s posebnimi legami vse, kar hočejo spo-orčiti svojim tovarišicam. Brez te govorice bi bila visoka organizacija mravljinske države sploh nemogoča. Koliko posameznih glasov, sporočil, občutkov, "besed" imajo živalske govorice? Prof. Schmid pravi, da je pri kokoših ugotovil 13 različnih glasov, pri petelinih 15, pri pseh preko 30, pri mladi čaplji 11. Zajci in kunci poznajo le en do tri glasove. "Besedni zaklad" živalske govorice pa nima nobenega opravka VOJAŠKI AEROPLA« VOZIJO POŠTO kovnjaka prof. Bastiana Schmi- z inteligenco živali. Kokoši ima-da 'najmanj tri svarline klice z 'jo prilično prav toliko raznih različnim pomenom. Tudi koklja j glasov kakor najbolj razvite opi-vabi in svari na podoben način, .ce, a vendar so te neprimerno in-In njene klice piščeta takoj ra- teligentnejše od onih. Živalska zumejo ter se po njih ravnajo. Umevanje teh klicev z njihovim različnim pomenom jim je prirojeno, saj imajo piščeta sama, že preden se izvalijo, dva do tri različne glasove. Eden med temi je čivkanje, ki izrpjža poželenje, drugi izraža bolečino in ga čujemo v trenutku, ko se trudimo spraviti mladiča iz jajca. Pri tej priliki nastanejo neredko majhne krvavitve, na katere reagira z značilnim bolestnim glasom. Kar velja za piščeta, velja tudi za druge domače in divje živali, ki se same od sebe naučijo svojega jezika in razumejo v velikem delu celo govorico živali drugih vrst. Kokoši valijo prav tako dobro svoja lastna kakor tuja jajca, 11. pr. račja. A mlade račke,'ki jih je izvalila, reagirajo na njene vabilne in svarilne klice natančno tako kakor piščeta. Samo v eni točki ne sledijo klicem svoje kokošje rednice. Ta se namreč zaman prizadeva, da bi jih spravila od vode in z vode, kamor jih vleče naravni instinkt. Prav tako razumejo ptice, ki jim je kukavica podtaknila svoje jajce v gnezdo, odpiranje in zapiranje kljuna, s čimer zahteva mlada podtaknjenka neprestano hrane. Zgodi se pa lahko, da ostavi mlada kukavica predčasno -gnezdo svojih rednikov in prosjači potem hrano pri pticah tuje vrste, ki ob tem času pitajo svoje mladiče. Ker to prosjačenje ni zaman, moramo sklepati, da razu-» mejo tudi te ptice govorico kukavičjega mladiča. Kar se tiče vprašanja, da-li mladič s to "mimiko" svojega kljuna ve, kakšen bo uspeh, ali pa, da jo vrši povsem nagonsko, odgovarja omenjeni učenjak, da govorica je pač nekaj povsem drugega nego človeška. V človeški govorici se izraža ves razvoj človeškega rodu in njegove du-ševnosti, ta govorica se razvija s človeško duševnostjo vred, v živalski govorici pa se očituje nekaj primitivnih počutkov in vsa zaostalost živalske duševno-sti. Ljudje se morajo svojega jezika šele naučiti, živalim je za vse življenje prirojen — a tudi omejen. -o-- KOKLJA, MAČEHA MAČK! Materinski instinkt je pri živalih močno razvit in znani so nešteti primeri, ko so bile živali pripravljene na skrajne žrtve za svoj naraščaj. Da bi se pa žival zavzela za mladiča druge živali, se zgodi bolj poredkoma. Kljub temu se je primeril takšen slučaj s kokljo na neki ko-košnji farmi v angleškem Nor-folku. Tam je koklja prevzela materinsko skrb za mlado mačko, ki jo je mati nebogljeno ostavila. Koklja je najprej vabila mačko za seboj v jamo, ki jo je izkopala zanjo ter jo je vzela tam pod svoje peroti. Storila je vse, kar je bilo v njeni moči, da si je pridobila mačkino zaupanje. Grela jo je kakor svoje piščance in mački je bilo to neskončno vseč ter je zakovoljna kukala koklji izpod perja. Tako je negovala mačkinega mladiča osem dni, nakar so vzeli mačko ljudje v svojo oskrbo. JOSEPH J. DRUCKER je demokratski kandidat za mestnega sodnika v Chicagi. — Mi. Jo::eph d. Drucker je rodom Chicažan, star 34 let. Po dovršitvi osnovne šole v Richard Yates Grammar School, kg je vpisal v Carl High School. S like kaže na delu mehanike, ki pripravljajo vojaško letalo za prevoz zračne peste, ki je bila od vlade vzeta iz oskrbe privatnih diužb in cddana vojaškim letalcem. ANEKDOTA Cesar Karel V. je trpel za pu-tiko. Nekega dne, ko ga je hudo napadla, je z vso težavo stopal po sobi sem in tja. Vstopil je grof Btisenski, ki se ni mogel vzdržati smeha, ko je videl ce-se to prosjačenje vrši naravnost '.sarja, kako stoji kakor štorklja mehanično. Pri mladih kukavi- [sedaj na tej sedaj na drugi nogi. cah, kakor tudi pri nedoraslih Cesar ga je vprašal z resnim vranah je opazoval, da so odpi- glasom, zakaj se smeje. Grof je rale kljune ne samo takart, ko padel na kolena in mu odkrito je šel kakšen človek mimo nji- povedal, da se je moral smejati hove košarice (bile so navajene cesarjevim nogam; zazdelo se sprejemati hrano iz človeških mu je, da se ziblje sveto rimsko carstvo kakor njegov poglavar. Karel mu je mirno dejal, naj vstane in dodal: "Zapomnite si pa, da ne vladajo noge državam, temveč glave." -o- RADIJSKA URA Neki inženjer je izumil radijsko uro. Njegova žepna ura z navadnimi kazalci nedvomno ima veliko bodočnost. Izumitelj predlaga, naj se zgradi osrednja radijska postaja z določeno valovno dolžino, ki bo stalno oddajala točni čas, Radijske ure v slehernem žepu in stanovanju bodo sprejemale njene valove. Radijske ure imajo mnogo prednosti. Lastnikom jih ne bo treba navijati, povsod bodo kazale isti čas, nikoli ne bodo kasne ali prehitre. Urarjem jih ne bo treba regulirati. Vsakdo bo vedno imel v žepu točne, po rimski zvezdami overjene časovne podatke. -o-- PONOSEN REVEŽ Francoski kmetje so našli na cesti v okolici Novillier le Cail-lon onemogega reveža. Obudili so ga s toplim mlekom. Ko je več ur pozneje odprl oči, je povedal: Moje ime je George Bourdon. Stregel sem v pariški kavarni, a ostal brez posla in potem brez sredstev. Odšel sem peš domov v Arnes (department Pas de Calais). A naposled sem onemogel, ker sem predolgo stradal. Mati me je vedno učila: Bolje je umreti od lakote kakor beračiti." Kmetje so dali revežu kosilo in br-zojavili njegovim sorodnikom. DEŽNIK ZA V ŽEP Češkoslovaškemu patentnemu uradu je predložen v potrditev svojevrsten patent žepnega dežnika. Gre za načelo, da se bo posihmal dežnik lahko vedno nosil v žepu. Dežnik je tako konstruiran, da se palica in železne paličice lahko porinejo druga v drugo, pri odpret-ju pa se potegnejo ven in dež- JUGOSLOVANSKI RADIO PROGRAM V CHICAGI Po dovršitvj te višje šoie jo -OOOOOOOOOOOOOOOOOO 'XYOO O-OOO 000000000000000000 ooc 00000 ZAHVALA Spring VaUoy, 111. Naj omenim, kako so naju naši sorodniki in prijatelji iz-nenadili 10. febr. zvečer. Najprej se pripelje s karo najina hči, omožena Wagner, iz De Pue. Ko govorimo z njo, pride skozi vrata brat John Blatnik, za njim pa cela vrsta ljudi. — Vprašajo nas, ali gremo njimi naprej v La Salle, kjer jo bila tisti večer veselica. Omenijo tudi, da so odšle ženr.ke v drugo sobo. Menili smo,, da si hočejo kaj ogledati; kako pa se začudimo, ko naenkrat zaslišimo godbo. Skozi vrata stopi Frank Zabaunik iz De Pue s svojo harmoniko, za. njim pa truma ljudi, ki nam na glas za kličejo "Surprajz k SOletnici". Ženske so pričele nato obtoževati mizo. Mrs. Henrik Ma-jer je pripravljala "keik" na mizo, poleg njega dva šopka rdečih cvetlic, na vrh keika pa vstopil na chicaško univerzo podobo ženina in nevesle' Dru" Med svetovno vojno je pu-: Jugoslovani imajo priliko že več tednov poslušati na postaji W-G-E-S v Chicagi vsako nedeljo dopoldne od 9 do pol 10 ure jugoslovanski program. Tu in tam ravno na tej postaji se čuje tudi ob večerih jugoslovanski program, a to le v izjemnih slučajih, če dobijo dovolj podpornikov. Na programu so večkrat prav izvrstne točke, vmes so pomešane tudi gramal'onske plošče in v splošnem programi niso preslabi. Seveda strogi kritiki bi imeli marsikaj za kritizirati; toda predno bi padla taka kritika je treba pomisliti, da se jugoslovanski program vzdržuje s težavo. Vsi radijski programi so odvisni od oglaševalcev. Te je pa zlasti v teh kislih časih depresije težko dobiti. Kjer je dovolj dohodkov, dovolj denarja, da se lahko plača in najema prvovrstne pevske in glasbene moči, se seveda lahko prireja prvovrstne programe. Kjer pa tega ni, še je pa treba zadovoljiti s tem kar je. Kajti ako bi še tega ne bilo kar '?.. gi so pričeli prinašati važna , • , darila, lepa in dragocena. Ni-univerzo 111 se vpisal v vojaško 1 1 8 službo je, bi ne imeli nič. Na drugi stra- v Fort Sheridan' kjer ni pa, premnogi poljski, slovaški |bl1 kmalu imenovan za drugega in celo češki programi na teh ma- jinfanterijskega poročnika. Po lih postajah niso nič boljši, ka- iV0Jni Je vstoI)n v ameriško kor je jugoslovanski, nekateri Še {konzularno službo in je bil do- slabši. Torej koncem konca smo deljen v Rl° de Janeiro' v Brrt" Jugoslovani lahko zadovoljni zlh"' kjer služboval dve leti. vsaj s tem kar je. |Nato se -'e P°vrnil v Chicago in 'je nadaljeval s svojimi pravni.. Postaja W-G-E-S sega približ- mi študijami, med tem je pa no 500 milj kroga, kar sega že "pa siužboval na federalni re- , precej daleč. Čitatelji A. S. ki bi >zervni bankL Po dovršbi ?>ra sva se vedela kam obrniti, ko so naju tako presenetili. Razvila se je nato živahna domača zabava, ki je trajala do ranega jutra. Izreči želiva iskreno zahvalo vsem, ki so na kakoršenkoli način pripomogli do tega večera. Hvala bratu in njegovi ženi, Mr. in Mrs. John Blatnik, kakor tudi najini hčeri in njenemu soprogu iz De Pue, ki so se slučajno zanimali za ta pro-'niSkih Stud'ij je pr-akticiral 'stvar zamislili ter gram in bi radi povedali svoje mnenje o jugoslovanskih programih na tej postaji, lahko istega izrazijo v našem listu. Vodstvo teh programov je nas pooblastilo, da sprejemamo od trgovcev, obrtnikov in drugih strank oglase, ki se oglašajo med jugoslo- ^kongresn^cm A. J. Sabath v vanskim programom. Vsakomur, igv.rh0 prakticiranja prava. v ki bi hotel oglašati med temi j,etu 1931 je imenovan pomoi. pravo v družbi firme Mayer, Mayer, Austrian and Piatt. Od časa, ko je postal odvetnik, je pridobil Mr. Drucker velike izkušnje. Po drugovanju s firmo Mayer, Mayer, Aust vse ta. ko skrivaj pripravili. Zahvaliva se najinim otrokom, ki so sodelovali pri tem delu in drage povabili, da je bila večja družba. Najlepša hvala vsem prijateljem, ki ste naju s evojo na- rian in Platt je vstopil v družbo ,VZ0Čn«StJ° >)0Čaftih; in nama programi smo na razpolago z vsemi pojasnil, kot glede cen za oglase, itd. in kdor bi eventuelno nim korpcracijskim pravnim svetovalcem mesta Chicago i 11 sedaj je pomožni generalni želel, naročiti take oglase, bomo jpravn^ države Illinois, poskrbeli, da bodo oglašeni v re-1 Mr Drucker je č]an ameri-du med jugoslovanskim porgra- <ške legije in član arrieriške, illi- noiške državne in chieaške mom. Za vse se lahko obrnete na Upravo "Amer. Slovenca". Touhyjem in njegovima dvema tovarišema. Dokler imajo ti možakarji revolver v roki, se ne ustrašijo nikogar in svojega nasprotnika ubijejo z največjo hladnokrvnostjo, ne da bi trenili z očesom. Kakor hitro pa čutijo, da so v razmerah, kjer jim orožje ne more pomagati, so pa strahopetni kakor otroci. Ko je porota proglasila obsodbo nad Touhyjem, ki se je glasila na 99 let ječe, je ta, prej do skrajnosti krvoločni gangster skoraj omedlel. Dušilo ga je v grlu in skozi ro- jbec, ki si ga je pritiskal na usta, I je oddajal kašlju podobne glaso- ,ve. Omahujočega so stražniki . .odpeljali v zapor. Podobno sta se nik se pojavi v svoji naravni | v > . velikosti. V žepu meri dežnik iobnasala tudl nJe*0Va dva tova-samo 25 cm in je tako majhen, jnša> Kator in Schaefer. da se lahko nosi v vsakem po- 1 _ _-0- vršniku. I Najzanimivejše vesti so v (Nadaljevanje z 2. strani.) prinesli krasna darila; ob priliki vam želimo povrniti. Hvala Mr. in Mrs. Henrik Major, ki sta prišla od daleč s farme blizu Princeton in nama prinesla krasen, do 30 inčev visok keik. Enako hvala njeni materi, ki je prišla z njimi in nam prinesla lepo darilo. Zahvaliva se vsem, ki ste prišli iz De Pue in za vse, kar ste nama darovali, in tudi ^istim, ki se niso mogli udeležiti, pa ste -poslali darove. Hvalo sva dolžna tudi muzikantu Franku Zabauniku, ki nas je držal pri dobri volji celo noč. kolikor mogoče razširi med na- sodnika, šimi rojaki. — Upam, da mi cenjeni bralci oproste, če sem malo previsoko štela, saj je bilo to samo za reklamo in pa zato, da si s tem drug drugemu pogum dajemo, da potem drug drugega hoče prekositi. Pa tudi bolj kratkočasilo je tako, če se imamo za kaj bojevati.— To naj bo za danes dovolj. Po končani kampanji pa upam, da so zopet kaj oglasim. Da pa vam ne bo treba ugibati, kdo sem. vam povem, dit sem iz Bridge-ville in sicer sem Jaz. .-o- [pravniške zveze. Mr. Drucker je Slovanom na. I jklonjen in je v našem 21. war jdiU tudi mnogim Slovencem pomagal v marsikateri zadevi. jRadi tega ga priporočamo vo- _ .. , , ...... jlilcem v izvolitev za mostnega |Tudl ki./lh Jc govoril John Blatnik, se zahvaliva, ki so bile tako ganljiv \ da so nam stopile solze v oči. Se enkrat hvala lepa vsem skupaj za vse. Pripravljena sva Ob pri-•»eno pa res niso kar "tako. Svoj jbk' Povrniti. Vaju pozdravljali imajo. Čast jim!»-Rev. J. |va vdana vaša prodnika in pri. Černe. |jatelja (Ogi) _„_ i Frank in Antonija Blatnik. -o—— Amer. Slovencu; čitajte ga! Katoliški Slovencr oglašajt« svoje prireditve v " Am trrikaf oooooooooooooooooo-oooooooooooooooooooooooooo Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wi». Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas uidnevi hnauiu tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4C80-W. in ponoči Rpi VODITELJA AVSTRIJSKIH SOCIJALISTOV rok), temveč tudi tedaj, če je šel mimo pes ali kakšna druga žival, ki ji ni moglo niti od daleč šiniti v glavo, da bi lačnemu mladiču dala jesti. Kako se v ostalem živali med seboj dobro razumejo navzlic različnim govoricam, nam kažejo številni primeri v naravi, kakor primer lastavice, ki jo zasleduje kakšna ujeda. Ptica se v nevarnosti oglasi s celo vrsto enako zvenečih prestrašenih glasov, nakar ne priletijo samo druge lastavice, temveč tudi kavke, vrani, šoje in kar je drugih ptic v bližini, da odpodijo roparico. Zajci, srne in različne gozdne ptice dobro razumejo svarilne klice šoj, zato je lovec tako sla- { ____________ be volje, če sreča na svoji poti I Na levi je dr. Otto Bauer, načelnik avstrijske aocijaHstično Šojo. Kajti šoja dobfo pozna 'stranke, ki je pobegnil pred preganjanjem vlade na Čehoslova-sumlj i Vega moža in gozdne Živali I ško. Na desni vidimo prejšnjega dunajskega župana, Karla dobor vedo, kaj jim preti, če se jSeitza, ki je bil aretiran in je zdaj v zaporu. KRASNE velikonočne KARTE v kuvertah velikost 8 ]/ox5 !/•> s tiskanim slovenskim vošči-lom za Velikonoč, s krasnimi v več barvah tiskanimi podobami, se dobijo v Knjigarni Smerikanski Slovene 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. V zalogi imamo s tiskanimi voščili in prazne brez tiskanih voščil. Pri naročilu nai vsak omeni, če jih želi s tiskanim vošči-lom ali ne. Te velikonočne karte so nekaj krasnega, zlasti za one, ki bodo poslali velikonočne pozdrave svojim dragim v stari kraj. Res novost. Prodajajo se Posamezen komad po . . . 15c Ducat po 10c vsaka. Naročilom je pridjati potreben znesek. povzetju teh naročil ne pošiljamo, do 15. marca. Po poštnem Naročila se sprejema samo <'gfetw 'i •|\"W'W-;-wi|l'g|i— -'-j 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 1. marca 1934 ZGODOVINSKA POVEST Dr. O. I.: ajl a IAMUA1 "Obžalovala ne-bom nikdar, ker vem, da bi bila le nesreča.' Oskrbniku so se zasvetile od srda oči, a vendar se je premagal in ni nič rekel, poslovil se je nemo in odšel. Ko je.že odhajal po strmem griču domov, je zavihtel roko proti Straleku in siknil: Zavrgla si me nežna golobičica, zavrgla mene, ko bi si štela druga v čast, če bi napravil to ponudbo, čakaj ti visokoleteča gospodična, postala boš še krotka in moja postaneš, če pa ne, pa je tvoj pogin. In je gojil od tega časa srd do Agate, ker je bil v svojem ponosu užaljen, še bolj pa do mladega graščaka, ki si je sedaj osvojil Agatino srce. Zato je bil vedno mlademu baronu za petami, da je mogel znati za vse, kar bi bilo važno, da zve o tem tudi graščakinja. In tako je bilo tudi danes. Brzi sel mu je na vprašanja povedal, da se zbira vojska proti Turkom in mora mladi baron odriniti. Čemu je odjezdil Friderik Herberstein v Sent Lenart? In kaj naj dela tam? To so vseka-ko stvari, ki se morajo pojasniti. Mladi graščak je med tem že prijezdil v St. Lenart. Bilo je v prvih popoldanskih urah, ko je stopil pred župniščem raz konja. Ljudje v trgu so gledali, kaj pomeni ta nenadni obisk. Župnik Morenus je videl pri oknu prihajati mladega Herbersteina, zato stopi hitro pred dveri ter po stopnicah in ponižno pozdravi odličnega obiskovalca, hlapcu pa veli, ^la spravi konja v hlev. Župnik spremi mladega graščaka po stopnicah ter ga odvede v obednico, kjer sta bila najbolj sama. "Kakšna čast, gospod baron, da me obiščete," povzame besedo župnik Morenus. "Ni se treba zahvaliti, gospod župnik," odvrne baron nekoliko vznemirjen, "prišel sem k vam, da mi svetujete in pomagate." "Gospod baron, za vas sem vedno pripravljen." Friderik Herberstein je razložil župniku ves položaj, da ljubi Agato iz Štraleka, vendar pa brani mati to poroko in mu hoče vsiliti Zofijo iz Vurberga; sedaj mora v vojsko, Agate pa ne sme pustiti brez varstva, ker se boji, da jo bo njegova mati zasledovala.' "Gospod župnik, vidim, da ostane Agata sama, zato ne smem odlašati dalje, še predno odrinem proti Turkom, hočem se z njo poročiti na tihem, da postane moja zakonska žena." "Plemenit namen imate, gospod baron," pritrdi župnik svečano, "vidi se, da ste res plerne-nitaš po krvi in čustvovanju." "Ne hvalite me, sedaj je stvar resna; da dosežem svoj cilj, morate vi naju poročiti še jutri po noči." Župnik Morenus pogleda mladega barona, kakor bi ne verjel tem besedam, nato pa prikloni glavo, stegne obe roki proti Herbersteinu in pravi: "Pripravljen sem za vse; da ostane cela zadeva prav tajna, hočem izvršiti poroko v cerkvi Sv. Jakoba pri Lo rman ju in sicer o polnoči, ko vse počiva." "Izvrsten je ta načrt," pravi ves vesel Herberstein, "sporočim vse takoj svoji nevesti, da se pripravi." "Samo dve priči rabim pri tem obredu," meni župnik, "pa že gre, cerkovnik mora biti itak navzoč, za drugo pričo pa vi oskrbite." "To se lahko zgodi, spremljal bo Agato njen oče in postavnemu določilu je zadoščeno." "Jako dobro, tako bi bilo vse v redu," meni župnik, "samo eno prosim, o tem naj bo vse tiho, kajti vaša milostljiva gospa mati je kot lastnica graščine Hrastovec obenem zaščitni-ca naše cerkve in njej bi se ne zameril rad, če bi zvedela o tem." "Bodite mirni gospod župnik, to ostane vse tajno, dokler ne postanem jaz graščak, potem se vam ni treba bati ničesar več." "Uverjen sem o tem, gospod baron," se nasmehne župnik, "v čast si bom štel, da sem mogel storiti tako blagemu gospodu uslugo." "Moje naklonjenosti ste si lahko svesti, Bog daj, da se vse srečno konča." "To je moja stvar, gospod baron, bodite popolnoma mirni." Dogovorila sta se natanko o času sestanka in še nekaterih podrobnostih, ki so potrebne za izvršitev obreda. Mladi baron se srčno poslovi ter zasede konja, ki ga je privedel med tem časom hlapec že pred župnišče. Urno je odjezdil, da radovedni tržani niti niso mogli prav videti, kdaj je mladi gospod izginil iz trga. Friderik Herberstein je jezdil v divjem skoku proti Straleku. Bliskoma je bil po strmem klancu pri gradišču. Pod veliko, košato lipo, ki je stala pred poslopjem ter dajala hladno senco pred pripekajočimi žarki južnega solnca, je sedela Agata ter posajala cvetlice v male posode. Ko zagleda svojega ženina, zarudi, položi cvetlice na stran in gre došlemu nasproti. Friderik Herberstein Agato srčno objame, poljubi na čelo ter jo pelje nazaj na njen sedež, 011 pa se nasloni na bližnjo kamnato mizo. "Kaj pa te je privedlo tako nenadoma k nam," vpraša Agata vsa zarudela od sreče,da vidi svojega izvoljenca. "Vse ti povem, dragica moja, samo malo potrpi, kajti hitro sem jezdil od Sent Lenarta." "Kaj, v Sent Lenartu si bil, pri kom in zakaj," vpraša Agata nekoliko razburjena, ker je zapazila, da kaže Friderik resen obraz, če tudi se sili, da bi bil vesel. "Vedi Agata, važne stvari so se dogodile," začne počasno mladi gračšak, kakor bi se bal trenutka, ko bo moral povedati vse. "Kaj imaš, dragi," vzklikne Agata vsa preplašena, skoči k ženinu, ga prime za rame ter mu pogleda z vso ljubeznijo v njegove oči. ' "Agata, oj moja Agata," zakliče naenkrat Herberstein z glasom, ki je izrazil vso bol ločitve ter privije svojo nevesto k sebi in nasloni njeno glavo na svoje prsi. "Povej vendar dragi, kaj ti teži srce, vem, da mi moraš nekaj razodeti, o ne muči me, vse hočem vedeti, ker vidim, da trpiš." In pogledala ga je tako milo in solza je zaigrala v njenih oči. "Ljubljena Agata, saj veš, da si mi najdražje bitje na svetu in ker te ljubim, hočem tudi tvojo srečo. A zapreke se nama delajo, zato moram sedaj ravnati, a odločno in hitro." Friderik Herberstein je držal Agato za desnico, ki se je tresla od razburjenja, z drugo pa je gladil njene krasne lase, ki so se vsipali v dveh močnih kitah nad tilnikom navzdol. Povedal ji je vse, kar se je zgodilo med njim in njegovo materjo, ki hoče preprečiti na vsak način njuno zvezo in kaj je določil z župnikom Morenusom. Agata je zaihtela globoko, ko je zvedela, da se mora njen zaročenec posloviti. Nagnila je svojo glavico na prsi svojega izvoljenca in dolgo ni spregovorila. "Pomiri se Agata," jo tolaži Friderik, "ko sva poročena, ti nikdo nič ne more, dokler se ne vrnem, potem pa greš z menoj na grad Hrastovec kot mlada graščakinja." (Dalje prih.) TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Bruštva — Trgovci - Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. COLUMBIA PLOSCE 25000-F—Ribniška korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet..................................75« 25001-F—Na ofceti Juhu polka, harmonika..........................................75c 25002-F—Juhu valček Domžalska polka, harmonika ................................75c 25005-F—Kaj ne bila bi vesela Sirotek, ženski duet................................................75c 25011-F—Pokšotiš Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................75c 25014-F—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c 25019-F—Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet......................................75c 25020-F—Stari kranjski valček Štajerska, harmonika ............................................75c 25027-F—Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonik% in ksilofon ................75c 25033-F—Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet ..............................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037-F—Stoji, stoji Ljubijanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del Ti si moja, valček, Hojer trio ................................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester ........................................75c 25043-F—-Polka štaparjev Burja, koračnica, orkester ....................................75c 25044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c 25046-F—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c 25047-F—En starček je živel Sijaj solnčice, moški kvartet ..................................75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček Na veseli svatbi, polka, harmonika duet..................75c 25055—Vigred se povrne Oj dober dan, moški kvartet......................................75c [25056—O mraku Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c 25057—Slovenec sem Perice, moški kvartet ................................................75c 25059—Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio ..................................75c 25060—Ziben šrit za ples Šuštar polka, harmonika ...........................................75c 25061—Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare .....................75c 25063—Ančka pojd plesat, valček Tromplan za plea, harmonika in inštr.....................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c 28085—Samo še enkrat, valček Ven pa not, polka, instrumentalni trio ....................75c 25066—Kranjski spomini, valček Luna valček, orkester ................................................75c 25067—Fantje se zbirajo, moško petje, Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c 25068—Črne oči, valček Fantje se zbirajo, moški kvartet ..............................75c 25069—Stari šotiš Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c Z5070—AP me boš kaj rada imela Carlota valček, orkester ............................................75c 25071—Regiment po cesti gre, s petjem Sebelska koračnica, harmonika ................................75c 25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c 25073—Zveličar se rodi Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran............75c 25074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare............................75c 25075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir....................................75c 25076—En let' in pol Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75s 25078—Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75e 25079—Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c 25080—Oberžtajeriš Slovenski poskočni šotiš, godba ................................75c 25081—Nemški valček Černiška polka, godba ..............................................75c 25082—Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c ?5083—Čez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj Kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. A ko naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za otroške 20c od poftiljatve. — Naročila blagovolite poslati na« •«tvuo»t nit Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD.. CHICAGO, ILLINOIS PUSTOLOVSKO ŽIVLJENJE STAVISKEGA (Dalje.) Za njegovo mlado ženo je bil to hud udarec. Prišlo je bilo, česar se je že celo leto bala, videč, s kakšnimi sredstvi si Aleksander pomaga v življenju. V tem času obupa se je sestajala zopet s svojim bivšim holandskim ljubčkom. Izkazalo se je, da je mladi mož bolj ljubil dražestno gospodično Severovo, nego je v svoji lahkovernosti slutila, ko ga je tako lahko zapustila zaradi lepih oči Sergeja Alexandra. Ves iz sebe ob spoznanju, v kakšen pekel je prišla njegova ljubica, je prisegel pomagati ji in osvoboditi jo. Trenutno ni mogel mnogo pomagati, ker se je bila njegova patricijska rodbina že takrat, ko je prvič izrazil željo oženiti se s pariškim dekletom, zgrozila v svojem neizprosnem puritanstvu in mu zaipretila, da ga povsem izloči. Toda mladega plemiča je prevzela misel, da mora svojo ljubico osvoboditi in v ta namen je bil pripravljen na vse: pojde v kolonije in ustanovi si eksistenco na lastno pest, potem se pa vrne. Armandi izpo-sluje ločitev in skupaj jo mahneta tja doli na Javo, v Batavijo ali sploh kam. Čudno, kako se v okviru življenjskega romana zločinskega Staviskega kupiči roman za romanom. Ljubavna zadeva, ki se zdi kot najbolj solzava koledarska sentimentalnost, se je zares uresničila. Toda Ar-mande je morala več let čakati, predno je mogel Holandec izpolniti svojo obljubo. Ta čas je rodila hčerko, toda romantični ljubček jo je zagotovil, da vzameta deklico k se^i. In nekega dne je res prišel ter se začel pogajati glede ločitve. Sergej Alexander Stavisky je že davno vedel, da je njegovo zakonsko življenje razbito in prav nič se ni brigal, kaj bo z njegovo ženo. Naenkrat se je pa pojavil bogat tujec in hotel jo je vzeti. Sergej Alexander je naenkrat odkril v sebi družinska čustva: njegova žena, njegov otrok! Čustvena razburjenost pa nikakor ni bila neizmerna in po vseh dotedanjih metodah se je kmalu izpremenila v brutalno vprašanje: Koliko? Koliko plačate za ženo, koliko za otroka, koliko za razbito zakonsko življenje? S ciničnim hladom je diktiral Sergej Alexander številke. Holandec se je branil, Armande je prosila. Sergej Alexander je vztrajal na svojem, dokler ni iztisnil iz Holandca, kar se je dalo. Kupčija je bila zanj sklenjena. Pograbil je denar, s puhlimi frazami se je poslovil od hčerke in izginil. Čez nekaj mesecev je pre-Ijela pariška policija iz Batavije [kazensko ovadbo proti Alexan-jdru Staviskemu zaradi izsiljeva-jnja. Takrat je že dobro vedela, kako stvar stoji. Toda njegovo pojasnilo je bilo tako gladko, razmerje Holandca do njegove žene tako jasno, zgodba tako nejasna in Batavija tako daleč, da so ovadbo položili ad acta. V življenju Staviskega to ni bilo prvič, zlasti pa ne zadnjič. Mar ni izginil še po njegovi smrti cel njegov fascikl, obsegajoč 1200 akrov? Da pa ne bomo kršili časov, nega reda, moramo omeniti še eno pomembno epizodo: vojna leta Staviskega. Vojna ga je zajela v Belgiji, kamor je pobegnil po večjih sleparijah v Parizu. Leta 1900 je bil sprejel njegov oče francosko državljanstvo in 281etni Stavisky se je moral prijaviti. 7. avg. 1911 je prišel k 19. eskadronu moto. riziranega trena in 9. jan. 1915 je bil kot trajno nesposoben za vojaško službo. Premeteni sledilo, da se je boril na bojišču, pa si je znal tudi tu pomagati. In poleg je imel še potrpljenje, čeprav nikoli ni vohal smodnika. In ko je bilo ,pozneje v parlamentu sklenjeno, da naj se bojevnikom izbrišejo i.-, kazenskega registra vsi mladostni grehi, se je priglasil tudi Stavsky in si izbrisal s to am- nestijo tudi druge kazni, ki jih je bil odsedel že kot civilist. Po povratku od vojakov je sklenil, da mora končno pričeti kaj poštenega. Niso mu ostale neopažene razne finančne per-turbacije, ki jih je bila povzročila vojna v zaledju med malimi ljudmi, in tako je zno. va zasedel svojo bivšo pisarno rue Caumartin ter jo meni nič tebi nič proglasil za bančni zavod Alexandra Staviskega. V maju 191-5 se je predstavi! v Parizu kot bankir, v juniju je bil pa ze pred sodiščem, ker je bil poneveril podpisani ček enega svojih klijentov. Obsojen je bil na šest mesecev zapora in 100 frankov globe. Kazen je-odsedel, globo je plačal, a po omenjeni amnestiji je b:l zopet nedolžen kakor jag-nje. To bi pa :.e bilo mogoče, če bi si že takrat ne bil kupoval naklonjenosti gotovih policijskih krogov z ovaduštvom. |Mož, ki je 15 let pozneje gostil ministre, je poskusil, kakor vi-jdimo, v kriminalnem življenju res vse. J V onih mlajših letih okrog vojnih časov je življenje Ale. xandra Staviskega sama vijuga. Tu hiti v eni smeri in istočasno ga vidimo malo dalje hiteti v nasprotni smeri. Še davno ni bila končana ločitev z njego. vo prvo ženo in Stavisky že začenja poleg drugih, rekli bi ljubavnih epizod, dramatično poglavje, ki mu je junakinja pevka Jeanne Blochova. Pravimo poglavje, v resnici je pa zopet cel življenjski roman. — Poleg tega je pa usoda še hotela, da je dobila vsa zgodba čez nekaj let svoj napeti qui pro quo, kajti ko je javnost zdaj ob koncu Staviskega zvedela, da je imel takrat razmerje s pevko Jeanne Blochovo, so strine obstali vsi spomenik' onih srečnejših predvojnih let. Jeanne Blochova je bila v onih časih cvetočih šantanov in kavarn med pevci dobro znana, zelo popularna osebnost, pevka in humoristka ljudskega žanra, duhovita in zgovorna, zlasti pa v nasprotju s svojimi tovarišicami okrogla, prava predstavnica lepo rejenih bra-njevk z živilskega trga. Jeanne Blochova je seveda morala biti na vseh pariških narodnih svečanostih, na vseh dobrodelnih akademijah, na vseh zabavah igralcev in pevcev kot tipična figura rajajočega Pariza. Toda ta Jeanne Blochova, ki je več let nastopala v Scali in Cigali, pa tudi drugod, se je vedno bolj redila, oblivala se je z maščobo do nemogočih obsegov tako, da je morala biti v letih, ko govorimo o njenem ljubav. nem razmerju s Staviskim, njena debelost že naravnost grda. A njena starost? Toda, kar je glavno, Jeanne Blochova je bila v svojem humorju tako poštena in srčno preprosta, da je bilo strašno pomisliti, da je postala tudi ona kot priletna žena žrtev izsiljevalca in prisklednika. (Dalje prih.) -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.