0& tCavetu-
DRAGI SLOVENSKI ROJAKI,
ko se po treh tednih vračam v domovino, vam izrekam prisrčno zahvalo za tako topel in prijateljski sprejem in za tako lepa srečanja na različnih krajih Avstralije. Posebno se zahvaljujem našim slovenskim dušnim pastirjem — p.Baziliju, p. Valerijanu, p. Janezu in p. Cirilu, ki so me povabili na pastoralni obisk in pripravili cerkvene slovesnosti v treh slovenskih cerkvah: v Sydneyu, Melbournu in Adelaidi, pa tudi na več drugih krajih, kjer so slovenske maše. Zahvaljujem se tudi gospodu dr. Mikuli, ki že tako dolgo deluje v Avstraliji, sestram frančiškankarh Brezmadežne, odborom naših slovenskih društev, klubov in domov, pevcem, narodnim nošam in vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri naših srečanjih. Domov odhajam z najlepšimi vtisi in izročil bom vaše pozdrave povsod v domovini.
Namen mojega obiska je bil, da bi se osebno srečal z vami in vam prinesel pozdrave iz domovine, da bi pobliže spoznal kraje in razmere, v katerih živite, vam dal vsaj za kratek čas košček domovine, ko sem vam oznanjal božjo besedo v domačem jeziku, z vami molil in obhajal evharistijo v materinem jeziku, se z vami pogovarjal in poslušal vaše pripovedovanje in vaše pesmi. Izredno sem vesel tega, kar sem videl in doživel med vami.
Prosim vas, ohranite, utrdite in poživite dragoceno
<s>
dediščino, ki ste jo prinesli s seboj: močno in živo vero ter trdno zaupanje v Boga, povezanost s Cerkvijo, molitev, prejemanje zakramentov in obisk nedeljske maše, poštenost v življenjur dobroto, zvestobo, prijateljstvo in pravo krščansko ljubezen med seboj; in globoko zakoreninjenost v slovenskem narodu, kulturi in ljubezni do rodne domovine in materinega jezika. Bogu sem hvaležen, da ste dosegli tako lepe uspehe v življenju in si zgradili nov dom v daljnem svetu. Tako ste si ustvarili košček domovine v Avstraliji in prosim vas, pomagajte si med seboj in sodelujte z vso iskrenostjo, odprtostjo, poštenostjo in zvestobo, da bi ta slovenski in krščanski živelj ohranili in ga utrdili. Božji blagoslov naj spremlja vas in vaše družine, posebno tudi vaše otroke! Marija Pomagaj naj vas varuje in prosi za vas!
Prisrčno pozdravljam vse, zlasti še tiste, ki jih o-sebno nisem mogel srečati in pa bolne ter ostarele. Spominjal se vas bom v molitvi in vi molite za nas doma! Ostanimo med seboj povezani kot ena družina!
Bog z vami!
Sydney, 18. februarja 1983
ljubljanski nadškof in metropolit
RAZEN obiska maše v delovnik, je bila našim o-četom in materam najobičajnejša postna pobožnost — molitev žalostnega rožnega venca; nazivali sojo tudi “petero krvoprelitje Gospodovo”. Na to ime nas spominja stara slovenska rožnovenska pesem, ki se je glasila:
Prvokrat je Jezus kri prelil, ko je krvavi pot potil.
Gledaj ti, duša žalostna, ko si le ti drago plačana!
Nisi s srebrom, nisi z zlatom, s samo sveto rešnjo krvjo: usmiljeni Bog, le usmili se. Gospod.
In potem sledi: Drugokrat je Jezus kri prelil, ko je krvavo bičan bil .. . itd.
Ljudske postne
pobožnosti
Zanimivo je. da so po tem “peterem krvoprelitju” Gospodovem” nastali tudi naši najstarejši križevi poti, ki so imeli samo pet postaj Tak križev pot se je ponavadi začel na kakem važnejšem križišču v mestu in trgu ter se po natančno izmerjeni daljavi končal izven mesta ali trga pri “božjem grobu”. Vsaka postaja tega “pota Gospodovega trpljenja” je imela steber ali kako znamenje s sveto podobo ali vsaj s posebno črko ali napisom, kot n. pr. v Kranju. Posebno znan je bil ljubljanski “pot Gospodovega trpljenja” od Židanove-ga klanca na Poljanah do Božjega groba v Stepanji vasi.
“Pot Gospodovega trpljenja” se je ljudem tako priljubil, da so novejši čas na istem kraju marsikje predelali pet postaj v sedanji križev pot štirinajstih postaj ali pa so ostale še iste stare postaje, toda pri vsaki postaji molijo po tri postaje sedanjega križevega poti Kjer so opravljali križev pot zunaj, so često spotoma peli tudi sveti rožni venec. Pa tudi sicer naši ljudje rožni venec kaj radi pojo, zlasti kadar jih je več skupaj zbranih. Na Notranjskem se rožnovenska pesem glasi takole:
Tri rožce so zbrane za verne kristjane, en venček spleten, v čast Mariji posvečen.
Cel svet se je tresel,
ko je Jezus križ nesel,
ko je Jezus križ nesel,
ko je za nas krvavi pot potil . . .
(ko je za nas bičan bil . . . itd.).
Poleg križevega pota in žalostnega dela svetega rožnega venca, so se naši verni predniki spominjali Gospodove "martre” še v posebnih premišljevalnih molitvah. Najbolj znana ir?priljubljena taka molitev je bila tako imenovani “zlati očenaš”, ki je prisrčen, sočuten pogovor med Marijo in Jezusom. Poznali so ga skoraj po vsem Slovenskem, posebno lep pa je bil na Koroškem.
NA GORO KALVARIJO . ..
MOLIMO te, Kristus, in te hvalimo,
ker si s svojim svetim križem svet odrešil!
Cerkveni mrak razsvetljujejo le lučke, prižgane pred postajami križevega pota. Žalostna je pesem, s katero spremljamo Jezusa na bridkem potu trpljenja. Še orgle se le pritajeno oglašajo, kot bi se bale, da bodo preglušile udarce kladiv na žeblje v ranah ... Glejte, Gospod gre mimo nas, sklonjen pod križem pridite, molimo! Prva postaja in druga in tretja in četrta, ki je Marijina žalost . . vse do štirinajste, ko še zadnjič pokleknemo ob svetem grobu, potrti in vendar potolaženi...
Ali ste že pozabili, preljubi, kako smo nekoč še z otroškimi očmi strmeli v podobe trpljenja? Po svoje smo tedaj čustvovali z Odrešenikom. Ali nas je križ
lastnega življenja rer odtrgal od Njegovega križa? Ali je Kristus res trpel le za tistih nekaj starcev in stark, ki zdaj z drhtečim glasom odgovaijajo duhovniku, ki ga ministranti s križem in svečami spremljajo od postaje do postaje? Ali se nam ne ljubi več pripogniti kolena tedaj, ko je Gospod padel pod križem in ko so ga v odrešenje vsega sveta dvignili na Golgoti nad zemljo? Naši očetje in matere so nekoč cele noči premolili v premišljevanju Jezusovih smrtnih bridkosti, v postu in mrazu in nespečnosti. Zakaj smo zdaj tako gluhi za cerkvena oznanila, ki nas vabijo k postnim pobožnostim, da počastimo Kristusovo zadnjo, težko pot?
Pozabili smo “zlati očenaš” Jezusovega trpljenja, ta čudoviti pogovor med Marijo in Jezusom:“Marija leži v ta svetli kamri na svoji beli postelji. Pride sam Jezus k njej:‘0, moja mati, ali čujete ali spite? ’ — ‘Jaz ne čujem in ne spim. V takih čudnih sanjah ležim. Meni se je nocoj sanjalo, da so prišli hudi ajdi, hudi Judje, so te zvezali in k starodavni vodi peljali, kjer je težki križ pokopan. Težki križ so ti na rame naložili’. . .” — Tako našteva Marija Jezusove muke *n Sin ji odgovaija:“0, mati moja! Vaše sanje so resnične, moje martre so strašne . «.”
Le spomin je še ostal na pasijonske procesije s prizori Jezusovega trpljenja; potisnili smo jih v zgodovino, kakor bi Kristusovo odrešilno delo nehalo pred nekaj stoletji, kakor bi nam njegova smrt danes ne vedela nič več povedati...
Toda ne! Še se dvigajo Kalvarije po gričkih nad slovenskimi naselji — o, kolikokrat smo jih zazname-novali z lastno krvjo v grozotnih časih minule vojske, ko smo po kolenih romali od znamenja do znamenja ter tako posvečevali križev pot tolikih bratov in sester ...
Zgodnje je jutro in ni še zažarelo vzhodno nebo. In
to rojstvo dneva posvečuje ročni venec v tolikerih rokah — tam v hribu Kalvarije. Kdo ve, kako daleč so prišli ti romaiji, očetje in matere in sinovi in hčere, da polože Bogu svojo žrtev pod križane noge. Tako so hodili stari očetje in matere in molitev nas druži z njimi. Eno smo pred Bogom, živi in mrtvi, združeni ob križu.
Ali ni v tem posvečena vsa družina in skrivnostno povezana med seboj iz roda v rod?
In v postnih večerih, ko nam drsi rožni venec med prsti in smo na kolenih pred domačim križem! Postna pesem je zamenjala fantovski vrisk na vasi, kajti zdaj je čas milosti, zdaj je čas pokore. Kje so zgodbe svetega pisma, oče, da nam boš bral iz njih o Kristusovem trpljenju? Nasitil si svojo družino s težko pridelanim kruhom telesa, daj ji zdaj še hrane božje besede! V tvojih rokah je blagoslov domače hiše in teža nebes. Nikdar nisi lepši kot takrat, kadar sredi družine klečiš pred Bogom. Iz tvojih rok bo nekoč Bog terjal duše tvojih otrok!
O,	sveta skrivnost križevega pota, Kalvarije in rožnega venca!
Kristus gre mimo nas, sklonjen pod križem .. . Kje je ostal Simon iz Cirene? Glejte, v našem domuje: tale otrok, ta žena, ta mož, ta starec, ki seje zdaj napotil proti cerkvi, da počasti spomin bridke poti na goro Golgoto; vsak romar v procesiji, ki se pne na Kalvarijo, pomaga nositi Gospodu križ in vsak član družine, ki kleči pred domačim oltaijem, zatopljen v molitev rožnega venca . : . In končno vsak, ki voljno nosi svoj lastni križ, ki je del bremena križa Gospodovega.
Sveti postni čas! Čas trpljenja Gospodovega!
Tiha žalost je v nas, sklonjeni smo pred veliko Smrtjo, ki vodi v Življenje, sklonjeni pred prebodeno stranjo božjega Sina in solzami Matere božje, na kolenih pred Bogom, “ki je za nas križan bil . . .”
O.
Njegovo POSLANSTVO je bilo — BOJ,
Njegova VOLJA je bila — MIR,
Njegovo ŽIVLJENJE je bilo - ŽRTEV,
Njegova SMRT je bila — ZMAGA.
(Napis na nekem obcestnem križu)
%/
Se eno šolsko leto
je za nami
ŠOLSKO LETO 1982 se je za učence slovenščine skupaj z učenci ostalih 25 jezikov v sobotnih razredih državnih srednjih šol zaključilo novembra 1982. Bilo je vpisanih vsega okoli 6500 študentov na dvanajstih šolskih središčih širom Melbourna in Geelonga. To so bili vsi tisti, ki na svojih dnevnih šolah niso imeli pouka v izbranem jeziku.
Prvo soboto v novembru so dovršili maturantje, drugo študenti 11. letnika, tretjo pa vsi študenti od 7. do 10. letnika. Na zadnjo soboto so imeli učitelji (preko 300) seminar, na katerem so razpravljali ocenjevanje pri poučevanju jezikov.
Preteklo leto je mejnik v zgodovini naše Saturday School of Modem Languages (ust. leta 1939), ki je eden izmed oddelkov viktorijskega prosvetnega ministrstva. Celoten šolski sistem v Viktoriji je sedaj v reorganizaciji in tako tudi SSML. Posloviti so se morali nekateri supervizoiji, učitelji in knjižničarji, ki so dolga leta vneto sodelovali v SSML in skupaj z drugimi dvignili ugled in posnemanje takega šolanja po Avstraliji. Ministrstvo je ugodilo zahtevam učiteljskih organizacij, da nastavijo na teh oddelkih avstralsko kvalificirane in registrirane učitelje z diplomami v jezikih. Za znižanje stroškov odpade plačevanje sobotnih nadur in učitelji rednega tedenskega pouka bodo ustrezno odškodovani s prostim časom med tednom. Nastavitev višje kvalificiranih učiteljev naj bi okrepilo povezavo sobotnega pouka z dnevno šolo.
Tekoče in predvidene reforme ne bi prizadele pouk slovenščine, ker nekateri učitelji imajo potrebne akademske in pedagoške kvalifikacije s prakso na avstralskih šolah. V pomanjkanju takih so potem upoštevani prekomorski učitelji z zadovoljivo tukajšnjo prakso.
V pregledu nazaj na šest let pouka slovenščine, ki je eden najboljše organiziranih in načrtanih tečajev, boljši od večine ostalih jezikov, je dati priznanje oblastem, ki so vedno krile vse stroške poučevanja: plače učiteljem, nakup knjig in učnega gradiva. Izdatki za slovenščino so znašali do sedaj preko stotisoč dolarjev. Iz kakega drugega vira ni bilo prejeto niti centa niti daril, ker ni bilo nikdar potrebe za to. — V drugih avstralskih deželah, ki so prevzele viktorijski sistem in ga morale prilagoditi svojih potrebam, je položaj lahko drugačen.
V letu 1982 je bilo število študentov slovenskega jezika zadovoljivo v Box Hillu, Maribyrnongu in na University High. Nekaj manj v Dandenongu. Težave so bile v Geelongu, kjer se je bivša učiteljica preselila v Kanado. Sedaj je ta razred prevzela ga. Štefanija Matkovič. Iz razgovorov s Slovenci v Geelongu je pričakovati vnaprej boljši vpis.
Večina drugih etničnih jezikov ima težave, ker nimajo dobrih učbenikov, dovolj učiteljev^ razrede pa prenapolnjene. Za študente slovenščine je to urejeno in edino važno vprašanje je dober vpis, če hočemo obdržati slovenski jezik v avstralskih šolali.
Poučevanje se bo izboljšalo in olajšalo z večjim sodelovanjem staršev na razrednih sestankih. Starši so prvi, ki učijo svoje otroke. Vedo za šibkosti in lahko pomagajo tako otroku kakor tudi učitelju. Za letos je dodeljena še posebna denarna podpora za izdelavo novih učnih pripomočkov. Izkušeni učitelji bodo s prostovoljnim delom izgotovili projekt, oblasti pa bodo krile stroške.
Kakor smo lahko zadovoljni s SSML, je delati na vpeljavi jezikov v redne dnevne šole tako, da dobijo učenci številčno šibkih jezikov zadosten pouk med tednom in prosto ob sobotah, kot študenti ostalih
Slovenski razred (učiteljica Nataša Vincent)
—	Maribyrnong High School
predmetov. Ena izmed prikladnih rešitev tega vprašanja bi bila ustanovitev strateško določenih šol za pouk jezikov. Študente bi prepeljavali iz bližnjih šol na tak center s šolskim avtobusom tja in nazaj med rednimi šolskimi urami od ponedeljka do petka. - To bi takoj tudi povečalo število študentov maloštevilnih jezikov. Moje večletno zbiranje podatkov, analiza in posvetovanja glede slovenščine in ostalih jezikov v gornjem smislu,je eden izmed korakov naprej. Za študente raztresene na podeželju, pa učenje jezikov potom dopisne šole. Lansko leto je bilo to razpravljano in podprto na letni avstralski konferenci modernih jezikov. Vodja SSML g. Abiuso je podrobno predložil svoj predlog v gornjem smislu federalnemu senatnemu odboru v razpravo za določitev nacionalne jezikovne politike.
Od maturantov, ki so izbrali med drugim tudi slovenščino — pet leta 1981 in sedem leta 1982 — se niti eden ni vpisal na visokošolski študij humanističnih predmetov. Tako za poučevanje slovenščine na univerzah zaenkrat ni praktičnih izgledov pod sedanjimi pogoji poučevanja. Eden od pogojev je, da mora en Predavatelj imeti najmanj šest slušateljev. Na Monash univerzi v Melbournu je v načrtu, da se v kombinaciji z drugimi npr. v študiju linguistike ali drugih slovanskih jezikov, lahko delno obravnava 'n uči nekaj o slovenščini.
Poučevanje slovenščine na osnovnošolski stopnji je bilo urejevano s slovenskimi središči — z verskim središčem in s slovenskimi etničnimi društvi — in ti 8a imajo pod svojo kontrolo. Danes nekateri to drugače postavljajo. A dokler prevladuje dosedanje mnenje pri klubih, bi to ostalo nespremenjeno. Poučevanje po etničnih središčih ima velike prednosti za njih in njihove učence, predvsem s pravo atmosfero.
Avstralske etnične šole od leta 1981 naprej prejemajo federalno podporo 30 dolarjev po učencu. Med njimi so vse slovenske etnične šole. Včasih so na razpolago upravičenim prosilcem tudi druge manjše podpore. Izposlovanje podpore je bila sprva iniciativa 'zobražencev iz kroga avstralskega multikulturali-Zrna, ki nesebično delajo v korist prosvete. Sedaj Predlaga vladi Australian Institute of Multicultural Affairs.
Slovenski razred učiteljice Lucije Srnec (zgornja slika)
— Box Hill High School Slovenski razred učiteljice Dragice Gelt (spodnja slika)
— Oandenong High School
Vprašanje vključevanja naseljencev so predvsem ekonomsko-socialne in politične narave in pravi čas preizkušnje je še pred nami. Za obstoj slovenskega jezika in kulture je avstralski multikulturalizem potreben, dokler se postavlja kot zadeva šolstva. Za vse drugo pa bo pokazal čas.
Šolanje je priprava na zaposlitev. Kakšno zaposlitev, je danes vprašanje. Živimo v času postopnega uvajanja nove tehnologije — mikro-elektronike, kom-jutorjev, robotov, biotehnologije itd. — ki spreminja zastarelo in upadajočo industrijo v nekaj čisto novega. Take spremembe v strukturi industrije so nujne, da ne zaostanemo na svetovnem tržišču. Nova tehnologija bo omogočila nove prozivodnje, izdelki bodo
boljši in cenejši, delo učinkovitejše. Delavci bodo morali biti boljše izobraženi kot doslej.
Avstralsko gospodarstvo je odvisno od vladne politike in opozicije, javne uprave, vendar je del odgovornosti na poslovnih krogih, delavskih, strokovnih organizacijah in drugih.
Danes imamo okoli 700.000 brezposelnih (9.5% vse delovne sile), ki so voljni in sposobni za delo ter prejemajo brezposelno podporo. To sedanje število pa je v resnici še višje, ker je upoštevati takoimenova-no skrito brezposelnost. To so osebe, ki so izgubile službo, a nimajo pravice do podpore. En zakonski drug izgubi službo, a dohodki drugega so še vedno taki, da se lahko preživljata. Nekateri so samo delno zaposleni in njihov dohodek je znižan.
Današnjega stanja ni primeijati z veliko krizo 1930, ko je bila v Avstraliji 30% brezposelnost. Vendar je brezposelnost lahko tragedija, socialno zlo in gospodarska izguba. Odpustitev starejših delavcev-hranilcev družine prizadene celo družino. Mladi ljudje brez stroke ali delovne izkušnje so v nevarnosti, da sploh ne bodo zaposleni.
To velja na splošno za vse, a še posebno so lahko prizadeti novonaseljenci, ki so se v novem okolju v letih obilja s pridnostjo dobro znašli. Sedaj manj, ko smo v obdobju težkih časov. Najdejo se godrnjači, ki sicer priznavajo naseljencem, da so prispevali populi-zaciji in izboljšali tržišče, sedaj pa odvzemajo delo. To je zmotno, ker novonaseljenci so prijeli za vsako delo, ki ga domačini niso hoteli, ali pa znali opravljati.
Šolstvo danes ne zmaguje zahtev časa. Da se ohrani povprečno visok življenjski standard, bo imeti tako šolanje in treninge v strokah in veščinah, ki bodo naj-
bolj iskane v prihodnjih desetih, dvajsetih letih. O tem se mnogo razpravlja, a izzveni tako: nekaj bo napraviti, toda ne takoj.
Staršem s tem ni dosti pomagano. Vendar so v šolstvu premiki na boljše in sicer v povečanju šolskih aktivnosti, izboljšanju učiteljevanja, predvsem pa v sodelovanju staršev. Med šolami so razlike in starši so stavljeni pred izbiro.
V	predšolski dobi starši odločajo, ali dajo otroka v otroški vrtec ali ne. Primer iz njihove okolice bo veijetno odločil. Pravtako, ali je otrok premlad s petimi, ali prestar s sedmimi leti za vpis v osnovno šolo.
Vpis v osnovno in pozneje v srednjo šolo (gimnazijo ali tehnično) je veijetno odločilne važnosti. Potem imajo starši izbiro vpisa v lokalno državno šolo, ali pa bližnje privatne šole, kot so katoliške ali druge.
V	državnih šolah je pouk sam brezplačen. Starši nosijo le manjše stroške za šolske uniforme, knjige ipd. Na privatnih šolah morajo starši doplačevati šolnino, ki je lahko na nekaterih šolah visoka. Federalna vlada bo letos preko School Commission podeljevala podpore šolam po učencu:
državne	privatne
$ $
Stopnja:
osnovnošolska	1,692	338 —	677
srednješolska	2,687	537 — 1,075
Akademski standard poučevanja na šolah je različen in je težko potegniti meje. Starši otrok na državnih šolali, ki so povezani z aktivnostjo šole in se zanimajo, ne zaostajajo za privatnimi. — Za privatne šole na splošno velja, da je več discipline in se od študentov tudi več pričakuje.
Avstralska učiteljska federacija (150,000 članov) nasprotuje podporam privatnim šolam, ker so s tem prikrajšane državne šole. Nekaj je v tem tudi oportunističnega politiziranja. So taki, ki mnogo govorijo ali pišejo in favorizirajo državne šole, svoje otroke pa le vpišejo v privatne.
V	Viktoriji je bilo vpisanih v osnovnih in srednjih šolah leta 1982 skupaj 811,984 učencev. Od tega je
Slovenski razred
(učiteljica Štefanija Matkovič)
—	North Geelong High School
mnoge službe so oproščeni sprejemnih izpitov.
V letu 1982 je v Viktoriji zaključilo srednjo šolo okoli 63,000 študentov. Od teh je bilo 26,000 kandidatov za HSC. Padlo jih je na izpitih okoli 8,000. Od uspešnih kandidatov gre na visokošolski študij 16,000 študentov. Od 37,000 študentov, ki niso delali HSC, se računa, da jih ostane okoli 20,000 do danes brez dela.
V zagovor onih, ki niso uspešno položili izpitov, bi rada povedala iz svoje prakse poučevanja maturitetnih razredov na srednjih šolah, pa tudi ocenjevanja študentov na univerzi, da mnogokrat ni toliko vprašanje znanja kot pa spretnost v polaganju pismenega izpita v treh urah. To je posebna spretnost. Zlasti otroci naseljencev so oškodovani.
Dober korak naprej bo predvidena letošnja sprememba standarizacije, ki bo zmanjšala prednost predmetov kot sta obe matematiki, fizika in kemija. Bolj bo izenačeno s humanističnimi in komercialnimi predmeti, kjer je bilo doslej težko dobivati odlične rezultate. Lansko leto je uspešno položilo HSC izpite okoli 70% študentov. Letos bo standard izpitov tako prikrojen, da jih bo položilo okoli 80%.
Vedno bolj so potrebni novi vladni programi — iz šole na delo, ki naj pomagajo izšolani mladini uspešen prehod v delovno življenje.
ALEKSANDRA L. CEFERIN *
Nihče, tudi noben odtok vlade, nobena ustanova nam ne bo ohranila naše zavesti in z njo naše slovenščine, če mi sami kot starši ne vzgojimo nove generacije v zavesti, da je slovenskega porekla. (Senator Miša Lajovic)
*
POD KRIŽEM
Kako si truden, žaljen, ves razbit,
—	kaj res tako so zadolženi naši vrti? — prek Tebe dre potop, vodovje smrti.
Noge šibijo se, srce je slabo, da dnevu se temni pred Tabo, da rana rani se odpira v ranah.
A že je luč nekje, nekje prav iz Srca — iz školjke biserne že slišim spev: HOZANA!
Jože Cukale
bilo v privatnih šolah 227,203 učencev. — Letošnji vpis v viktorijske državne šole je nižji za okoli 13,000 učencev, kar je v nasprotju s privatnimi šolami, ki imajo zvišan prirastek za 5000 učencev. Tako je letos okoli 29% vseh učencev v privatnih šolah.
Ko študent dopolni petnajsto leto starosti, je vprašanje izstopa iz šole in zaposlitve, ali pa nadaljevanje šolanja. — Če ima študent voljo do dela in možnost zaposlitve, pa se ne uči rad, naj pusti šolo. Sčasoma se lahko premisli in znova nadaljuje študij. V zrelih letih se lahko vpiše na univerzo brez dokončane srednje šole.
Kogar veseli študij, naj nadaljuje v 11. in 12. letnik, ali se pa odloči za kakšen tečaj za poklicno usposabljanje. — Starši dobivajo sedaj tudi več denarne pomoči za študirajoče otroke. Davčne olajšave do skupnega dohodka $12,250 so $870 po študentu, ki se z višjim dohodkom progresivno zmanjšujejo.
Starši, ki potrebujejo informacije glede šolanja, ali finančno pomoč, naj se obrnejo na šolo ali šolski center. Danes mnogi ne vedo, kaj jim pripada, a je na njih da vložijo prošnjo ob pravem času in tako dobijo, kar jim po pravici gre.
Za one študente, ki želijo nadaljevati študij ter zaključiti srednješolsko izobrazbo s polaganjem HSC, je to vredno truda. Pridobijo si kvalifikacije za nadaljevanje na visokih šolah, če dobro polagajo izpite. Za
izpod
sydneysl<ih stolpov
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
Fr. Ciril Božič, O. F. M.,
St. Raphae\'s S/ovene Mission,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.l/V., 2160 ( P. O. Box 280, Merrylands, N. S. W., 2160) Telefon: (02) 637 7147
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. RaphaeTs Convent,
311 Merrylands Rd., Merrylands, N. S. W., 2160 Telefon: (02) 682 5478
O BOŽIČNIH PRAZNIKIH še nisem poročal. Polnočnico smo imeli v nedodelani dvorani. Seveda je spet zmanjkalo prostora za mnoge. Tokrat je prepeval mladinski zbor, pa tudi otroški zborček je prišel na vrsto, prav tako ljudsko petje. Res veselo presenečenje je bila skupina majhnih otrok, ki so pod vodstvom Sušnikove Miriam zapeli nekaj božičnih. Za božič so bile pri Sv. Rafaelu poleg polnočnice še tri svete maše. Pri glavni ob 9.30 je prepeval mešani zbor pod vodstvom g. Klakočerja, petje pa je na orglah spremljala njegova hčerka Marija. — Za božič so bile slovenske službe božje tudi v VVollongongu in Canberri, v Brisbanu in Surfers Paradise. Seveda nam je pomagal tudi dr. Mikula, ki se je tik pred božičem vrnil v Avstralijo.
Jaslice v cerkvi je letos prav posrečeno napravil p. Ciril. Nekaj noči dela je položil vanje, da so bile zares privlačne. Seveda je imel okrog sebe kopico mladih pomočnikov, ki zlasti o praznikih radi priskočijo na pomoč.
ŠTEFANOVANJE v Auburnu je imelo lep obisk, a vendar ne toliko kakor običajno, ker so bile podobne prireditve še na drugih krajih. Sploh za praznike in novo leto ni manjkalo veselega razpoloženja, za kar je poskrbelo tudi gostovanje Otavija Brajka in njegove skupine iz domovine.
NAGRADE NA ŠTEFANOVANJU so pripadle sledečim dobitnikom: Prvo nagrado (jedilni pribor) je dobil Rudi Korpar. Druga nagrada (oljna slika “Kanal ob Soči”) je šla Ivanu Košak iz Lake Heights. Tretja nagrada (kuharska knjiga) je pripadla srečki št. 390. Oseba je nagrado takoj dvignila in ni bilo prilike zabeležiti imena. Četrto nagrado (pregrinjalo za dvojno posteljo) je dobil g Bradač. Peto nagrado (pokrajinska slika - olje) je dobila Kristina Bajt. Šesto nagrado (stenska ura na baterije) je odnesel Bruno Krupička, sedma nagrada (šunkarica) pa je šla Milki Stanič.
Hvala vsem, ki ste kupili srečke in s tem znatno prispevali k našemu gradbenemu fondu. Hvaležni smo darovalcem dobitkov, ki so Rudi Kužnik, Evgen Brajdot, Marta Tomšič, Edvard Robnik in Janez Škra-ban.
JANUAR — MESEC PRIPRAV. Nismo se imeli časa oddahniti od božičnih praznikov,ko je že bilo treba pohiteti s pripravami za sveto birmo, za praznovanje 10-letnice naše cerkve in za blagoslovitev dvorane. Kar prehitro je prišel 29. januar, ko smo na sydney-skem letališču sprejeli našega dragega gosta, nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Sledil je nepozabni dan, nedelja
30.	januarja, ko se je zbrala množica — okrog tisoč rojakov — pod šotorom na dvorišču našega verskega središča. Saj niti cerkev niti dvorana ne bi sprejeli vse te množice Poleg našega nadškofa je bil za to slovesnost navzoč tudi sydneyski kardinal James Free-man, krajevni škof Beda Heather iz Blacktovvna, Fr. Zadro (direktor katoliškega emigracijskega urada) in Fr. Frank Malone kot zastopnik avstralskega frančiškanskega provinciala. Med mašo je 28 fantov in deklet prejelo zakrament sv. birme. Po mašni daritvi je nadškof blagoslovil našo novo dvorano, nato je sledila akademija s številnimi nastopi. Vsem sodelujočim se na tem mestu iskreno zahvaljujem.
DVORANA — KONČANA? Tako vprašanje sem dobil že od marsikoga. Lahko bi rekel, daje končana v glavnem — toda, če hočem našteti stvari, ki še čakajo dovršitve, jih bo zelo dolga vrsta . . . Hvaležen sem vsem obrtnikom, ki so zadnje tedne skupaj s prostovoljnimi delavci res pridno delali, da je bila
SLO VENI A N FUNERAL SER VICE
724 5408
A.F.D.A.
72 3093
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
dvorana vsaj za silo pripravljena ob blagoslovitvi. Sedaj pa iste obrtnike lepo prosim, naj počakajo z računi! Zdaj v marcu imamo pred seboj polletno odplačilo dveh dolgov v skupnem znesku nekaj čez 8,000 dolarjev. To je zdaj glavna skrb, saj banka ne čaka.
Tako rojaki le vidijo, da še nismo “na konju” in bo treba še pošteno poprijeti. Upoštevajte naše skupne brige in radodarno darujte, da bomo kos temu odplačilu na oba dolga kakor tudi računom pri dvorani.
CANBERRA ima slovensko službo božjo v nedeljo 20. marca ob 11:30 (cerkev sv. Beda, Red Hill). Ob isti uri je služba božja tudi naslednji mesec, 17. a-prila. — Na velikonočno nedeljo bo pri vas izredna služba božja na istem kraju, toda ob šestih zvečer (3. aprila). — V bodoče bo služba božja ob času, ki si ga želi večina rednih obiskovalcev: ali ob 11:30, ali pa ob šestih zvečer.
WAGGA-WAGGA: slovenska služba božja bo v nedeljo 20. marca in 17. aprila ob šestih zvečer. Kakor doslej, bo vedno v sestrski kapeli.
BR1SBANE ima velikonočno službo božjo na sam praznik — nedelja 3. aprila, ob 11:30 v South Bris-bane.
SURFERS PARAD1SE ima slovensko mašo na isti dan kot Brisbane, le daje ob sedmih zvečer.
WOLLONGONG ima praznično sv. mašo za veliko noč (3. aprila) ob petih popoldan v Villa Maria kapeli. Na njihovo redno mašo — 10. aprila — ne bomo imeli službe božje. Sledeča je torej v Wollongongu spet dne 8. maja.
NEWCASTLE ima slovensko službo božjo na belo nedeljo, 10. aprila, ob šesti uri zvečer. Kot običajno v Hamiltonu. Sledeča maša bo 29. maja. Obakrat je po maši srečanje v dvorani s čajanko.
NAŠI POKOJNI
Prav na sveti večer, v petek 24. decembra ob osmih, je v bolnišnici v Mosman, N. S. W., umrl SLAVKO KOVAČIČ. Rojen je bil 4. maja 1907 v Veliki Gorici pri Zagrebu kot sin Martina in Olge r. Vršič. Živel je v sydneyskem okraju Cammeray, poročen z Marico r. Furlani, po rodu iz Prvačine. Slavko je bil vojaški pilot in je kot tak služil 22 let v jugoslovanski kraljevi letalski sili, nato pa devet let pri angleškem vojnem letalstvu, tudi v Suezu in Egiptu. Zadnjih nekaj let je bolehal in končno se je moral zateči v bolnišnico. Vdano je prenašal svoje trpljenje in nekaj dni pred smrtjo prejel tudi sveto maziljenje in sveto popotnico, da je lepo pripravljen odšel s tega sveta. Njegova zadnja želja je bila, da bi še enkrat videl domovino. Ta želja se mu je izpolnila na boljši način, saj je odšel v svojo večno domovino. — Pogrebna maša za pokojnega Slavka je bila v jezuitski cerkvi Matere božje v North Sydneyu v sredo 29. decembra. Pogreb se je razvil proti Northern Suburbs krematoriju, kjer so se poslovili od njega tudi njegovi sobojevniki - letalci.
Iskreno sožalje vdovi Marici in sorodnikom!
Dne 26. decembra je v Newcastle umrla ANA KA-LUDER r. Zelič. Mož Janez ji je umrl pred enajstimi leti. Pokojnica je bila rojena 26. julija 1908 v Št. Rupertu pri Celju, kjer živita še dva njena brata in dve sestri. Poročila se je leta 1930. Po vojni je družina
Sydney:
Nadškof
fiiašuje
Pod
šotorom na dvorišču našega “Brskega središča
živela v taborišču Koflach v Avstriji, a od tam so jih premestili v Italijo v Bagnoli, leta 1949 pa so iz Neaplja na eni prvih ladij z begunci prispeli v Melbourne'. Iz Bonegille so prišli v kraj Bega, N. S. W., kasneje pa se ustalili v Nevvcastle, kjer sta oče Janez in sin Denis pričela delati pri BHP (železolivarna), pokojnica pa se je zaposlila kot bolniška strežnica.
Pokojnica je imela veliko veselje s cvetjem in njen vrt je večkrat dobil prvo nagrado. Tudi drugim je rada postregla z rožami in sadikami ter je skrbela tudi za okrasitev farne cerkve v New Lambtonu, kjer so živeli. V tej cerkvi je bila zanjo opravljena tudi pogrebna maša: v sredo 5. januarja sta somaševala domači duhovnik Fr. Mackie in dr. Mikula. Pokop je bil na Sandgate pokopališče.
Naše sožalje sinu Denisu, ženi Robin ter vnukom Pavlu, Mateju, Petru in Emi-Jane.
KRSTI
David Van Eck, rojen v Jeddah, Soudi Arabia, kot sin Marcela in Kristine r. Asterstater. Botra sta bila Ave Maria Leonard in Geoff Leonard, katerega je pri krstu zastopal Stanko Asterstater. — Merrylands, 9.ja-nuarja 1983.
Michelle Emilia Marie Gostan, Westmead, N. S. W. Oče Ivan, mati Maria r. Chatterjee. Botra sta bila Pierre Jean Marc Ghislan Thomas in Marie Thomas.
— Merrylands, 22. januarja 1983.
Katarina Julijana Kancilja, Bankstovvn, N.S.W. Oče Miroslav, mati Marjetka r. Homan. Botra sta bila Marija in Vinko Ovijač. — Merrylands, 6. februarja 1983.
Anton John Falež, Chapman, A. C. T. Oče John, mati Sue r. Roberts. Botra sta bila Roland in Vivian Zontsich. — St. John Vianney, Warramanga, A. C. T.
— 12. decembra 1982.
POROKE
Brian David Galbraith, rojen v Sydneyu, in Lidia Lavtar, rojena v Sydneyu, hčerka Rafaela in Frančiške r. Polončič. Priči sta bila Ray Lawrence Galbraith in Zvezdana Lorber. — Merrylands, 12. februarja 1983.
Dušan Markočič, rojen v Wollongongu kot sin Antona in Zorke r. Marinič, in Sonja Maria Leghissa, rojena v Wollongongu kot* hčerka Renata in Franke r. Mandič. Priči sta bila Edward Konrad in Julie D. Leghissa. — Villa Maria, Wollongong, 12. februarja 1983.
SPOVEDOVANJE ZA VELIKO NOC je vselej pred sveto mašo ves postni čas in na veliki teden pred obredi. Opravite sveto spoved že zgodaj in ne odlašajte do zadnjega dne pred praznikom samim!
POSTNI IN VELIKONOČNI SPORED:
20. marca, peta postna (tiha) nedelja:
8:45 dop. — zakrament sprave za veliko noč.
9:30 dop,— služba božja pete postne nedelje. CANBERRA, 11:30 dop .— redna mesečna maša. VVAGGA-VVAGGA, ob 6 uri zvečer — slovenska služba božja v sestrskem samostanu.
27. marca, šesta postna (cvetna) nedelja:
8:30 dop,— spovedovanje za veliko noč.
9:30 dop.— blagoslov zelenja in butaric, procesija v cerkev in sveta maša z dramatiziranim branjem pasijona po svetem Luku.
30. marca, velika sreda:
Ob sedmih zvečer — sveta maša in priprava na veliko noč.
31. marca, VELIKI ČETRTEK:
Ob sedmih zvečer — sveta maša zadnje večeije, umivanje nog, prenos Najsvetejšega v “ječo”, nato če-ščenje.
1. aprila, VELIKI PETEK:
Ob treh popoldan — opravilo velikega petka z branjem pasijona, češčenjem križa in svetim obhajilom. Izpostavitek Najsvetejšega v božjem grobu.
2. aprila, VELIKA SOBOTA:
Ob 2. in 5. uri popoldan blagoslov velikonočnih jedil. Ob sedmih zvečer blagoslov ognja in velikonočne sveče ter krstne vode, sveta maša velikonočne vigilije, nato Vstajenje, procesija in zahvalna pesem.
3. aprila, VELIKONOČNA NEDELJA:
8:00 zjutraj - zgodnja sveta maša z ljudskim petjem velikonočnih pesmi.
9:30 dop. - SLOVESNA SLUŽBA BOŽJA VELIKONOČNEGA PRAZNIKA.
11:00 dop. - pozna služba božja.
BRISBANE, 11:30 dop. — praznična služba božja. WOLLONGONG, 5:00 pop.— praznična služba božja. CANBERRA, Red Hill, 6:00 zv. — praznična služba SURFERS PARADISE, 7:00 zv. — praznična služba
10. aprila, druga velikonočna (bela) nedelja:
9:30 dop. — služba božja naše skupnosti. NEWCASTLE, 6:00 zv. — praznična služba božja.
17. aprila, tretja velikonočna nedelja:
9:30 — služba božja naše skupnosti.
CANBERRA, 11:30 dop. — mesečna služba božja. WAGGA-WAGGA, 6:00 zv. — slovenska služba božja.
P. VALER1JAN
Spomini škofa Leniča
V decembru je škof dr. Stanislav Lenič napisal te vrstice, pa so prišle žal prepozno za decembrsko številko MISLI. Četudi kasno, jih objavljamo zdaj, saj so polne lepih spominov na srečanja, kakršna smo v tem mesecu doživljali tudi z nadškofom dr. Šuštarjem. Upajmo, da je tudi naš letošnji visoki gost odnesel iz Avstralije toliko lepih spominov, kot tistikrat pisec tega pisma. Eno lahko rečemo: težko bo v spominu posekal dr. Leniča . . .
KMALU bo minilo deset let, kar sva s patrom pro-vincialom Marijanom Valenčakom bila pri Vas na obisku. Se vedno v duhu gledam vse kraje, ki sem jih takrat obhodil. Začeli smo v S/dne/u, kjer je bila blagoslovitev nove cerkve sv. Rafaela, birma, misijon. Vse je bilo tako slavnostno razpoloženo, toliko lepih srečanj smo imeli, toliko prisrčnih razgovorov. Vsi ti dragi obrazi so mi še vedno v spominu. Iz Sydneya smo obiskali ZVolongong, B risba ne, Mount Iso in še nekaj manjših naselbin, kjer bivajo Slovenci. Potem smo šli na pot prek Canberre proti Melbournu, kjer smo skupaj doživeli veličasten evharistični kongres. Pri katerem so sodelovali tudi naši Slovenci. V cerkvi sv. Cirila in Metoda, ki jo je štiri leta prej blagoslovil koprski škof Jenko, smo se ob tridnevnici duhovno prenavljali, nato pa imeli pod milim nebom na velikem dvorišču Baragovega doma svoj evharistični kongres v malem in veliko slovensko birmo.
Po kongresu smo šli na dolgo pot proti Adelaidi. Tam še niste imeli svoje cerkve, imeli pa ste že svoje skromno središče, ki Vam ga je pripravil pater Bazilij. Zelo sem vesel, da je patru Janezu uspelo zgraditi novo cerkev, ki Vam jo bo v februarju blagoslovil slovenski metropolit in nas nadškof dr. Šuštar. V duhu bom med Vami navzoč. Iz srca čestitam slovenski skupnosti v Adelaidi in okolici, ki se bo odslej lahko zbirala v cerkvi, ki ste jo sami zgradili.
Tudi obiska na otoku Tasmaniji, ki je del Avstralije, ne morem pozabiti. Tudi v ta daljni košček sveta je zašel slovenski človek, ki se je tako veselil našega obiska iz domovine.
V	okolici Melbourna smo obiskali vrsto naselbin s slovenskimi rojaki, Geelong, Morvvell itd. Povsod so bile lepe naše slovenske maše in srečanja po njih. Še danes dobivam voščila za praznike s teh krajev od dobrih ljudi.
Moja pot se je zaključila v zahodnem Perthu. Takrat se je ozračje že ohladilo in imam zato še toliko lepše vtise.
Dragi rojaki! Moj obisk v Avstraliji ni bil samo veselje za Vas, ampak veselje in lepo doživetje tudi za mene. Trudili smo se vsi, da bi se tiste dni kot verni kristjani globlje zavedli svojega krščanskega poklica, se utrdili v veri svojih očetov in mater, obenem pa poglobili tudi svojo slovensko zavest in povezavo z domovino.
Od dne do dne sem bolj občudoval Vaše duhovnike, ki že dolga leta delajo in živijo med Vami. Videl sem njihov čisti idealizem. Nikjer niso iskali sebe in svojih koristi, pač pa so povsod in vedno bili kakor služabniki Vaše vere. Kakšne romane bi nam lahko pisala pater Bazilij in pater Valerijan, če bi hotela opisati vse, kar sta v teh letih storila, ne samo v verskem, temveč tudi v narodnem in socialnem oziru za Vas. Pater Bazilij ni zastonj dobil odlikovanja angleške kraljice, česar smo se tudi doma iz srca razveselili.
Dragi slovenski bratje in sestre! Iz srca se veselim z Vami, da Vas bo letos obiskal naš ljubljanski nadškof, ki Vam bo prinesel pozdrave iz domovine in božji blagoslov. Tudi on prihaja med Vas zato, da bi Vas utrdil v veri in slovenskem prepričanju, da bi dal od blizu priznanje Vašim duhovnikom, da bi z Vami molil in se veselil ob blagoslovitvi že tretje slovenske cerkve na avstralskih tleh. Sprejmite ga z veseljem in spoštovanjem kot Gospodovega odposlanca in zvestega sina naše slovenske domovine!
Vsem sydneyskim slovenskim vernikom, graditelju cerkve sv. Rafaela patru Valerijanu, našim dragim sestram frančiškankam Brezmadežne, iskreno čestitam ob prvem jubileju Vaše cerkve, ki naj bo še naprej Vaše priljubljeno središče.
Mati Marija, Slovencev mati in kraljica, naj srečno vodi življenja čolnič vsakega izmed Vas!
Prisrčno Vas vse v Gospodu pozdravlja Vaš vdani
+ STAN/SLA V LENIČ
Ljubljana, decembra 1982.
TRIGLAV
PO POROČILIH je bil zadnji božič na Slovenskem tako množično praznovan kot še zlepa ne. Seveda pa je bil praznik popolnoma odsoten v ljubljanskem radiu in na televiziji. Le obmejni Slovenci so ga imeli priliko doživljati tudi po radiu in televiziji: na Primorskem iz Trsta, na Gorenjskem iz Celovca, na Štajerskem in v Prekmurju z Dunaja in Budimpešte.
Nadškof ljubljanski in metropolit dr. Alojzij Šuštar je bil na tržaškem radiu v predbožični oddaji, kjer ga je novinar med drugim vprašal tudi o tem, kdaj bosta božič in verske oddaje radia in TV dejstvo tudi v Sloveniji. Takole seje glasil odgovor:“Načenjate zelo boleče vprašanje. Bolj bi bil vesel, če vam ga ne bi bilo treba postaviti, vendar je tudi to vprašanje izraz naše resničnosti . . . Božič je v Sloveniji navaden delovni dan. To sprejemam kot dejstvo, do katerega je prišlo pred dolgimi leti v težkih razmerah; najbrž teh težkih razmer nihče ni vesel. Srečnejši bi bili, če bi se to dejstvo kot spomin na hude čase spremenilo, kot se je že marsikaj drugega spremenilo. Samo dve dejstvi sta v človekovem življenju nespremenljivi: rojstvo in smrt. Vse drugo se v življenju spreminja in je spremenljivo. Trdno upam, da se bo tudi to dejstvo spremenilo in da bomo mogli praznovati božič kot dela prost dan. To upanje smo izrazili slovenski škofje tudi v svoji božični poslanici. Ko se za to zavzemamo, nikakor ne pomeni to, da hočemo komu vsiljevati svoje versko prepričanje. Pametna in dobra rešitev v tem smislu bo še marsikaj uredila in ublažila, kar vsako le-
: E. Z. OFFICE MACHINES	!
< >
,	Zastopnik podjetij 01ympia in Adler strojev	,
i	se melbournskim Slovencem priporoča	J
<	za prodajo novih in starih pisalnih,	>
računskih in podobnih strojev vseh znamk.	|
<	Izvršujemo vse vrste popravil!	>
'	V zalogi imamo slovenske črke ČZŠ.	[
<	kijih Vaš pisalni stroj morda še nima.	>
J EMIL ZAJC
!	1	Yarra	Court,	N.	DANDENONG,	Vic.	3175	!
J	Telefon:	795	6937	\
to boleče vstopa v zavest vernih ljudi ravno okrog božiča.
Kar pa zadeva radio in televizijo, namreč, kakšni so izgledi, možnosti, moram reči, da ne vem. Želja, da bi imeli tudi verni dostop, je zelo močna: so tudi nekatera znamenja večjega razumevanja za to, da bi našli obliko, ko bo verski svet kot družbena resničnost in velik ter pomemben del naše družbe navzoč tudi na radiu in televiziji. Zares je težko razumeti, če so že vse druge komponente — kot se vi izražate — umetnost, kultura ... pri tem navzoče, le verski svet je skoraj popolnoma izključen. Zame je to predvsem vprašanje enakopravnosti vseh v družbi ter v javnih sredstvih družbenega obveščanja, in nikakor ne kakšne verske propagande ali vsiljevanja verskih prvin komur koli, ali iskanja priložnosti za versko polemiko, ki bi jih prinesel radio ali televizija. Res ne vem, kje bi bila težava, če bi sprejeli dejstvo, da je toliko in toliko vernih sestavni del naše družbe in da imajo izredno željo in tudi pravico, posebno ostareli in bolni, saj bi na ta način mogli doživeti božič, mašo, verski praznik. Prepričan sem, da se bo dalo po pametnem in odkritem ter skupnem prizadevanju to in ono urediti . .(Družina, Ljubljana 2. jan. 1983)
Že mnogo let se slovenski škofje s svojimi verniki trudijo iz “bi” napraviti “bo”, pa jim doslej še ni uspelo.
V	KOPRU so lani pretovorili okoli 2,190.000 ton blaga in s tem presegli načrt za 30.000 ton. Dočim je kontejnerski prevoz zaostal, je bilo pretovorjenih generalnih tovorov in tovorov lesa veliko več, kot pa so predvidevali. Koper, naše okno v svet, je za Slovenijo zares velikega pomena.
NOV DOPRSNI KIP se je 12. decembra pridružil ostalim na Erjavčevi cesti v Novi Gorici. Odkrili so ga goriškemu rojaku, dolgoletnemu profesorju srednjeveške zgodovine na ljubljanski univerzi, dr. Milku KOSU. Po naročilu Zgodovinskega društva za Severno Primorsko je kip izdelal akademski kipar Negovan Nemec.
O DOLGOVIH, ki jih z ostalimi jugoslovanskimi republikami nosi na hrbtu tudi Slovenija, od doma ni dosti poročil. Tam govore in pišejo samo o neki “krivdi vseh”, ki zdaj vsem narodom razen najbrž oblastnikom — zateguje pasove. Varčevanje in odlična organizacija samoupravljanja naj bi Jugoslavijo kar skoraj čudežno v kratkem času rešila dolgov. Tuji časopisi pa o finančnem jugoslovanskem problemu pišejo bolj zaskrbljeno. V nemškem tisku smo brali tole: Jugoslavija se prve štiri mesece tega leta sooča z izredno težkim gospodarskim položajem. Od okoli 5,4 milijard dolarjev, ki jih mora vrniti za
J
dolgove v tujini, jih zapade nekako 80% v prvih štirih mesecih. V Beogradu komaj kdo verjame, da bi Jugoslavija, ki ima uradno 19 milijard dolarjev dolgov na Zahodu, zmogla ta napor brez pomoči svojih upnikov. Ta mučni položaj spet stavlja vprašanje, ali ho morala po Poljski in Romuniji tudi Jugoslavija pokriti dosedanje dolgove s tem, da bo naredila nove.
Mnogo znamenj kaže na to, da so Jugoslaviji že lani podaljšali rok za povrnitev dela njenih obveznosti. Tudi lani je namreč moral Beograd plačati v tujini na posojila okrog 5,4 milijarde dolarjev. Od te vsote so obresti plačali točno, za posojila pa so dali okrog 60% denarja zahodnonemški denarni zavodi z novimi Posojili, kar ni nič drugega kot stare dolgove spremeniti v nove, torej odložitev plačilnega roka . . .
KAVA, KAVA, le kaj bi brez nje! Pred novim letom si jo v Sloveniji lahko kupil po trgovinah le po 10 dkg, in njena cena se je sukala okoli 790 dinarjev. Pod roko in za višjo ceno pa je bila seveda tudi na razpolago. Je pa lani Slovenija uvozila le 4400 ton kave, kar je samo 40 odstotkov načrtovane količine. Za letos načrtujejo, da bodo uvozili 8600 ton tega dragocenega zrnja, pa že vse nekam tako kaže^da bo ostalo pri pobožni želji. ..
V	NOVI GORICI je sredi adventnega časa koprski škof dr. Janez Jenko končno posvetil novo cerkev.
Po številnih prošnjah, ki so se vrstile na oblasti v dobi nad dvajset let, je končno novogoriška verska skupnost dobila svoje svetišče. Za slovesnost posvetitve so napolnili prostorno zgradbo do zadnjega kotička.
Cerkev je v rekordnem času zgradilo splošno gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine, likovno pa jo je opremil akademski kipar Stane Jam iz Kočevja.
Cerkev že stoji, za enkrat seveda še na dolgovih, ki delajo skrbi koprskemu škofu. Zato je hvaležen za sleherno pomoč tudi iz zdomstva.
“CEZ MEJO” gre veliko manj ljudi, odkar so začele veljati odločbe o obveznem depozitu. Carinska uprava je objavila, da je novembra 1982 prestopilo mejo 491.418 domačih ljudi, leto poprej v istem času pa skoraj milijon več. Pa tudi prestopi meje z maloobmejnim potnim listom, kot ga imenujejo, je precej usahnil. Po omejitvenih ukrepih lanskega novembra je z maloobmejnim potnim listom prestopilo mejo 262.955 ljudi, leto poprej pa še enkrat toliko. Vse izgleda, da predpisi državi ne bodo v korist, ampak v škodo in izgubo.
RIBNIŠKEMU podjetju R1KO je gospodarska zbornica Jugoslavije podelila zlato plaketo za izredne dosežke na gospodarskem področju. Ribničani so gadje, kar priznajmo! Ljubljana je najbrž kar zelena od grde nevoščljivosti...
TUDI TO LETO POLET : 8. JUNIJA MELBOURNE/SYDNEY - LJUBLJANA
in tudi zelo ekonomska prilika
za obisk lepe Slovenije:
Iz Melbourna: 8/6/83 ob 09.25 AM
Prihod v Ljubljano: 9/6/83 ob 04.55 zjutraj
lzSydneya : 8/6/83 ob 12.40
Obrnite se pravočasno na nas, da dobite podrobnejša pojasnila!
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
1042—1044 Doncaster Ruad, E A ST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure)
s—
Baaia Useda
Nato so ga križali ter si1 nJe9ova oblačila, tako da so zanje žrebali, kaj naj bi kdo vzel. Bila paa Ul^a» ko so ga pribili na križ. In napis o njegovi krivdi se je glasil: Ju<ralj.
Z njim so križali dva raz' e^e9a na njegovi desnici in enega na levici. Tako se je spolnilo pism*1, In med hudodelce je bil prištet."
In mimogredoči so ga sr^^jevali z glavo in govorili:"Aha, ki po-diraS tempelj in ga v treh rf^jaS, reši samega sebe in stopi s križa." Tako so se mu posmehoval’lk| duhovniki s pismouki in so med seboj govorili:"Drugim je poma?sel3i ne more pomagati; Kristus, Izraelov kralj, naj stopi zdaj s kri^”10 videli in verovali." Celo onadva, ki sta bila z njim križana, sta 5 1 a-
Ko je prišla šesta ura, je 2err»lji nastala tema do devete ure. In ob deveti uri je zaklical Jezu^1^1 9lasom:"Eloi, Eloi, lama sabaktani?" kar pomeni:"Moj Bog, mC^j si me zapustil?" Ko so to slišali nekateri izmed teh, ki so zn.1, So govorili:"Glejte, Elija kliče." Pritekel pa je nekdo in napojil jo nataknil na trst in mu dajal piti, govoreč:"Pustite; glejmo, < .'R da ga sname." Jezus pa je zaklical z močnim glasom in izdihirrinia)o v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Ko je pa S'tmxu Je stal nasproti, videl, da je izdihnil s takim klicem, je rekel Cl°vek je bil Sin božji."
Bile so pa tudi nekateri so od daleč gledale; med njimi Marija
Magdalena in Marija, matijoa^9a in Jožefa, in Saloma, ki sov Galileji hodile za njim ter v Jeruzalem.
i
ln veliko drugih, ki so prišle z njim evangelija svetega Marka 15, 24 — 41)
©M KRI 2 V
“MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO, KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL, ” molimo v pri sleherni postaji križevega pota, v globoki veri in priznanju, je bilo Kristusovo trpljenje za nas odrešilnega pomena.
■‘‘Daritve in žrtve (stare zaveze) nisi hotel, a telo si mi pripravil Tedaj sem rekel: Glej, prihajam, da izvr-
šim, o Bog, tvojo voljo. ” Tako nam pove pismo Hebrejcem (Hebr 10, 5-7), da je govoril Jezus že ob u-človečenju. Sveti pisec je hotel s tem poudariti, da je imel Jezus vse življenje pred očmi svojo veliko nalogo: odrešiti človeštvo z daritvijo svojega življenja.
Bog ni bil dolžan človeka po grehu odrešiti in ga še enkrat dvigniti k sebi Svobodno in le iz ljubezni se je za to od vekomaj odločil. Tudi pri izbiri, kako naj se odrešenje izvrši, je bil svoboden in bi bil mogel ljudi odrešiti na različne načine. Prav tako od vekomaj pa je sklenil, naj njegov edini Sin postane človek in s trpljenjem ter smrtjo na križu izvrši odrešenje človeškega rodu. Tak način odrešenja kar najlepše razodeva božjo dobroto in božje usmiljenje, obenem pa pretresljivo oznanja, kako veliko zlo je greh, da potrebuje tolikega in takšnega Odrešenika. Prav pri-
merno je tudi bilo, da je ra\’no druga božja oseba izvršila odrešenje, kajti Bog Sin je popolna podoba Očetova, zato naj on obnovi v človeku nadnaravno božjo podobo.
Bog Sin je torej postal človek, da bi mi postali zo-Pet božji otroci Je torej začetnik novega reda, lahko rečemo, novega človeštva. Zato se imenuje tudi dru-S' Adam Kakor pa je prvi Adam z nepokorščino vse c/oveštvo od Boga odtrgal in ga pahnil v sužnost hudobnega duha , tako je po božjem načrtu drugi Adam - Kristus ravno s pokorščino iztrgal človeštvo 12 sužnosti greha in ga vrnil Bogu. To popolno pokorščino Očetu je Jezus izrazil v daritvi svojega življenja na križu. Z njo je bilo odrešenje izvršeno. Zato Po pravici ponavljamo pred križem vzklik, s katerim srno pričeli tudi ta članek:"Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!”
In kakšni so sadovi Jezusove odrešilne daritve na križu?
Prvi sad je popolno zadoščenje za grehe. Ker je Jezus Bog, je mogel dati neskončno zadoščenje svojemu Očetu; ker je pa tudi človek, je mogel zadostiti za ves človeški rod. Ta prvi veliki sad Jezusove daritve na križu sveto pismo na mnogih mestih ganljivo in jasno popisuje. Naj omenimo le preroka Izaija, ki je že v stari zavezi zapisal o Jezusovem trpljenju: “Bil je ranjen zavoljo naših grehov in potrt zavoljo naših hudobij. Z njegovimi ranami smo bili ozdravljeni Gospod je nanj naložil nas vseh pregreho. ’’ (Iz 53, 5. 6.)
Drugi sad Jezusove odrešilne daritve je odkupnina iz sužnosti greha, hudobnega duha in smrti. Sveti Peter nam kliče ^‘Odkupljeni ste z dragoceno krvjo Kristusa kot nedolžnega in brezmadežnega Jagnjeta.” (1 Pet 1, 19) Sveti Pavel pa je zapisal, da je “Jezus samega sebe dal v odkupnino za vse. ” (1 Tim 2, 6) Na drugem mestu pa z nazorno podobo pojasnjuje:“Pismo s postavami zoper nas je izbrisal in ga odpravil, ko ga je pribil na križ. ” (Kol 2, 14.)
Najslajši in poslednji sad Jezusove daritve m križu pa je zaslužen j e nebes in vseh potrebnih milosti zanje. Vsemu človeštvu je Jezus zaslužil dejanske milosti, s katerimi se pripravljamo na opravičenje; zaslužil je posvečujočo milost, ki je pogoj zveličanja; zaslužil vse darove, ki jih duša z njo vred prejme; zaslužil vse njih sadove in večno zveličanje kot krono vseh darov. Sebi pa je Jezus zaslužil posebno poveličanje, s katerim ga je, kakor piše sveti Pavel v pismu Filipljanom (Flp 2, 9), “Bog povišal in mu dal ime, ki je čez vsa imena. ”
“Naše velikonočno Jagnje - Kristus je darovano .. . ” bomo kmalu slišali v berilu velikonočne nedelje. Odrešenje je izvršeno, a dejansko ga bomo deležni le, če sami sodelujemo. To sodelovanje pokažemo, če tako kakor Kristus v vsej pokorščini vršimo božjo voljo, izraženo v božjih zapovedih. In pa, da sprejemamo nase voljno tudi pokoro za svoje grehe, prestopke in malomarnosti v božji službi Zlasti pa, če radi in s pridom uporabljamo vsa sredstva, ki jih je Jezus kot studence odrešilnih milosti postavil za človeka.
Pozdravljen KRIŽ, naše upanje in naša moč! O.
adelaidski odmevi
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Holy Family Slovene Mission,
44 Young A ve., l/V. Hindmarsh, S. A., 5007 ( P. O. Box 159, Hindmarsh, S.A., 5007) Telefon: (08) 46 5733
STAR pregovor pravi:“Z Bogom začni vsako delo in ti bo lepo uspelo!” S temi besedami pričenjam letošnje prve vesti v naš mesečnik MISLI.
Prav v začetku leta se je za nas Slovence Južne Avstralije in nasploh za vse avstralske Slovence zgodilo toliko lepega, ki nam bo vsem ostalo za vedno v spominu.
V	naši adelaidski verski skupnosti sta 9. januarja prvič pristopila k Gospodovi mizi brata Ricky in David Pistor. V primerjavi s Sydneyem ali Melbournom je čudno slišati, da sta samo dva prvoobhajanca. Vendar je bilo slavje prisrčno in za prvoobhajanca doživetje. Želimo, da bi vedno ostala povezana s Cerkvijo in da bi redno prejemala zakramente.
Dne 7. januarja sta stopila na skupno pot Anna Marija Pungerčar, hčerka poznanih staršev in velikih dobrotnikov naše nove cerkve — Ivanke in Lojzeta Pungerčar, ter Anin izvoljenec David Oliver Brown, iz avstralske družine Petty Herme in Ronajda Keitha (že pokojni) Brown, Gawler. — Novoporočencema želimo božjega blagoslova in razumevanja v življenju!
Dne 12. februarja pa je ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar podelil zakrament svete birme trinajstim slovenskim otrokom. Želimo našim birmancem, da bodo dobri in vzorni kristjani, zvesti Bogu in slovenskemu narodu.
Sveta birma je bila zvečer ob 5:30, po končanem bogoslužju — bil je zadnji v stari anglikanski cerkvi — pa je bil družabni večer v cerkveni dvorani, ki je bila za to priliko vsekakor premajhna. Kljub temu, da smo bili na tesnem, je vendar bilo prijetno.
TRINAJSTI FEBRUAR 1983 bo ostal nam vsem v Južni Avstraliji še v posebno lepem spominu. Ta dan je naš visoki gost iz domovine, nadškof dr. Alojzij Šuštar, blagoslovil našo novo cerkev svete Družine. Slovesnost se je pričela ob petih popoldne ob prisotnosti adelaidskega pomožnega škofa dr. Philipa Kennedyja, bivšega oskrbnika Adelaide p. Bazilija iz Melbourna, pp.Valerijana in Cirila ter zlatomaš-nika dr. Ivana Mikula, drugih duhovnikov-gostov, naših sester iz Melbourna (s.Silvestre, s.Monike in
s.Maksimilijane) in številnih vernikov. Med zastopniki državnih in krajevnih oblasti naj posebej omenim rojaka senatorja Miša Lajovica, ki je prav za to slovesnost priletel iz Sydneya.
Na to slovesnost smo se pripravljali z velikim veseljem in velikimi upi. Bil je zares prijeten večer brez vročine, tako v cerkvi pri pomenljivem bogoslužju kakor kasneje v dvorani Slovenskega kluba, ki je naša soseda. Res veliko rojakov se je zbralo k slovesnosti iz Adelaide in vseh koncev Južne Avstralije.
Naj se na tem mestu iz srca zahvalim vsem, ki so se odzvali vabilu. Prav posebna zahvala pa seveda našim rojakom iz Adelaide in bližnje okolice, ki so toliko žrtvovali z denarjem in delom, da je prišlo do slavnostnega dne. Bog naj povrne zlasti vsem obrtnikom, ki so brezplačno delali ure in ure pri gradnji. Če bi hotel vse našteti, bi vzel p. uredniku v MISLIH preveč prostora. Upam pa, da bo za veliko noč oz. za belo nedeljo že napravljena plošča z imeni vseh dobrotnikov z darovi ter plošča z imeni prostovoljnih delavcev.
Posebno bi se rad zahvalil našemu pevskemu zboru, ki se je tako lepo potrudil za ubrano petje pod vodstvom g. Jožefa Šterbenca. Zahvala tudi mladini, kije sodelovala pri blagoslovu. Res lepo je bilo videti toliko narodnih noš, ki so nam vsem v ponos.
Lepo se zahvalim Slovenskemu klubu, ki nam je za to priliko odstopil dvorano, za sleherno sodelovanje in veliko razumevanje. Sosedje smo, zato upam in želim, da bi začeli bolj sodelovati. Tudi novi g. predsednik je to pokazal. Resničen je pregovor:V slogi je moč! In naša moč bo zelo velika, če bo sodelovanje.
Lepo se zahvalim kvintetu Planinka iz Berrija za prijetne melodije med sporedom v Domu. Iz take daljave so se potrudili med nas.
Vsem, ki ste poskrbeli, da nismo bili lačni po končanem bogoslužju, prav tako Bog povrni za obilno in dobro postrežbo. No, in končno tudi vsem, ki ste kakorkoli pomagali z darovi ali delom za novo cerkev in ob priliki slovesne blagoslovitve.
Bogoslužni razpored v novi cerkvi ostane po starem urniku: ob delavnikih je sveta maša zvečer ob sedmih, ob nedeljah pa dopoldne ob 9:30. Zapovedani prazniki imajo večerno mašo ob 7:30.
Spovedovanje je pol ure pred pričetkom vsake maše. Zdaj za velikonočne praznike bo posebno spokorno bogoslužje na cvetno nedeljo med mašo.
V	postnem času je vsak petek zvečer po sveti maši križev pot. Starši, ne pozabite na to pobožnost! V velikem tednu je prilika za sveto spoved vse dneve razen na velikonočno nedeljo, ko ni spovedovanja.
Na veliki četrtek imamo zvečer ob sedmih spomin na zadnjo večerjo, po maši pa bomo molili za duhovniške poklice.
Na veliki petek je strogi post. Zvečer ob šestih je bogoslužje velikega petka. Na veliko soboto bodo po starem običaju družine ves dan molile pred Najsvetejšim v božjem grobu. Zvečer ob šestih bomo imeli bogoslužje velike sobote, nato vstajenje. Ob treh in po večernem bogoslužju je blagoslov velikonočnih jedil. Če je po družinah še kaj slovenskega duha — ne pozabite na to lepo navado: blagoslov velikonočnih jedil!
Na veliko noč je slovesna sveta maša ob 9:30 dopoldne. Med mašo bo prepeval cerkveni pevski zbor.
Rojake v Berriju bom obiskal na cvetno nedeljo. To je zadnja nedelja v mesecu marcu. Bo lepa prilika za velikonočno spoved. — Naj se na tem mestu tamkajšnjim rojakom tudi iz srca zahvalim, da so nadškofu ob obisku Berrija priredili tako prijeten sprejem.
Radijsko oddajo v priredbi verskega središča lahko poslušate vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu. Je zvečer ob osmih na valu 5 EB1 FM.
Verouk za mladino, ki je bila že pri birmi, se bo prišel v mesecu maju. Bo enkrat na mesec po nedeljski maši, v dogovoru z mladino.
Ne pozabite na novi naslov, ki je pod glavo te naše rubrike!
P. JANEZ
Nadškof Šuštar, škof Kennedy in duhovščina — prvikrat zbrani okrog oltarja nove adeliadske cerkve
V	božjih očeh ima trpljenje večjo vrednost kot vse drugo, kar more človek velikega, važnega in dobrega storiti Trpljenje je najvišje in najboljše, kar more božja previdnost človeku v to življenje poslati, odkar si je Sin božji prostovoljno iz ljubezni do nas trpljenje izbral, da nas z njim odreši
Zapomnimo si: Žrtvi sledi blagoslov! Čim težja žrtev, tem bogatejši blagoslov za nas same in za druge, med katerimi živimo. - Zato je človek, ki veliko trpi, blagoslov za vsako hišo in za vsak kraj, kjer prebiva. Tudi žrtvam našega naroda sledi blagoslov. Nikar ne dvomimo o tem, čeprav morda s svojimi umrljivimi očmi tega blagoslova še ne vidimo, saj je mnogo svetih in zveličavnih reči, ki jih ne opazimo, pa vendar so v dušah. Ne dvomimo torej, temveč zaupajmo tedaj, kadar težo žrtve najhuje čutimo!
Škof dr. Gregorij ROŽMAN
NAŠE NABIRKE
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”:
$500,- N.N.; $100,- Dr. Mark Coby; $50,- N.N.; $44,- Peter Kern; $39,-Marija Umbrazunas; $31.— Alojz Golja; $29.— Štefan Vuk; $28,— Ivan Vuksi-nič; $24.—N.N.;Kranc Pongracič; $20,— Marija Nekrep, N.N., Roman UrSič, Robert C. Meja?, N.N., Anton Požar, Milan Beribak, Peter Bizal, Anica Mukavec, N.N.; $15.— Janez KruSec; $14,—Mira Berenyi, Marija Paunič, Štefan Žalik, A-nica Smrdel, Franc Plesničar Jr., Milan Prosenik, Bernard Brenčič, Dr. Zvonimir Hribar, Ivan l’igar, Ivan Barič, JožeGrilj, Pavla Čečko, Bojana Penko, Franc Da-nev, Štefan Kočar, Franc Magdič, Ivan Cirej, Ema Simčič, Anton Kosi, Frances Mulej, Maks Hartman, Tereza Kaiser, Jožica Paddle, Vinko Prinčič, J ožefina Bra-letitch, Mario Jenko, Maria Zai, Jožefina Kunek, Anton Cevec, Alojz Schiffler, Pavla Zemljak, Antonija šabec; $12,— Rado Škofič; $10,— Julka Mrčun, Vanda Sperne, Franc Pozvek, Franc Brenčič, Marija PerSič, Jože Simčič, Jože Slavec, Francka AnŽin, Mario Saksida, George Marinovič, Rafael Koren; $9.— Alojz Hrast, Jožef Kastelic, Zorko Abram, 1-van Petelin, Frančiška Vekar, Anica Pegan, Albin Smrdelj, Anton Urbas, Janez Albrecht, Nikolaj Bric, Tilka Matjašič, F^mil Zajc, Ivan Prpič, Nino Burlovič, I-van Slavec, Roza Franco, Antonija Po-klar, Davorina Gustinčič, Danica Perko, Danila Štolfa, Mihael Dekleva, Ivanka Dekleva; $8,— Stanko Pevc, N. N., Leo Muller; $7,— Andrej Grlj, Anton Lack-ncr, Alojz JakSa, Marija Spilar, Ivan Lapuh, F'ranc Vodopivec; $6,— Anton Bavdek, Mara Catana, Lojzka Vučko, Vinko Marn, Ivan Kavčič, Irena Grassmayr, N. N., Karolina Čargo, Ana Rener, Marija Debelak, Jože Brožič, Štefan Kolenko, Stane Furlan; $5.— Alda Šuber, Jože Senčar, Štefan Boelckey, AnnaMaria Colja, Albin Gec, L. M. Martin, F'anica Lasič, Felix Lužnik, Friderik Nemec, Tinka Urh, MarijaBizjak, Rudolf SimonetiČ, Marta SuSa, Janez Virant, Maria Kraševec, Maria Myeda, Janez Vidovič, Vinko Tomažin, Adolf Samsa, Ana Horvat, E-lizabeta Car, John Stajnko, Alojz Žagar, Mirko Cizerle, Anton Mršnik, Milena Birsa; $4,— Jožef Jež, Franc Rolih, Terezija Cresi, Matija Štukelj, Petrina Pav-
Florence L. Barclay:
IPesem
Prevedel Silvester Čuk llustr-iral Lojze Perko
roman
(DESETO POGLA V JE: IZPOVED )
Naposled je Jane spregovorila: »Garth, je res? Ali res želite, da bi vam bila... da bi vam bila to?«
»Res, draga,« ji je odgovoril blago in glas se mu je od premagovanega ganotja rahlo tresel. »Vsaj prišel sem semkaj zato, da vas prosim to. Zdaj vas nimam več kaj prositi, ljubljena... Vi ste moja žena! Nobena obljuba, noben obred vas ne bo mogel narediti bolj mojo, kot ti trenutki čudovite zveze ...«
Jane se je obrnila in ga pogledala.
Še nikdar ni videla česa tako sijajnega, kot je bil v tem trenutku Garthov obraz. Te bleščeče oči so jo prebodle kot meč: rada bi jih bila pokrila z rokami, rada bi ga bila prosila, naj je ne gleda, ko je govoril z njo.
Z enim kolenom je pokleknila na kamnito klop, z laktmi sc naslonila na rob ograje ter sii z dlanmi zakrila oči. Prizadevala si je, da bi bila mirna, ko mu je odgovorila:
»Iznenadili ste me, Dal... Sicer sem res opazila, da ste bili polni neke nenavadne pozornosti do mene in da je najina skupna ljubezen do glasbe povečala najino prisrčnost in je med nama okrepila tisto zaupnost, ki se mi je zdela samo izraz pristnega in iskrenega prijateljstva .. . Priznam, da sem vaše prijateljstvo cenila bolj kot vsa druga — to je pa tudi vse... Naj vam odkrito povem: mislila sem, da mi boste nocoj pripovedovali kaj zaupnega v zvezi s Paulino Lister. Vsi so prepričani, da vas je njena ljub-kos.1 osvojila. In tudi jaz sama sem mislila tako.«
Jane je umolknila.
»No v redu,« je odvrnil Garthov glas mirno, z veselim prizvokom, »zdaj veste nekaj drugega.«
»Dal, tako ste me iznenadili, presenetili! Ne morem vam odgovoriti nocoj, morate mi dati časa do jutri dopoldne.«
»Toda, ljubljena,« ji je rekel nežno, »saj ni potrebno, da odgovarjate in tudi ni potrebno, da bi vas jaz kaj spraševal. Mar ne uvidite, da sta bila vprašanje in odgovor izrečena malo poprej? Oh, ljubljena, vrnite se k meni in sedite sem!«
Jane se ni premaknila.
»Ne,« mu je rekla. »Ne morem vas pustiti v prepričanju,
da je stvar že dokončno odločena. Iznenadili ste me in izgubila sem glavo. Priznam, da je to neodpustljivo. Toda, dragi prijatelj, zakon je resna zadeva in ne samo stvar čustev. Najvažnejša v zakonu je njegova trdnost in trajnost, zato potrebuje 'trdne temelje, ki bodo lahko prenesli vse preizkušnje vsakdanjega skupnega življenja. Toliko zakonov sem spoznala od blizu! Pri nekaterih družinah sem živela dalj časa, pri drugih sem bila za krstno botro njihovim otrokom. Ko sem tako spoznala zakonsko življenje, sem sama pri sebi sklenila, da bom ta korak naredila le, če bom popolnoma prepričana. Ne čudite se torej, da vas prosim za dvanajst ur premisleka.«
Garth je molče poslušal ta njen govor.
Sedel je na nadzidku in s hrbtom obrnjen proti jezeru ter nagnjen naprej, je nekaj časa poskušal gledati Jane v obraz, toda zakrivala ga je njena dvignjena roka. Prekrižala je koleni in ju objela z rokami ter se pozibavala naprej in nazaj toliko časa, da je obvladala tisti nagon, ki ga je silil, da bi silovito nastopil. Spet ije želel postati miren, zato je skušal svojo pozornost zaposliti z povsem neznatnimi stvarmi. Opazil je rdečkasitii madež, kd ga je bil napravil na beli terasi sinoči, ko je hodil tod v rdečih nogavicah, in sam pri sebi sklenil, da bo poslej vedno nosil le rdeče nogavice. Spraševal se je, ali mu jih bo pletla Jane. Nato je preštel vsa okna na pročelju ter štel, koliko jih je med njegovim in Janinim. Končno je začutil, da se ima spet popolnoma v oblasti.
»Premila,« ji reče, »povejte, mar me malo poprej niste dobro razumeli?«
»Oh«, je odgovorila Jane skoraj trdo, »ne zahtevajte od mene, da brskam po svojih čustvih! Zakon je resna zadeva, ne pa čustvo! Če zares želite ravnati tako, da bo za °ba najbolj prav, potem vas prosim: vrnite .se čimprej v hišo in nocoj mi niti besedice več ne črhnite o tem! Malo Prej ste rekli, da boste jutri okoli enajste odšli v cerkev Preizkusit orgle. Okoli pol dvanajstih bom tudi jaz prišla tja. Poslušala bom, kako igrate. Opoldne boste lahko odslovili tistega, ki vam bo gonili meh in itakrat se bova lahko Pogovorila. Zdaj me pa, prosim, pustite pri miru, ker ne morem več vzdržati. Moram biti sama.«
Garth je razklenil roke in Jane ja začutila, da je z eno roko prijel za rob njene obleke. Potem je naenkrat sklonil svojo temno glavo in šepetal: »Poljubljam svoj križ!« ter Neskončno nežno in spoštljivo poljubil rob Janine obleke.
Trenutek kasneje je bila sama. Prisluhnila je korakom, ki so se oddaljevali; silišala je, kako so se vrata salona °dprla in spet zaprla.
Spet se je vrnila tja, kjer je malo prej klečal Garth, ko ji je govoril.
Bila je popolnoma sama. Napetost teh zadnjih trenutkov je pojenjala. Obe roki je pritisnila na svoje prsi, tja, kjer je počivala ljubljena glava... Garth jo je vprašal, Ce je razumela. O, kako ne bi razumela!
(Prihodnjič nadaljevanje)
lič, Tomaž Možina, Milo? Abram, Ivanka Študent, Tony Lovrec, Elio Simčič, Jožef Kalc, Branko Lenščak, Ivanka J eri<* Antonija Sankovič, Antonija TomSif, Davorin Zorzut, Nada Lauko, Anica Kuri, Ana KakSa, Marija Butkeraitis, Janez Žnidaršič, Mario Vihteli?, Anton Vidmajer, Pavla Žnidarič!', Majda Skubla, Mira Josipovič, Franc Patafta, JoŽef Lenarti?, Katarina Hartner, M. J. Hartner, Marcela Bole, Albin Kurinčič, Adolf Kolednik, Jože Horvat, Ivan ŠuStariČ, Darko Butinar, Antonija Kozole, Frank Rozman, Franc Prosenik, Luka Korče, Jože Vuga, Valentina Papagna, Zvonko Gornik, Milan Vran, Franc Erpič, Dušan Novak, Pavel Zavrl, JoŽe Grabnar, Franc Ba?a, E-mil Sosič, Marija Bertoncelj, Boris Topolovec, LudvikLumbar, Drago Jakovac, Franjo BriSevac, Jadranka Tone, Edvard Peršič, Peter Bizjan, Anica Sivec, Sonja Trebše, Pavlina Pahor, Jožefa Miku5,Ana Špacapan, Marija VeliSČek, Iva Urbas, Anton Jesenko, Lidija Bole, Franc Matjašič, Jože Juraja, Alojz Seljak, Janez Turk, Pavla Bernetig, Ema BacchettiJanez Kucler, Ivan Zlatar, Elio Simčič, Marija Laurenčič, Franc Šabec, Danica Petrič, Frank Wagner, Franc Bresnik, Jurij Tomaži?, Jožef Sterbenc, Leopolda Križman, Eva Wajon, Vlado Kutin, Jana Čeh, Ana Dranginis, Frank Frančič, Ivanka Kastelic, Frank Frigula, Franc I-žanc, M. Maglica, Jože BožiČ, Olga Mezinec, Anton Šajn, Ivan Jenko, Ivanka Ban, Antonija Vučko, Marija Štavar, I-vanka Slavec, MilanKavič, Martin Pečak, Jože Oblak, Marija Birsa, Rozalija Cen-čič, A. F. Valher, Jurij Bogdan, Marija Telich, Franc Murko, N. N., Franc Kastelic, Jožef Jakob, Štefanija Vitez milija Kregar, Frančiška Čebir Rezelj, Evgen Bene, Gracijar lijana Razborlek, Rafaela F Migliacci, Mario Kranjc, Ge Ida Zorich, Jože Podboj, J Maria Slokar, Karlo Štr;
Hinrichsen, A. Luksetič,
BOF
Ost?-
.n
\
rrfnippffit'
Z'
Ipirpir1
'fr>
p. ba.sil tipka
.-c—'
-p , JS-
WA*
J l
f
Fr. Basil A. Valentine, O. F. M.,
SS. Cyril & Methodius Slovene Mission,
Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 8118 in (03) 861 7787
Slovenske sestre — frančiškanske Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874
+ Za božično polnočnico na prostem smo imeli krasno vreme in tudi obilno udeležbo. Med nami se je tiste dni mudil Slomškov glavni postulator Msgr. F. Šegula iz Rima in sem ga kar vpregel v delo. Za pomoč se mu zahvaljujem, da se je med nami dobro počutil, pa je vse dni dokazoval njegov nasmejani obraz.
Bog povrni vsem darovalcem božičnega daru za vzdrževanje našega verskega in kulturnega središča. Letos se je vrnilo 417 kuvertic s skupno lepo vsoto 5,800.10 dolarjev.
+ V preteklem letuje naše melbournsko versko središče zabeležilo 21 porok (2 poveljavljeni civilni poroki), krstov je bilo 32, a pogrebov v Melbournu 14, na deželi po Viktoriji pa 6. Obhajil je bilo v naši cerkvi razdeljenih okrog 9,000, spovedi pa seveda nisem štel — toda bilo jih je manj kot prejšnja leta Obiskov bolnikov sem zabeležil v zadnjem letu 123, bolniških obhajil 78, svetih maziljenj pa enajst.
+ Trije tedni januarske počitniške kolonije ob morju v Mt.Elizi so bili prijetni in so — hvala Bogu! — pote-brez nesreče. Prvi, družinski teden, je privabil 57 staršev in otrok. Glavno skrb za kuhinjo je odalena Tomšič, ostale mame pa so pomaga-»ega tedna se je udeležilo vsega skupaj 52 'ružini, mati z boj *erko, 33 deklic, tri arstvo in sevr	' gospodinje (Fani
iči Anice f	•neV' '-kopec, Ani-
vlagdale*- ^	n	pa
"	■—	)spo-
a ■	Ivan-
žo Lončar je
¥
> .^spodinjam in v»v. j.i so oemu uspehu letos^e kolo-tri tedne odlično, vreme i po vseh računih smo da sem dal že tudi ' ^njem januaiju. ' nadome-
ščal p. Ciril iz Sydneya in se mu zahvaljujem za pomoč. Bilje prvič med nami v Melbournu.
+ Čim je bilo konec kolonije, pa so bile že na vrsti priprave za obisk ljubljanskega nadškofa. Ravno en teden nam je dal, če vključimo potovanja: v četrtek 3. februarja sem ga z avtom pobral v Canberri in v četrtek 10. februaija sem ga odpeljal iz Melbourna proti Adelaidi. Dosti počitka ni imel, zato pa je mimogrede zadremal med vožnjo v avtu. A počutil se je ves čas odlično in ni izgubil smehljaja s svojega obraza.
Vse maše po naših manjših naselbinah so privabile kar precej rojakov in bile so povsod prijetno domačega značaja. Kjer seje dalo, je obisk poživilo vsaj nekaj narodnih noš. Po maši smo bili v Wodongi gostje tamkajšnjega društva “Snežnik”, v Geelongu nas je povabilo v svoj dom Cankarjevo društvo, v Tasmaniji so rojaki kar v župnišču priredili zakusko za vse, v Mor-wellu smo se zbrali k polnim mizam v šolski dvorani, v St. Albansu pa smo za zakusko zavzeli prostorno sobo v šoli.
+ Nadškofa dr. Šuštarja so povabila in mu pripravila domači sprejem vsa tri društva v Melbournu: Eltham-ski slovenski griček (S.D.M.) je obiskal v nedeljo popoldne, “Planico” v ponedeljek na poti v Monvell, “Jadran” pa v sredo pred bogoslužjem v St. Albansu. Na Jadranu so mu tudi zapeli in na željo predsednika Rudeja Iskra je nadškof novo dvorano blagoslovil ter pred vhodom zasadil palmo. Eno je zasadil tudi predsednik, eno pa jaz — le katera bo lepše rastla ? ...
+ Za Slovence Melbourna in okolice je imel nadškof dve maši: v soboto 5.februaija zvečer v cerkvi, naslednji dan — na nedeljo 6. februarja — pa na prostem pri lurški votlini, kjer sta ga po domače pozdravljala dva mlaja (bora sta bila dar S.D.M.).
Sobotni maši je sledila Marijanska slovesnost: nadškof je blagoslovil kroni, ki ju je za našo podobo brezjanske Marije Pomagaj prinesel iz domovine. Naša kopija je imela tudi kroni le naslikani — zdaj ju pokrivata resnični kroni, ki sta verni kopiji kron na milostni podobi na Brezjah. Slovesnost kronanja po nadškofovih rokah je bila tako prisrčna in domača, da so po njej odpevi pri petih litanijah kar sami vreli iz src. In enako prelepa posvetilna molitev, ki jo je molila cela cerkev.
+ Nedeljska nadškofova maša na prostem je privabila nad tisoč ljudi. Bil je krasen dan in tudi duhovno bogat. Nadpastiijeve besede so vžgale in prepričan sem, da bodo še dolgo odmevale in opominjale v naših srcih. Med bogoslužjem je 25 deklet in fantov prejelo zakrament potrjenja. Le naj bi vselej ostali zvesti sklepom tega nepozabnega dne!
+ V Baragovi dvorani pod cerkvijo smo se zbrali z nadškofom dvakrat. Po nedeljski maši smo imeli tam domačo zakusko in vsakdo je imel priliko gostu stisniti roko ter spregovoriti z njim par besed. Na sobotni večer pa smo imeli najprej za gosta odrski spored, nato je sledila domača čajanka.
+ Pri sobotni akademiji so po mojem kratkem uvodu pozdravile nadškofa deklice v narodnih nošah, v imenu naše skupnosti pa je spregovoril dr. Franc Mihelčič. Nastopila je Slomškova šola (Pahorjeva Anita se je spet odrezala!), Glasniki, folklorna skupina društva “Planice”, zaigrali mladi godci... Iz Geelonga smo si izposodili Katarinco Peršič za deklamacijo (M. Klopčič: Mary se predstavi) in njenega brata Davida za recitacijo Gregorčičeve pesnitve o sv. Cirilu in Metodu. Seveda je tudi Boletova Marcela s svojimi verzi nadškofu v čast prišla na svoj račun.
Če sem koga pozabil, naj mi oprosti. Vsekakor smo nadškofu pripravili veselje in spomine na obisk med nami.
+ Naj se na tem mestu iskreno zahvalim vsem, ki ste v Melbournu in drugod kakor koli pomagali, naj bo pri bogoslužju ali pri izvencerkvenih prireditvah, daje vse ,epo poteklo. Zahvala tudi vsem našim društvom, ki so dr. Šuštarja povabila v svojo sredo.
+ Nadškofa sem — kot že omenjeno — odpeljal v Adelaido, kjer sem bil prav vesel srečanja z mnogimi starimi znanci in bil priča blagoslovitve nove cerkve. Toliko let sem prihajal redno tja, da mi je Adelaida še Vedno zelo pri srcu. Tamkajšnji rojaki so res lahko Ponosni na svoje svetišče svete Družine.
+ Nadškofa sem tudi spremljal na nje-8°vi zračni poti iz Adelaide v Perth, kjer se je pri maši nabralo ljudi za pol-n° cerkev. Tudi tam je slovensko društvo nadškofu v svojem Domu pripravo prijetni večer. Odbor gaje tudi na-Pfosil, naj blagoslovi dvorano, ki so jo nedavno kupili od R. S. L. Seveda jim Je rade volje ustregel.
Naj gre moja zahvala tudi vsem rojakom v Perthu za lepo sodelovanje pri tem našem nepozabnem obisku.
+ Natiskali smo posebne podobice v spomin kronanja Marije Pomagaj, ka-*°r tudi podobice v spomin nadškofo-Vega obiska. Nekaj jih še imamo. Kdor 1)1 želel imeti katero, naj nam sporoči,
Pa mu jo bomo z veseljem poslali.
V	dvorani bodo nekaj časa na ogled °tografije - za naročilo po želji.
Ker je velika noč že na prvo aprilsko nedeljo in je ta dvojna številka pozna, naj že tu objavim tudi
LETOŠNJI VELIKONOČNI SPORED.
MELBOURNE:
Cvetna nedelja (27.marca) •— Maša ob osmih v cerkvi, ob desetih pa v lepem vremenu pri votlini na prostem. Pred mašo blagoslov butaric, oljk in zelenja. Blagoslovljene oljčne vejice bomo razdeljevali, za otroke pa po možnosti le napravite butarice. Nekaj jih bodo imele pred mašo naprodaj članice Društva sv. Eme.
Veliki četrtek (31. marca) — Obhajanje spomina zadnje večerje in ustanovitve presvete Evharistije z večerno mašo ob pol osmih. Pred in po bogoslužju prilika za velikonočno spoved.
Veliki petek (1. aprila) — Dan spomina Jezusove odrešilne smrti na križu. Ob enajstih dopoldne bo_ pobožnost križevega pota na dvorišču pred votlino (v slučaju dežja v cerkvi). Prilika za spoved.
Ob treh popoldne obredi velikega petka: molitve in branje pasijona, razkrivanje in češčenje križa, obhajilo vernikov. Po obredih skupni obisk božjega groba v lurški votlini. Prilika za spoved.
Velika sobota (2. aprila) - Prilika za spoved je ves dan, samo pokličite patra iz Baragovega doma. Pomenljive obrede velikonočne vigilije bomo pričeli ob osmih zvečer, v lepem vremenu na prostem pri votlini. Blagoslov ognja, velikonočne sveče, vode . .. Branje beril. Obnovitev krstne obljube, ali pa bomo
Nadškof dr. A. Šuštar je pravkar izvršil kronanje MARIJE POMAGAJ
morda prisostvovali krstu. Maša velikonočne vigilije, po njej domači običaj VSTAJENJA s procesijo, ki jo bomo zaključili z blagoslovom z Najsvetejšim. Nato bo blagoslov velikonočnih jedil. Kdor želi odnesti domov novoblagoslovljeno vodo, naj prinese s seboj stekleničko.
Velika noč (nedelja 3. aprila) — Maše ob osmi!), ob desetih (v lepem vremenu na prostem) in ob petih popoldne. Pred vsemi mašami spovedovanje, po mašah pa blagoslov velikonočnih jedil.
Velikonočni ponedeljek (4. aprila) — Ta dan je nedeljski spored maš: ob osmih in ob desetih. Pred vsako mašo je še prilika za velikonočno spoved.
ST. ALBANS in okolica (Sunshine, North in West Sunshine, Deer Park, East Keilor, Avondale Hts.. . .) ima priliko za velikonočno spoved na sredo velikega tedna (30. marca) od osmih zvečer dalje. Cerkev Srca Jezusovega, St. Albans.
NORTH ALTONA in okolica (Yarraville, Al tona, Newport, Williamstown, Altona Meadows, Spots-wood, Footscray . . .) bo imela slovensko spovedovanje na sredo velikega-tedna (30. marca) od 5:30 do 7 ure zvečer. Cerkev sv. Leona Velikega.
SPRINGVALE in okolica (North Springvale, Mul-grave, N oble Park, Clayton, Bentleigh in East Bent-leigh, Dandenong . . .): Slovensko spovedovanje bo na torek velikega tedna (29. marca) od 7 — 8 zvečer. Cerkev sv. Jožefa, Springvale.
GEELONG in okolica: Priliko za slovensko velikonočno spoved boste imeli na veliki petek (1.aprila) ob sedmih. Cerkev svete Družine, Bellpark.
MORVVELL in okolica: Rojaki Gippslanda bodo imeli slovensko spovedovanje v ponedeljek velikega tedna (28. marca) ob sedmih zvečer. Cerkev Srca Jezusovega, Monvell.
VVODONGA - ALBURY in okolica: Velikonočna spoved bo na cvetno nedeljo (27. marca) ob petih popoldan. Sledila bo naša redna slovenska maša. Cerkev Srca Jezusovega, Wodonga.
TASMANIJO bom obiskal v povelikonočni dobi ali pa za začetek maja. Za datum se bomo še pogovorili.
+ Najprej bi pri porokah rad omenil in popravil pomoto v novembrski številki lanskega letnika: Vogrin-čičeva Anica iz North Sunshine ni poročila Štefana Glivaija (ta je bil priča pri poroki!), ampak njegovega brata Janeza Glivaija. Kaj vse se zgodi uredniku in kronistu! No ja, je pa zato mladi poročni par še en-
krat prišel “v cajtenge”! Naj ne bo zamere, da mi je tiskarski škrat tako grdo zamenjal imeni!
Naslednje poroke so tele: Dne 11. decembra sta v cerkvi sv. Petra in Pavla v Geelongu stopila pred oltar Benjamin Lozar in Ankica Mušič. Ženin je rojen že v Geelongu in je dolga leta ministriral pri tamkajšnji slovenski maši, nevestin rojstni kraj pa je Bačko Sre-dište. — Dne 22. januarja sta se v slovenski cerkvi v Kew poročila Karl Vrečko in Romana Damiš. Karl je bil rojen v Ptuju in krščen na Ptujski gori, nevesta pa je iz Hermancev ter krščena pri Sv. Miklavžu. Kot majhna deklica je prišla s starši in sestricama v Avstralijo in se vsa leta udejstvovala pri mladini našega verskega središča. — Dne 19. februarja je Livio Benedos pred našim oltarjem pričakal svojo izbranko Sonjo Ašenberger. Ženin je prišel s starši iz severne Italije (Monfalcone), nevesta pa je iz slovenske melbournske družine. Poročil sem njuna starša in jo krstil — zdaj pa je že nevesta ...
Vsem parom iskrene čestitke z najboljšimi željami na življenjsko pot!
+ Zadnji krst leta je bil pri nas dne 19. decembra: za Štefana bodo klicali sinka Slavka Kocjančiča in Marije r. Peteh, ki so ga prinesli iz Templestovve. — Novo leto smo pričeli s krstom (1. januarja) punčke, ki je razveselila družinico Stojana Bme in Brune r. Kinkela. Prinesli so jo iz Cheltenhama, klicali pa jo bodo za Dorothy. — Dne 15. januarja je krstna voda oblila Ivono Zoro, ki je nova članica družine Jureta Božani-ča in Mirjane r. Ivanov, Spotswood. — Naslednji dan (16. januarja) pa je bil krst Andreja Patrika, ki ga je prinesla h krstu družina Miroslava Bergoča in Cvetke r. Paravan, Vermont South. — Naj omenim še zadnji krst v naši cerkvi: dne 20. februarja je postal božji otrok pri našem krstnem kamnu Mark Adrian, ki ga je Bog podaril družinici Jožefa Tomažič in Elizabete Marije r. Martin, Langwarrin.
Obilo blagoslova vsem malčkom in njih družinam!
+ Zmanjkalo mi je prostora, zato bom o naših pokojnih — Ani Krušeč, Juliški Sneider, Elizabeti Perko in Jožefu Pekolju — podrobneje poročal prihodnjič.
«	Melbournskim	Slovencem	se priporoča	>
J	KAMNOSESKO	PODJETJE	J
j VIZZ1NI MEMORIALS I
!	Verga Bros. Ply. Ltd.	!
J	9	TRAVALLA AVE , THOMASTOVVN,	VIC	I
;	Telefon: 359 5509.
,	doma:	470 4046 in 470 4095.	'>
,	Nagrobne	spomenike izvršujemo po	dogovoru.	>
*	Garancija za vsako delo!	|
Slovenska izseljenska matica že tri tedne gostuje pri avstralskih Slovencih. Nastop v slovenskem društvu v Canberri je bil načrtovan že v Sloveniji, vendar se je na slavnostni otvoritvi novega doma “Triglav”, 77. decembra v Sydneyu, pripetil političen incident. Predsednik slovenskega društva iz Canberre Marjan Kovač je v “čestitki” Triglavanom grdo žalil društvo, češ da se je prodalo “režimu" v SR Sloveniji. Matična delegacija je po incidentu takoj odpovedala načrtovani obisk v Canberri. (DELO, Ljubljana, 21. dec.82/11)
Toliko je bilo o zadevi, ki je tako razburila duhove, v ljubljanskem DELU - dovolj, da je dvignilo zanimanje, kaj je na stvari. Dobil sem celo pismi dveh naročnikov MISLI (iz Nemčije in iz Avstrije), ki jima je DELO vzbudilo radovednost. Zaradi dolžine ne bom objavil celotnega pojasnila, ki gaje poslal uredništvu predsednik canberrskega društva Marjan Kovač — pa naj postrežemo vsaj z govorom, ki je dvignil prah ter sprožil za canberrski obisk S. L M. in nastop ansambla Ottavia Brajka pogoje, katere je odbor canberrskega društva odklonil. — Vsekakor: naj bralci presodijo vsebino in si ustvarijo lastno sodbo!
Pozdravljeni, gospod predsednik, ugledni gostje, Slovenke in Slovenci ter drugi!
Lepo je videti tako množico zbrano skupaj iz dalj-nih krajev te dežele.
Gotovo so posamezniki prišli sem iz različnih razlogov, poteg prilike otvoritve tega Doma. Nekateri so okoristili slučaj kot izlet v to prelepo mesto Sydney, drugi so prišli, da se pomerijo v balinanju itd. Sam Pa sem prišel kot spremstvo naših balinarskih skupin 'n Pa z namenom, da vam na kratko povem nekaj o Slovencih v Canberri.
Naše društvo ima kakih 120 odraslih članov, skup-n° z drobnico pa kakih 300. Kot dobri Slovenci se zavedamo, da pripadamo narodu, ki si je med prvimi na svetu svobodno in demokratsko volil svoje predstavnike na Gosposvetskem polju že kakih 1300 let nazai, kar je dolgo pozneje postalo vzor in temelj današnjih demokracij v zapadnem svetu.
Čeprav je naš narod izgubil svoje demokratske pra-v'ce na stoletja, smo Slovenci v Canberri ponosni na sv°/e prednike in hvaležni novi domovini, da nam nu-' Pravico do demokratičnega sožitja in svobodomi-
selnosti po vzorcih naših prednikov, kar odseva v pravilniku našega društva.
Naša društvena pravila narekujejo, da je društvo nepolitičnega značaja in to nas ščiti pred kakršnim koli političnim ali strankarskim vplivom, ki bi nas hotel podvreči. Seteda moram poudariti, da se je naš društveni Dom zgradil, in se še širi, z muko posameznikov brez vsake zunanje pomoči, ki, če bi bila ponujena, bi gotovo v zarrjenjavo zahtevala, da prodamo svoje duše in se s tem podvržemo političnemu in strankarskemu pritisku.
Kar sem rekel, se godi v Canberri. Žalostno pa je, da se to ne godi med vsemi slovenskimi skupinami, in še bolj žalostno pa je slišati, da se to ne godi niti med Srbi, niti med Hrvati, niti med Makedonci in drugimi narodi, ampak med Slovenci, ki se navadno smatramo nekaj višjega, bodisi po kulturi, ali vzgoji, ali politični zrelosti.
Toda rad bi vam zagotovil, da v Canberri 'Sloveni nismo na prodaj nikdar' in da bo naša slovenska zastava vihrala brez kakšnega koli političnega ali režimskega madeža, in to je nam v ponos.
POPLAVA BEGUNCEV se od zadnje vojne pa do danes še ni ustavila. Enkrat izbruhne tu in drugič tam, enkrat je bolj razsežna, drugič manj, vedno in povsod pa je boleče kršenje človeških pravic. Prinaša tisoče in tisoče družinskih tragedij, ločitev staršev od otrok, lakoto in bolezni. .. V zadnjih tednih smo videli slike človeških mravljišč beguncev, ki so morali nemudoma zapustiti Nigerijo. Preko Toga, kjer delujejo naši posinovljeni misijonarji, jih je vodila pot pri iskanju zavetja po sosednjih državah. A vemo, da so begunci vselej tista stran, ki žalostno izgublja: vsem so v nadlego, nihče jih ne mara in noče sprejeti. . . Pa so tako potrebni nesebične pomoči, ki bi ublažila njih žalostno usodo.
PAPEŽ JANEZ PAVEL II. bo v marcu obiskal tudi Srednjo Ameriko: opraviti hoče pastoralni obisk pri vernikih Kostarike, Nikaragve, Paname, Salvadorja, Gvatemale, Hondurasa, Beliza in Haitija. To bo že sedemnajsto potovanje sedanjega neutrudnega papeža zunaj Italije in že peto v Latinsko Ameriko. Tudi cilje tega nameravanega potovanja je priporočil Mariji in molitvi vernikov vsega sveta.
OB OZNANILU tega zadnjega potovanja je že kanila tudi grenka kaplja na misijonarjevo pot. Haitska teroristična organizacija “Brigada Hectoija Rioba” je že javno zagrozila z atentatom na papeža in apostolskega nuncija na Haitiju, če se papež pri svojem obisku v tej državi ne bo držal njenih navodil. General brigade Palangrin je v posebnem grozilnem pismu izjavil, da se papež ne sme oddaljiti od nalog poglavarja katoliške Cerkve. Pa saj tega se papež Janez Pavel II. tudi vedno zaveda. Vprašanje je samo, kaj misli s tem vodja haitske teroristične^organizacije.
“ŠPEH-PATER”, znani belgijski redovnik pa -ter VVerenfried van Straatenje slavil svojo 70-letnico rojstva in 35-letnico izredne dobrodelne dejavnosti. Je oče svetovne dobrodelne ustanove “Cerkev v stiski” (“Kirche in Not - Ostpriesterhilfe” - KIN-OPH), ki je začela delovati v adventu leta 1947, “Špehpa-ter” pa je postal eden največjih beračev za sobrate in Kristusa v 20.stoletju.
Pred enim letom je oddal dobrodelno ustanovo v roke mlajšim močem, sam pa je ostal njen duhovni vodja.
Ce koga zanima, kako se je patra-dobrotnika prijelo ime “Špehpater”, naj bo tu povedano: Ob začetku svoje akcije, v pomoč beguncem in izgnancem iz Vzhodne v Zahodno Nemčijo, je pater poprosil bel-
gijske kmete, naj vsaka kmetija spita za begunce po enega prašiča. Poziv je lepo uspel, njemu pa prinesel novo ime, ki se ga po tolikih letih še vedno drži.
PRISILNO DELO v prid države je v Rusiji v modi že iz časov boljševiške revolucije. Danes, po več kot 60 letih, je na prisilnem delu v Sovjetski zvezi še ved-dno nad štiri milijone obsojencev. Pa tu ne gre le za kriminalce, četudi večina med njimi spada v to skupino, saj število zločinov v Sovjetski zvezi narašča iz leta v leto. Med nesrečnimi obsojenci je na tisoče in tisoče političnih jetnikov — iz preprostega vzroka, ker ne soglašajo s komunizmom. Na tisoče jih je po taboriščih prisilnega dela zaradi vere. Poročila vedo povedati tudi o velikem številu Vietnamcev, ki jih je tamkajšnja vlada poslala v Sovjetsko zvezo kot žive devize za odplačevanje dolga, storjenega med revolucijo v Vietnamu.
Vsi ti prisilni delavci garajo za “slavo partije”, nezaščiteni in brezpravni. Živijo in delajo skoraj brez sleherne zdravstvene zaščite - prava kopija nekdanjih Hitlerjevih uničevalnih taborišč. V tem zavzema danes prav Sovjetska zveza med vsemi deželami po svetu prvo mesto. Socialistična dežava, ki sebe vztrajno razglaša za osvoboditelja človeka, rešenika delavca in stvaritelja raja na zemlji — kako žalosten je komaj bežen pogled za njene kulise ...
NOVI ZAKONIK CERKVENEGA PRAVA je razglasil papež Janez Pavel II. dne 25. januarja letos, po
SLOVENSKO MIZARSTVO
se priporoča melbournskim rojakom za 'izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohiStva po zmerni ceni
FRANC ARNUŠ Telefon:	76 Beverley Ro&d,
459 7275	ROSANNA,	Vic.
Sc želite naučiti voziti avlo?
ŠOFERSKI POUK
Vam z veseljem nudi
“FRANICS AVTO ŠOLA”
32 THE BOULEVARD, FA1RFIEI.D WKST. N.S.W„ 2165 Telefon: 72 1583
dolgih letih napornega dela posebne komisije.V komisiji je vsega skupaj delalo nad 3000 ljudi iz 35 držav. Med njimi je bilo sto kardinalov, 78 škofov, 61 duhovnikov, 37 redovnikov in 19 laikov. Komisija je imela nad sto plenarnih zasedanj, 2667 sestankov, za katere so porabili 6375 delovnih ur. Večkrat v teku let so prosili za mnenje različne strokovnjake po svetu, posebej pa še krajevne škofe.
Prejšnji Cerkveni zakonik je razglasil papež Benedikt XV. na praznik vseh svetnikov leta 1917. Veljal bo še do letošnje adventne nedelje, 27. novembra, ko bo polnomočno stopil v veljavo sedanji.
V	novem zakoniku je seveda čutiti pokoncilskega duha, saj je zrastel iz njega. Poseben poudarek je na vlogi laikov v Cerkvi, na nov način je opredeljen zakrament zakona, kjer so poudaijeni osebni vidiki in življenjska skupnost ljubezni. Zelo so v zakoniku o-mejene dosedanje cerkvene kazni in dobile so bolj Pastoralni značaj. Ob novem zakoniku pa bodo vsekakor razočarani tisti, ki so pričakovali revolucionarne novosti, kot na primer odpravo celibata, razvezlji-v°st zakona in še marsikaj drugega. Kaj takega je mo-Sel pričakovati samo nekdo, ki Cerkve in njenega nauka ne pozna. Teh pa je žal danes po svetu veliko, tudi med katoličani...
PEPELNIČNA SREDA v pravem pomenu besede je bila za Avstralijo letošnja pepelnica: gozdni požari so uničili v Viktoriji in Južni Avstraliji tisoče kvadratnih kilometrov gozda in cela naselja spremenili v pepel, ^a stotine hiš je pogorelo, na tisoče goved in ovac je končalo v ognju, človeških žrtev pa je požar terjal do danes v Viktoriji 46, v Južni Avstraliji pa 28.
Pri vsej moderni tehniki — pa smo ob naravnih silah Se tako nebogljeni in- brez moči. Toda kaj ni skoraj Potrebno, da pride od časa do časa nad nas kaka Večja preizkušnja? Vzbudi nam zavest, da smo ena družina, katere člani si pomagajo med seboj — celo Za ceno življenja ... To so pokazali ti dnevi strahote ■n nesebične pomoči — celo naša predvolilna kampanja v vsej svoji brezobzirnosti in mazanju na levo in desno je obstala za nekaj časa ter se umaknila na dru-8° mesto. Žal ne za dolgo . ..
»Z IMENOVANJEM novih kardinalov, ki so na svečnico prejeli kardinalski klobuk, se je število kardina-'°v povečalo na 138, a 18 med njimi je nad starostjo 2a volitev papeža. Med kardinali sta tudi 87-letni administrator Julijanis Vaivods iz Letonske, ki je pod zasedbo Sovjetov, in francoski teolog Henri de Lubac.
Za kardinala je bil imenovan tudi zagrebški nadškof ranjo Kuharič, že tretji kardinal zapovrstjo na zagrebški stolici. Kot piše goriški “Katoliški glas”, so ^lovenci upali, da je zdaj na vrsti za kardinalski klo-uk Slovenec, pa je očitno, da v danih razmerah hrva-
F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ud. 182 Norton Street, Leichhardt, N.S.W., 2040
TAX CONSULTANTS —
INSURANCE BROKERS
Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete.
Posvetujte se z rojakom:
V. FERFOLJA,
J M. THAME.
E. VVEINBERG
Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — "Tariff. Companies”.
Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (VVorkers' Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.)
Telefon: SYDNEY 560 4766 in 560 4490
Melbournski rojaki!
Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA?
Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Alme SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Elthamu).
Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868
ška Cerkev v Rimu več pomeni...
V	sedanjem kardinalskem zboruje 71 Evropejcev, 14 jih je iz Severne Amerike, 23 iz Južne Amerike, 14 je Afričanov, 12 je Azijcev, štiije pa so iz Avstralije in Oceanije.
GOBAVCEV se je letos svet posebej spominjal na zadnjo januarsko nedeljo. Ta strašna bolezen je dolga stoletja bolnika popolnoma izobčila iz družbe, danes pa jo je že mogoče uspešno zdraviti, da le ni preveč zastarela. Kljub temu število gobavcev na svetu raste: od leta 1970 pa do oktobra lanskega leta je porast dva milijona in pol. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je bilo lani v 155 državah po vsem svetu registriranih 5,327.000 gobavih bolnikov. Od teh je največja skupina v Aziji (3,704.000), druga pa v Afriki (1,205.000). V zadnjih dvanajstih letih so uspešno ozdravili poldrugi milijon gobavih bolnikov.
kotiček naših mladih
DRAGI STRIČEK!
Ime mi je David Zupančič. Star sem devet let. Sedaj grem v peti razred. Ker so počitnice, pa ti hočem tudi jaz napisati nekaj vrstic. Moja mamica mi pomaga pri tem pismu. Veš, govorim kar lepo slovensko, pišem pa bolj težko. Lansko leto sem tudi jaz bil v Sloveniji. Tam je zelo lepo. Dosti smo se igrali z drugimi otroci.
Tukaj ti pošiljam nagradno slikanico, saj zelo rad barvam in rišem.
Lepo bodi pozdravljen, pa še drugič več! — David Zupančič, Glen Waverley, Vic.
Moram vas vprašati, otroci: ali ste srečali slovenskega nadškofa? Birmanci med vami prav gotovo, pa tudi mnogi drugi. — Ali ne bi o tem srečanju kaj napisati za Kotiček? Saj tudi druge zanima. Poskusite!
DRAGI OTROCI! Sklepam, da vam je bila slika Jezuščka v božični številki všeč, saj vas je kar precej vzelo barvice v roke. Hvala za sodelovanje! Izbira zame ni bila lahka. Da sem pravično presojal, sem vaša imena napisal na drugi strani in vse poslane risbe še enkrat pomešal. Potem sem segel po najlepši in pogledal na drugo stran po imenu. Glasilo se je: VERONIKA SMRDEL.
Veronika torej dobi nagrado. Vsem ostalim pa velja: drugič spet poskusite! — Striček
POZDRAVLJEN,
SLOVENSKI NADPASTIR,
KI NISI SE DALJAV USTRAŠIL IN K NAM PRIŠEL,
DA BI NAS SREČAL,
PRINESEL NAM MIR,
NAS V VERI UTRDIL
IN BRATSKO OBJEL.
ZAHVALJEN BODI, DOLGO POT
PA NAJ POPLAČA Tl GOSPOD!
S to pcsmico so v Melbournu na slavnostni akademiji pozdravili nadškofa dr. A. Šuštarja KRISTINA VIDOVIČ, ROLAND MRAK ter SONJA HORVAT.
POZDRAVLJEN,
NADŠKOF LJUBLJANSKI,
SLOVENSKI METROPOLIT, ZAHVALJEN, DA PRIŠEL Sl NAŠO VERO BUDIT!
TUDI TUKAJ RAZKROPLJENA
TVOJA JE SLOVENSKA ČREDA, TUDI TU POD JUŽNIM KRIŽEM
TEČE NAŠA NAM BESEDA. HVALEŽNI SMO ZA TVOJ PRIHOD -POVRNE TRUDE NAJ GOSPOD!
S tole pesmico pa je v Geelongu pred pričetkom maše pozdravila visokega gosta KATARINCA PERSlC.
Je morda še kaj sličnih pozdravnih pesmic iz teh dni nadškofovega obiska? Če mi jih pošljete, jih bom rade volje objavil v Kotičku. — Striček.
Nadškof dr. Šuštar pred cerkvijo v Kew
z melbournskimi birmanci in botri.
PERTH, W. A. — Spoštovani p. urednik MISLI! V veliki žalosti moram Vam in bralcem slovenskega mesečnika naznaniti, da je naša stoletna mamica KATARINA 1LIJAŠ, o kateri ste pisali v lanski oktobrski številki za stoletnico, zaspala v Gospodu. Na dan 12. januarja je mirno končala svoje dolgo življenje in na 'S. januarja smo jo pokopali. Vsi smo žalostni, saj srno drago mamico iz vsega srca ljubili. Tolaži pa nas zavest, da jo je Bog poklical k sebi in se bomo pri njem spet srečali.
Naj se Vam še enkrat zahvalim, da ste ob mamini stoletnici o njej tako lepo pisali v MISLIH. Njej in nam vsem ste napravili veliko veselje, ki pa ga je žal zdaj zaključila smrt. Iskreno pozdravljeni Vi in vsi bralci MISLI! — Tereza Gina Gesmundo in družina.
Hvala za sporočilo, četudi je žalostno. Vsem so-r°dnikom pokojne naše stoletne mamice iskreno sožalje! — Zdaj je po vsej verjetnosti najstarejši med nami 96-letni Plutov ata v Queenslandu. Ate, le dobro se držite na poti proti stoletnici! - Urednik.
MORWELL, VIC. — Za tukajšnje in okoliške Slovence je imel nadškof dr. Alojzij Šuštar sveto mašo na Ponedeljek 7. februarja zvečer. Ker lepo število za naše skromne razmere, saj tukaj v Gippslandu nas ni veliko, se nas je zbralo v cerkvi Srca Jezusovega. In tudi narodnih noš ni manjkalo, da je bila slovesnost b°lj pestra in domača. Čeprav smo precej oddaljeni °d melbournskega verskega središča in slovenskih šol, (Udi pri nas gojimo dragoceno materino besedo, ki Sfno jo prejeli že z rojstvom še doma. Nadškof je bil Vesel, ko je zaslišal slovensko besedo od najmlajših ^ed nami, tako pri sprejemu pred cerkvijo kakor tudi med mašo pri prošnjah za vse potrebe. Kar v dolgi vrsti so stopali naši otroci drug za drugim na prižnico
VVINE Dl N E and DANCE
Razvedrilo, domalo hrano in pijato Vam nudi
LAKE VIEVV RESTAURANT
in RECEPTION CENTRE
42 Kanahooka Road, Tel.: 61 7101 DAPTO, N.S.VV., 2530
Tudi za poroke in razne druge prilike skupinskih praznovanj
se priporočata MILI in JAKOB BOŽIČ
&
wf australske tl Slovenije
in glasno ter brez strahu povedali vsak svojo prošnjo. Nadškofove očetovske besede pa so v naših srcih še bolj vžgale plamen božje in narodne ljubezni, ki naj v nas nikoli ne ugasne.
Po maši smo se zbrali vsi skupaj k domači zakuski, ki smo jo s skupnimi močmi pripravili v dvorani farne šole. Tu smo z nadškofom lahko po domače poklepetali in čas je prehitro minil.
Hvaležni smo patru Baziliju, ki je v spored nadškofovih obiskov vključil tudi našo malo slovensko naselbino. Zahvala tudi sestri Silvestri, ki je s spremljavo na orgle popestrila ljudsko petje, in s.Maksimilijani, kije s svojim glasom nam vsem dala več pevske korajže.
Toliko za danes iz Morwella in vsem naročnikom ter bralcem lepe pozdrave! — Ivan Lapuh.
MT. GAMBIER, S.A. - Saj ni dolgo tega, ko sem sporočila MISLIM, da smo v Sydneyu pokopali našega strica Toneta, ž? Vam moram sporočiti drugo žalostno novico, ki je naši družini še bližja in nas je zato seveda še bolj prizadela. Dne 27. novembra 1982 nas je za vedno zapustjl naš dragi mož in oče JOŽE
!	Melbournskim	rojakom je	na uslugo	‘
j	ZOBNI TEHNIK — DENTAL	TECHNICIAN	\
:	LUBI PIRNAT	!
•	18 WRIDGWAY	A VE., BURWOOD, Vic.	*
:	Telefon: 288 4159	j
!	Izdelava umetnega	zobovja in	vsa popravila.	j
l	Full	denture service and repairs.	I
SI Z NAROČNINO MORDA V ZAOSTANKU?
'	POTUJF.TF	V RIM? — DOBRODOŠLI!	;
Hotel Bled
II. kat,
■	Via	S. Croce in Gerusalemme, 40
00185 ROMA (ITALY).
Tel.: (061 772 102 in (06) 757 9941
]; Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kotrolo,
!; Centralna lega. Prostor za parkiranje Restavracija. ; ;	Slovensko	osebje.	|
V1K.TORIJSKIM Sl.OVENCEM	North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
IhtNl TOBIN BROTHERS I funeral direetors	Malvern 1382 High Street, 509 4720
	Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115
	Mentone 93 2460
NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA	
(PEPI) MEZINEC. Umrl je v Queen Elizabeth Hospi-talu v Adelaidi, kjer je bil zadnja dva meseca. Zdravniki so poskušali vse, da bi mu pomagali do zdravja, a bilo je zaman. Imel je neki malo poznani virus, kot so mi povedali.
Pepita smo pokopali 30. novembra tukaj v kraju, kjer že dolga leta živimo. Karinya Garden Cemetery v Mt.Gambieiju je dobil njegov grob. Naj se na tem mestu iz srca zahvalim vsem rojakom po širni Avstraliji, ki so nam poslali sožalna pisma, cvetje, ali pa celo spremljali našega dragega Pepita na zadnji poti. Prijatelji in znanci so nam v dneh žalosti stali ob strani in pomagali in pri pogrebni maši je bila naša prostorna cerkev sv.Pavla polna. Pogreb je opravil Fr. D. R. Marin. Naši otroci Sonja, Lidija, David in Nada so zbrali berila in pesmi za mašo, pri kateri so stregli sošolci.
Pokojnik se je rodil v Klancu pri Komnu dne 27. marca 1929. Tam zapušča še očeta in brata, mati pa mu je umrla, ko je imel dve leti. V domovini žalujejo za njim tudi številni drugi sorodniki, saj svajih z možem obiskala komaj nekaj mesecev pred njegovo smrtjo. Naj omenim, da so mu zapeli v slovo tudi domači zvonovi cerkve, v kateri je bil krščen.
Pepi je bil dober mož in dober oče. Vsa leta je delal težko, da je otrokom pomagal v višje šole. Globoko je vedno zaupal v Boga in ko je bil v bolnišnici, so ga duhovniki redno obiskovali ter ga lepo pripravili na pot v večnost. Z božjo pomočjo smo se vdali žalostni u-
Priporotam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avlobarvanje in podobno.
Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalni
A. V. MOTOR BODY REPAIRS
1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152 VIC. — Telefon delavpice 221 5536
TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314
Rojak VOJKO VOUK
sodi in z molitvijo se tolažimo, da se bomo še srečali. Želimo mu mir in večni pokoj, vsem pa ga priporočam v molitev! — Olga Mezinec z družino.
Mezinčevi družini tudi moje iskreno sožalje. Pepita sem globoko cenil, saj sem bil dostikrat gost njegove prijazne družine. R.I.P. — Urednik.
SYDNEY, N. S. W. —Uredništvu in bralcem z veseljem sporočam, da smo Slovenci v Sydneyu proti koncu leta 1982 kar “kulturno zadihali”.
Dne 26. novembra smo v prostorih Ethnic Affairs Commission prisostvovali svečanemu lansiranju (po domače povedano: krstili smo in jo predstavili javnosti) knjige g. Ivana Kobala “MEN WHO BUILT THE SNOWY”. Zelo domačo svečanost je z nekaj besedami začel Dr. Pablo Tataro, nadaljeval je g.Kobal
SYDNEYSKIM ROJAKOM nudi
BOLOGNA SMALLGOODS
Telefon	7	OUEST	AVE.
728 1717	CARRAMAR,	2163
sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne salame in druge mesne izdelke.
Za razne priložnosti po naročilu spečemo tudi celega prašička.
Hitra in brezplačna dostava.
Obrnite se na nas!
Priporoča se lastnik podjetja
J. & A. ŠKRABAN