28. številka Delavec izhaja vsak petek ■ datumom naslednjega d»e.-to«iiiM u oSo leto K 3Ž1—ta pol leta K16*“, u Četrt lete K 8 —. Poeameina ite vilka 60 vin. naročnina v inozemstvo sorazmerno več. Poilljatve nanredniStvo in flpMVftlltvO iijabljana, Šelsnbargeva nllea itev. 6. II. akUtr. Telefon It 235. Pavlami ffranko v državi SHS. V Ljubljani, dne 10. julija 1920. VH. leto Rokopisi se ne vračajo. —• I na era ti se zaračunavajo, milimeter vrstica in .“H cer pri enm-atm objavi; po 8o vinarja, pri trikrat-,1 ni po 80 vinarja, pri šest^ kntni po 75 vin., pri calo* letnih objavah po 70 vin.' ■/.a vsakokrat - Za razna! izjave itd. stane mm vrstica K 1‘— Reklam, so poštnine prosta. — Nefranklra-na pisma se ne sprejemajo. Resolucija o ujedlnjeniu strokovnih organizacij. Zadnle dni minulega tedna se ie vrži-5a sela zastophlkov strokovnih organizacij iz cele JuaoslavHe v Belgra/du. Prvotno ie bila naraenietia ta seja v Vukovaru. Po večdnevnem posvetovanji le bila sftreJeta soluciia. ki ustvari* precej pozitivno podlago za uledintenJe. Glasi se: 1. Uiedinienie 2vez (Osrednjih društev) se izvrši do 3t. oktobra 1920. 2. Število članov posameznih zvez (Osrednjih društev) se ugotavlla oo kvoti centralno radničko sindikalno vede 'centralna strokovna komisija). Plačana le ona kvota, ki io le Pokrajinsko sindikalno veče (Pokrajinska strokovna komi-s!|a) obračunalo na C. R. S. V. 3. StevHo članov posameznih zvez. do katerem se^ določa število delegatov za kongres uieclinienia. se določa za zveze s stalno zaposlenimi člani, oo Plačani kvoti za tri mesece pred sklicanjem kongresa ; za zveze s Člani s sezonskim zaposlenem po kvoti za mesec Jzpočetka, sredi na vrhuncu in ob koncu sezone. 4. Zastopanje zvez je proporcijonalno s številom članov. Pošlje se na prvih 500 članov 1 delegat, na vsakih 500 daljnih Članov l delegat, a na ostanek preko 260 članov še 1 delegat. Zveze s posebno velikim oziroma majhnim številom članov si morejo določiti na Istem principu druge koeflcijante. Poleg tako poslanih delegatov imata popolno pravico do udeležbe na kongresu Se po 2 člana sedanjih (izvoljenih) ZvMnih uprav. Kongresa se udeleže tajniki C. R. S. V. fo p. S. V. 5. Vsak delegat ima 1 glas. 6. Kongres ujedinjenja skličejo za slučaj delnega ujedinjenja zvez njih centrale; Za slučaj Še neujedlnjemh zvez po številu članov najmočnejša z^ez‘l' Pooblaščence naznani C. R. S. V. do 10. julija 1920 z okrožnico na vse »veze. Kraj kongresa naj se določi, da se j*-otne prevelikim stroškom. 7. Sklicatelji so dolžni vse predloge: o pravilih, regulativih itd. doposlati vsem zvezam najkasneje do 10. avgusta 1920, \a obenem tudi C. S. R. V. ter vsem P. S. V. Predlogi naj bodo pisani v cirilici, latinici, nemščini In madžarščini. Posamezne zveze so dolžne najkasneje do 20. julija 1920 naznaniti, koliko potrebujejo v posameznih jezikih predlo-?ov. S. O srediSču uiedlniene zveze (centrale) sklepa kongres ujedinjenja. 9. Ujedinijo se obstoječe zveze, pri čemer je treba ravnati tako. da bo uledi- njena zveza formirana na principu tako-zvanih industrijskih zvez. V Belgradu, 28. junija 1920. Svetozar Delič, Josip Ovčariček, Jovo JakŠič, Franjo Rauscher, Ivan Tokan, Ignacij Mihevc, Laza Stefanovič, Blagoje Bračinac. Kaj je s cenami? Vsak dan čitamo v rtaših listih, da so oadle na svetovnem trgu ali kakem kralu naše^ države cene blaga in živežnih potrebščin. V praksi na doživljamo nekai čisto nasprotnega, ako hočemo kai kupiti, moramo za to žrtvovati vedno več denaj*-!a V resnici tore! cene ne padalo, temveč imaio še vedno tendenco višania. Celo naše gospodarstvo le urejeno na svetovno gosDodarstvo. Nobena kulturna dežela ne more'več izhaiati samo s produkti. ki iih producira sama. Neobhodno potrebno ie. da se produkti posameznih držav izmeniavak). Ta splošna medsebol-na izmeniava pa ie bila le mogoča, da se ie uredilo orel splošno menialno sredstvo. Jo >e denar. Bjez enotno urejenega denar-ia le svetovna trgovina nemogoča, ako i?a se klhib temu upelie. privede kmahi do takih abnormalltet. da zgubi vsako po-' šteno ime in postane navadna špekulacija. ki privede prei ali slei do poloma v katerikoli obliki. Splošno menialno sredstvo, za katero temelino vrednoto se ie dobilo gotovo količino blaga in na podlagi katerega se ie potem vršila izmeniava. le odpovedalo. Svetovna voiska ie zrušila vse. kar ie nrei soaialo človeštvo. Ureiena valuta, trgovske pogodbe in carine so skrbele, da so bile cene več ali mani enake In čuvale posebne oanoffe gospodarstva v posameznih deželah oro-oada. Po voini so se razmere popolnoma r.redrugačile. Pravzaprav stoli cela Evropa pred gospodarskim Dolomom. Toda ta Evropa se deli v dva dela. en del predstavlja premagano Evropo, drugi del zmagoslavno Evropo. In zmagoslavni del se hoče maščevati nad premaganim delom. K tem d vem delom le Šteti še tretli del Evrope, ki ga smatra zmagoslavni del za svoio ko-loniio in s katerim dela približno tako kakor s črnci v Afriki. Italiia In Frahcila držita z vsemi mo-t/očimi sredstvi Icurs niihove valute visoko nad kursom premagane Evrope in nad knrsom oneera dela Evrope, ki ga smatra-ra za svoie koloniie. Posledica te razlike v kursih ie, da kupuie zmagoslavna Evrooa v premagani in kolonialni Evropi ceno blago. Druga posledica ie. da se cene blaga v premagani m kolonialni Evropi vedno višalo. Za eno liro se dobi C naših kron. Da bi staio prvotno eno in isto blago v It ali# eno liro. v Jugoslavili pa eno krono, sel cene v Jugoslaviji zvišalo takol v tem tre-1, notku. ko začne izvažati Jugoslaviia svo-*| ie blago v Italiio. Trgovec, ki izvaža iz Jugoslaviic vi ItaKJo. zasluži pri tel trgovini ne le svoi običaini trgovski dobiček, temveč zasluži} še tudi diferenco med našo in ttaliianskoj valuto. Vzemimo en primer. Recimo, da ie stala slanina prvortno vi Jugoslaviji ?4 K in v 1 talili 6 lir. Trgove«] ki ie prodal v Italijo 1 kg Jugoslovanske! masti, ie zaslužil pri tej kupčiji, ako vza« memo liro za 6 kro«. razun običajnega trgovskega dobička še na valutni diferenc ci 12 kron. Ker se take kupčije obnesejo« se nalde seveda vse polno trgovcev, ki liočeio tudi hitro in veliko zaslužiti Vsaki l.oče v Jugoslaviil kolikor mogoče velikoj nakupiti In v to svrho ponuia vedno viši« cene. Ako stane v našem slučaju Špeh u italiii 6 lir. more trgovec v Jugoslaviji brez da bi kal zgubil ponuditi za šoeh Jugoslavili 30 Ib 32 kron. Francoski frank stane 8 knon. Afcb hu važa Jugoslovanski trgovec Špeh te JuJ GOslavile v Francijo, kler stane kg Spehaj recimo G frankov, dobi za kg 6X8 to 48 K. Posledica temu Je. dia more trgovect Špeh v Jugoslavili zooet dražje kupovati. Cene v Jugoslav!# rastejo. Ker pa M arodal naš trgovec v Francijo, ki Ima visi io valuto kakor Italiia. ie posledica te k ud* čtte tudi rast cen v Italiii. Tako se morajo v Jugoslaviji ce«e vi? šati in bodo rasle tako dolgo, da bodo zatlačene z naJvišio valuto. To vse napravi izvaŽanle našega blaga v dežele, ki Jtnadoi bolišo valuto kakor ml. So sredstva, ki bi na mah prekrižala vse račune špekulantov in uničite vse va-» lutame diference ter napravila cene v naši državi nizke. Toda naši državniki se za to »e brf-gaio. strankarska politika ie važnejša. V gospodarskih vorašanHh mora človek ne-. Kai znati, med tem ko ie treba v strankam ski oolitiki samo zmeriati. sumničiti in vol liufati in to le gotovo lažič kakor oa zlori boko misliti in veliko Študirati. Vse novice o oadaniu cen. ki iih firi* našaio naši listi, so navadne race. Listi iifi prinašalo, ker Jmaro o gospodarstvu ra v* no tako malo oolma kakor naši politiki. 5 Je mogoče, da Jz kateregakoli vz: oks rade trenutno cena temu ali drugemu predmetu, torei to za narodno gospodam stvo ne pride v poštev. * Pri popolni nezmožnosti naših niero-' dainih politikov in državnikov bodemoi stali v eospodar«kem oziru tudi v bodoče kolonija zmagoslavne Evrope, k?*ere 'r-:Tavn!ki in narodni gospodarit nam b:,;oi diktirali naše ?osr>ndarsl,vo. O kakem Dadaniu cen na si ne delajmo nobenih udov. kakor stoiiio stvari danes. bodo cene. ako se ne zgodi kai izvan-rednesra. rasle. Rusi in Poljaki. Pod zgoratišnjim naslovom izšel ie v »Jugoslovanskem Ekonomistu« informativen članek, ki ga ie napisal človek, ki dobro pozna tamošnie razmere. ' Dokler ie živela in obstojala velika Rusija, iri sicer ona velika Rusija, kakršna le bila nred svetovno voino. niso bili ravno politični in gospodarski odnošan med Rusi in Poliaki najskladnejši. Ruski imperializem ie pritiskal orecei občutljivo Pollake. kot ruske državliane kjer. kadar in kolikor ie mogel. Ali Poliaki so živeli vendar prilično jn se razvijali v vsakem pomenu uspešno v ruskem carstvu. Razvijali so se mnogo bolie nego mi Jugosloveni v bivši Avstriji in Ogrski. To priča narodno gospodarski položaj Poljakov ne samo ob času ruskega carizma, marveč še dandanes. odkar je postala Poljska neodvisna republika. Nimamo danes v Evropi nove države ali naroda, kjer bi vsled svetovne voine ne obstojale raznovrstne politične i.n gospodarske težnje. To ?e naravno. Naraven razvoi ie to. kteremu se ne more izogniti. Ali ta razvoj se razvija in dozoreva ter vodi do izčistenia in srečnega rešenia vseh naravnih pojavov in primerov. To zahtevajo neoobitni naravni zakoni. A čas. to ume vsak Iz svoie lastne izkušnje. :ie naibolii zdravnik vsakega zla in nedo-statka. žalosten ie ta prizor, kier se vsled svetovne volne nastale nevolie in trpljenja borita in bijeta dva bratska naroda. A biieta In borita se iz dveh in morda še iz večjih razlogov. Vsekakor naihuiši in najvažnejši razlogi so gotovo ekonomski. Fz onih se lahko izločijo iz okvira politično gospodarska ozadia. vzroki, ki izvirajta iz preteklosti bivšega državnega živ-?tenia Rusa in Poliaka. Carska Rusija .je resnično preganjala Poljake. Ali iih ni tudi berlinska vlada v Poznanju in drugod v NemčBi preganjala, politično davila ter jih narodno in gospodarsko uničevala in ovirala razvoi: njihove narodne prosvete? In so li avstrijski Poljaki uživali od Dunaja večje privilegije? Narod poliski v Galiciji m nikakor bil na bol lem od Poljaka v Ru-m*? in Nemčiii. Rusija ie danes izvedla politični. sociialni in gospodarski skok. s katerim prenovi in utrdi svoie državno in narodno gospodarsko lice. Ruski boljševizem se preživlja, Ruski narod ie prebredel krizo svoie politične bolehnosti. In on hoče zavzemati v svetovnem političnem Gospodarskem ozračju dostojno in vplivajoče mesto. Zakai torci to krvoprelitie med Rusijo in Polisko. Mar goni Poljsko krvna osveta preteklosti, da udari na Rusijo. Nikakor niso to vzroki tega krvavega boia. izza kulis angleške politike, ki ie že od nekda?. odkar obstoji Velika Britaniia. bila dvolična in koristolovna. ie potrebno iskati prave vzroke tega bratomornega boia. Angleška nagania Poljake nad Ruse. samo da bodo slednji vezani na polisko-ruski fronti. Angleška obeta Poliakom zlate griče in biserne doline za to ubijajoče delo. Dočim izkrcava Angleška svoie čete v Kavkaziii. zaseda Batum ter se hoče polastiti Tiflisa in Baku na Kaspijskem moriu. Ruska nafta in ruski pctrolei zanimajo Angleško boli nego cela današnja Poliska. Stratenični razloči Angleža tam- kaj so zelo važni. Od Kaspijskega iezera preko Perziie do Perziiskega zaliva hoče priključil angleškemu koristolovstvu Arabiio. Mezopotamijo. Palestino in one dežele ob Rdečem morju od Portsaidske-ga zaliva Suesa do Indijskega oceana-Angleži hočeio biti sami in edini gospodarji na označenemu teritoriju. In to pa glavno radi Egipta in Afrike. Veličanstven ie ta politidno-gosDodarski strategični poteg koruotne in orjaške politike Velike Britanije, ki ie vedno in povsod zavajala narode v voine. da ie potem tem lažne in sigurneie izvedla svoie namene v gotova deiania. Mi Jugoslovani obžalujemo to krvoorelivanie med Rusi in Poljaki, ter želimo, da se ta krvava igra na telesu dveh slovanskih narodov čim prele dokonča. ker kri ni voda. Bratie so nam Rusi in Poliaki. Uči nas oa slovanska zgodovina od naidiavneiše dobe do danes, da so nas tuici vedno izrabljali, ker smo bili nezavedni in nezložni. Zato smo hlapčevali vedno ter bili sluge tujcev. Bojkot proti Madžarski. Kakor znano je urad internacionalnega združenja strokovnih organizacij sklenil. pozvati vse strokovno organizirano delavstvo, zlasti prometno, na bojkot proti Madžarski. Ta korak ie bil potreben, ker sicer bi strašni tiraniii nad delavstvom od strani podivjane madžarske gospe ke sodrge ne bilo nikdar konca. Strokovno organizirani oroletariiat se spričo madžarskih grozot čuti dolžnega, priskočiti trpinčenemu madžarskemu delavstvu na pomoč, zakaj težko bi bilo madžarsko delavstvo samo v stanu streti glave Hortye-vemu bestiianu. Urad mednarodnega združenja strokovnih organizacij ie zadel belo, teroristično madžarsko družbo v živo. Danes madžarska vlada prosjači okoli za posredovanje. Med drugimi je prosila tudi angleško vlado, ki pa je posredovanje odklonila. Urad mednarodnega združenja strokovnih organizacij stoji na stališču, da mora odstopiti madžarska vlada in da moraio biti dane garanciie. da se iznremeni ves sistem. Kakor kaže vse. se bo morala 'madžarska oligarhija ukloniti. Industrija za sukno v Ljubljani. Na kompetentnih mestih se bavijo z idejo ustanovitve, oziroma razširjenja tekstilne industrije, predvsem industrije suk-na v Jugoslaviji. Zadevo ima sedaj v rokah strokovnjak in upati je. da bo njegovo prizadevanje imelo uspeha. Za industrijo sukna bo treba zgraditi okolo 150 tkalskih statev. Na niih bi se dalo na leto izgotoviti. preko en milijon metrov sukna, če bi se delalo samo po dnevi. Proračun za stroje in druge stvari, ki so za imenovano industrijo potrebne, znaša po dosedanjih cenah 58 milijonov kron. Potrebno blago, ki bi se nabavilo za začetek, bi stalo 120 milijonov kron, izdatki za surovine, režijo in drugo pa so preračunjeni na 60 milijonov kron. Osnovne glavnice bi trebalo 70 milijonov kron. Načrt za to industrijo pravi, da imamo Jugoslovani dovoli surovin, ki jih sedaj za nizko ceno izvažamo v tujino in da nam zlasti vodnih sil ne primankuje. Glede mesta, na katerem bi se imele sezidati tvorircf. nrayi načrt, da bi bil naipriklad-nejši krai Medvode. Če pomislimo, da potrebuje 13 milijonov prebivalcev Jugoslaviie na leto naj- manj 40 milijonov metrov tkanega blaga, ki stane povprečno po 200 K meter, vidi-* mo, da potrošimo vsako leto okolu 7 milijard kron za sukno. In ves ta denar gre vi tujino 1 Če bi se domača industrija povzpel la tako visoko, da bi krila vsakdanje potrebe, da bi ostalo glasom minimalnega proračuna vsako leto okolo 7 milijard kron ljudskega imetja doma. Kakšne ugodne po-< sledice bi imelo to za naše gospodarstva ni treba poudarjati. ______________ Iz strokovne organizacije, POZOR KOVINARJI! Dobili smo ponovno obvestilo, da sprejemajo kovinarji delo na železnici. Že zadnjič smo opozorili v „DeIavcu“, da naj nihče ne .sprejme dela na železnici, dokler; niso odpuščeni železničarji nazaj v delo soreieti. Kovinarje vseh strok še enkrat' opozarjamo, da predno odpotujejo, naj se oglasijo pri svoji organizaciji, oziroma tal» ništvu v Ljubljani. Sramota za vse kovi« narje bi bila, ako bi igrali vlogo stavkokazov. Zatorej naj nikdo ne sprejme dela na' železnici. — To velja tudi za lesne delavca-— Tajništvo. Seja odbora podružnice osrednjega društva stavblnsklh delavcev se bo vršila v nedeljo dne 11. t. m. ob 9. uri dopoldne, Selenburgova ulica 6, II. nadstropje; obenem se vrši tudi seja zaupnikov; ker je seja zelo važna, naj se udeležijo seje vsi odborniki in zaupniki gotovo. — Načelnik. Okrožna delavska strokovna komisija v Mariboru sklicuje okrožno konferenco strokovnih organizacij. Konferenca se bo vršila v nedeljo dtie 18. julija 1920 v Mariboru in se prične ob 9. uri dopoldne. Vse potrebne podatke prejmejo podružnice od tajništva okrožne delavske strokovne komisije. Udeležiti se imajo po svojih de-leeatih vse podružnice strokovnih organizacij v Mariboru in mariborskega okrožja. tla do vštetega . Pragerskega, Ptuja ekskluzivno Soodmiega Dravograda tn ostale okolice. Na podružnicah ie ležeče, da na omenjeno konferenco oošlieio svoje ddeeate po navodilih, ki iih kakor rečeno dob od tajništva okrožna delavske strokovne komisiie. Tainištvo okrožne strokovne kotnlslle v Celju se nahaja v Vodnikovi ulici št. 3, Celje. Tajništvo okrožne strokovne komisije. Naznanite nam. kdaj bi vam bilo prikladno, sklicati okrožno konferenco strokovnih organizacij. Iz usnjarske stroke se nam poroča, kako znajo gospodje tovarnarji sedaj, ko je ta stroka v krizi zaradi pomanjkanja surovin to izrabljati. Po zadnji pogodbi bi imelo dobiti delavstvo 30 odstotkov poviška mezd, seveda pogojno, da vlada dovoli zvišanje cen izdelkom, kar pa ni storila. Naša slavna vlada razume i? vrstno oškodovati delavstvo na račun milijonarjev in kmetov. Na eni strani je dovolila povišanje cen za surove koze, da se prikupi kmetom za bodoče volitve, a zvišanja izdelanega usnja pa odklanja, samo da oškoduje delavstvo v tej otroki. Gospodje tovarnarji si seveda znajo drugače pomagati iz zagate; oni so enostavno med, seboj znatno zvišali cene usnju, in sicer 30 do 40 odstotkov brez vladnega dovoljenja ali pa morda po nasvetu iste, samo da niso prikrajšani, a delavcem pa odtegulelo še prej priznane družinske doklade. Delavcem kričejo, glejte, vsaj bi radi izpla-čali, a vlada nam dela zapreke. S tem hočejo solidarnost delavstva omajati, pa se zelo motilo. Pripomnimo še, da so že nekateri podjetniki svojim delavcem izplačali teh 30 odstotkov, tako v Mariboru. Radečah itd. A eno naivečjih in najbolj krščanskih podjetij pa noče nič vedeti o tem, temveč le svojim 'delavcem po stari pogodbi pripadajoče družinske doklade odtrguje, na drugi strani pa delavstvo vabi na izlete ter jim tam prigovarja, kako da le vneto za blagor svojih delavcev; to pa samo zaradi tega. da gospodom zapeljano delavstvo veruje, ko jih vidi pri skupni maši, za katero so delavci v tovarni nabirali. To ie krščansko, kai gospod Pollak? Strokovni shod ..Unije slov. rudarjev v Zabukovcu, se je vršil v nedeljo dne 27- junija 1920 v prostorih gospe Piki v Grižah. Na dnevnem redu je bilo; 1. Poročilo predsednika. 2. Razredni boj proletariata. 3. Razno. K prvi točki je podal sodrug Trater obširno poročilo glede novo sklenjene pogodbe za drž. rudnike v Sloveniji z dne 4. junija 1920, kar so vzeli navzoči z malo kritiko glede nabave oblek. mesa in dopusta za delavce na znanje. Povišanje tedenskih prispevkov, ki so se povišali s 1. julijem, je shod brez ugovora vzel na znanje. K drugi točki ie dohil besedo strok, tainik s. Leskošek tz Celja. Isti ie v lahko razumljivih besedah pojasnjeval pomen razrednega boja, rekel je med drugim: Človeštvo ni bilo nikoli enako, obstojala sta vedno dva in tudi več razredov, pač pa pred velikimi „soc. re-volucijami“ do leta 1844. ni bilo med razredi tako vidnih in občutnih razlik kakor sedal. Razredni boi Droletariiata se le pravzaprav šele takrat začel, ko je padel fevdalizem in na njegovih tleh nastal kapitalizem (buržuazija) to je: kapitalistični razred, kateri je v zadnjih letih osnoval velikanske organizacije, s katerimi Je za-mogel izkoriščati delavstvo, ne samo fizično, ampak tudi moralično. Proti temu kapitalističnemu razredu se je moral organizirati razred proletarijata, to je delavstva v strokovnih organizacijah, Ca se inore_ braniti prevelikemu neusmiljenemu izkoriščevanju. Govornik omenja zgodovino delavskega združevanja, zlasti v Angliji m Nemčiji. Oriše težave naših pred-boievnikov. niih žrtve itd. Prehajajoč na Slovenijo oziroma Jugoslavijo je rekel: pri nas je bil pred svetovno vojno delavstva razredni bol domala nepoznan. Slovenski proletarijat se ni zavedal svojih nalog, nahajal se je v fronti kapitalizma proti svojim lastnim interesom. Del je bil v vrstah klerikalizma in liberalizma, velik del ga je bilo v jarku pijančevanja (Lumpen-proletarijat). Le majhen del se je zavedal svojega razreda. Vse te delavske nečednosti so koristile buržuaziji, kapitalizmu in škodovale delavski solidarnosti in njih napredku. Svetovna vojna je privedla tudi slovensko delavstvo k boljšemu pojmovanju. Ustanovilo si je lastne strokovne organizacije po vzorcu svetovnega proletarijata. Jugoslovanskim kapitalistom to nikakor ne ugaja, ker vedo. da delavstvo v organizacijah izobrazi in izobraženo delavstvo se noče sužnjevati. Kapitalisti in njih zvesti služabniki snujejo razne „kr-ščaske in narodne socijalce“. ki se predrz-nejo trditi, da hočejo delavsko vprašanje rešiti. Po končanem govoru se je tov. Jazbec k besedi oglasil. Za svoj „program“ kritike si Je napravil tri točke. K prvi je trdil, da to malo povišanje plač. nikakor ne odgovarja današnji draginji, ker stane ena obleka 3—4000 K itd., k drugi točki je poudarjal. „Unija“ ni nič storila g^de odpustitve rudarjev v Zabukovcu. Olede tretje točke Je omenjal, da so ..socialpa-trk>ti“ krivi, če so hodili kurirji iz Trbovelj. Trdil je. da so tudi iz Celja prihajali. S tem, seveda, se ie hotel tov. Jazbec pri masi prikupiti. Nakar mu je sodrug Leskošek na vse tri točke dal odgovor, a naj- bolj vsled trditve glede posredovanja za državni premogovnik Zabukovca. Povedal je, da je infamna laž, kar trdi, ker ima v rokah pismo z ugodno rešitvijo od ministrstva za rude in šume. Tega pisma prepis je tudi pri podružnici vsakemu v pogled. (Odobravanje). Nato je govorilo še več rudarjev o rudniških zadevah, na kar je predsednik zaključil shod. Tovarišu Jazbecu bi pa še povedali, da je dolžnost zaupnikov in odbornikov, da se ravnajo vedno po navodilih svoje organizacije, ne pa po navodilih ljudi, ki jih niti ne poznajo. ______________________ DOPISI. Iz Kočevja nam poročajo sodrugi: 1 ukaj v Kočevju se nahaja trgovina, ki je ustanovljena osobito za delavstvo parne žage eg miliionariev Kajfeža in Heinrihar-ja. Vodstvo trgovine ima v rokah žago-vodja Vekoslav Fresl. Cene različnih živ-Ijenskih potrebščin v tej trgovini so na-pram cenam drugih mestnih trgovin naravnost vnebovpijoče. Tako stane na primer kilogram slanine v drugih trgovinah 52 K,, v tej trgovini pa 56 K; sladkor drugje 76 K, tukaj 86 K; koruzna moka drugje 6.70 K, tukaj 8 K. Vprašamo torei g. Heinrich^.ja so li to tiste cene. ki jih je on odredil v svojem človekoljubju, ko nam je obetal, da bo za nas delavce preskrbel cenejšo hrano — ali je odredil te cene g. žagovodja Fresl, kateremu so se začele mogoče sline cediti za milijoni, da se jih tako nabere kakor g. Kajfež. Prosimo torej pojasnila glede teh verižniških cen, a ne v besedah marveč v dejanju, mogoče bi tudi urad zoper navijanje cen delokrogi *r8“ovbd kar sPada v njegov Gospodarstvo. ... l®sa Bosne. Zaradi padania tuun valut se opaža, da ie bosanska izvozna trgovina lesa ogrožena od inozemske Konkurence. Posebno se to opaža pri dr-vih. ki ne moreio konkurirati z inozemsko konkurenco. Da bi se olaišal izvoz, ie sklenila pokrajinska vlada v Saraievu. da se taksa za izvoz lesenega gradbenega materi iala in drugih lesnih izdelkov popolnoma odpravi. Nova železniška oroga. Neka velika angleška družba se ie obrnila na ministrstvo saobračaia s ponudbo, da v kratkem času zgradi železniško orogo Belgrad-Sa-raievo-Split. Ministrstvo saobračaia se bo 0 tem posvetovalo in v kratkem odgovo- i "7 Gverieni smo oa lahko, da ima ta angleška družba pri tem svoie špekulacije kako se okoristi na račun ubogih Bosancev, če ne drugače, vsai z lesno trgovino m Ustanovitev grške banke v Belgradu' Med lugoslovanskimi m grškimi kapitalisti ter izmed obeh vlad se vrše oogaiania za ustanovitev grške banke v Belgradu. n. Pr°d“kcIJa sladkoria na Čehoslova-s em. Kakor i avli a »Venkov*. se smatra, da bo letošnia orodukciia sladkoria na Ce-znaša,a 800.000 ton; torei za 325.000 ton več kot lansko leto Padanle cen v Franci« V Parizu pa-3° ,ceae vsem predmetom. Zenski čevlii sn ] i?e ^frankov, a naiboliši ne nad Dobr° moško sukno vlia 40 do nalveč 60 frankov. L.o3'avn| ororačun za leto 1920-/21. do-\azuie stroškov 3.994.356.543 dinarjev 1 - Jb.ara okroglo 16 miliiard kron. do-nociKov oa skoro is to toliko, z razliko, da m !f • , 00 miliionov dinariev deficita... Med izdatki so naivečii za ministrstvo vorne. in sicer 1 miliiarda 120.804.560 dinariev. za nMm orideio troški za »vrhov- no državno upravo«: 963.919.971 dinariev! Osebni izdatki tvoriio 1,142.461.143 dinariev. stvarni na drugo! Med dohodki ie proračunieno: na carino 402 milijona 350.000 dinariev. na trošarino 129,840.000 dinariev. Davek ie ororačunien na 2.110,930.790 dinarjev. G državnem proračunu bomio še oosebei več poročali. Na videz ie stvar ugodna in ie v stanu našo valuto silno vzdigniti — ali ko si bomo vse natančneie ogledali, nastalo bo tisoč in tisoč pomislekov, zlasti ali ie sploh tak način že sedaj v redu ?! Razno. Posledice boikota proti Madžarski. Madžarski minister poljedelstva Julius Rubinek. ie iziavil. da ima Madžarska vsled boikota samo kar se tiče izvoza zelenjave in sadia. tedensko 80 miliionov škode. Na Madžarskem so vsled boikota cene s;lno padle, in kmetie vsled ničvred- 1 nega denaria nočejo svoiih pridelkov do-važati na trg. Pri ministru za poliedelstvo se ie oglasilo že več kmetiških deoutacii. k: so zahtevale, da se odoomore boikotu. Naiveč trpi vsled boikota ookraiina Kecs-kemet. kier ie Meiias s svoiimi oficirskimi čtami vorizarial naihuiše pogrome proti delavstvu. Nove zbornične volitve v Avstriii se bodo vršile dne 17. oktobra t. 1. Zakonodaja doba sedaniega konstituantnega parlamenta preneha 31. oktobra t. 1. Draginja ostane. Veliko grmenja in malo dežja! Upili so po meščanskih listih, da b? kon.ec draginje in da se nam obetajo boljši časi! Vendar so se cene tako neznatno znižale, da za delavne sloje še' dolgo ne bo prišla obljubljena deveta dežela. Vse trpi še naj večje pomanjkanje! Vlada še tiaorei ščiti razne špekulante in oderuhe, ki brezobzirno izkoriščajo proletarske vrste. Prepričani smo. da nikdar; preje ne bo konec draginje, dokler se nef pomede z vlado, ki je Ueljudska in kapitalistična. Obračunati hočemo z neljudskim zastopstvom! Razdelitev vojne odškodnine Nemčije. Na konferenci v Brusliu so sklenili ententni zastopniki, da dobi Francija 52 odstotkov. Anglija 22. Italija 10. Belgija 8. Srhiia 5 odstotkov nemške voine odškodnine. Kar še preostane dobi Rumunija, Portugalska in Japonska. Volitve v Zedinienih državah. V Ameriških Zedinienih državah se vse stranke mrzlično orioravliaio na volitve predsednika republike. Republikanska stranka, ki odločno nasorotuie Wilsonu in njegovi okolici, kandidira za predsednika republike senatorja Hardinga. Demokratie se pri-nravliaio na boi proti republikancem in zagovarjalo Wilsonovo politiko. Kandidata še niso definitivno določili, a nnnudili so kandidaturo zetu predsednika Wilsona. Mac Adohi. ki io ie pa odklonil. Sedaj ostane edino še senator Cox. Sociialno demokratična stranka kandidira, kakor smo že poročali, sodruga Evgena Debsa. ki se še vedno nahaia v državni kaznilnici. Brzojavni promet z inozemstvom v vseh evropskih jezikih. Od 1. iuliia dalle so dovoliene v prometu z inozemstvom brzoiavke v vseh evrooskih Jezikih. Provizionlsti direkcije rudnikov donavske paroolovne družbe v Pečuhu. ki bivaio v Sloveniji, naj snoroče noverieni-štvu za sociialno skrb v Tdubliani svoi naslov. navedbo številke odloka, s katerim iim ie bila provizija nriztiana. Zaeno nai nošlieio naravnost navedeni direkciji ut adno potrdilo, da so še živi. »Skrb« za Invalide. Zaerebški listi Doročaio to-le zanimivost: invalid Pavi-čič ie dobil svoičas trafiko in si io ie leoo medil, oorabivši v to svrho vse svoie bore prihranke. Ko ie bilo to storieno. oa mu ie uprava tobačneera monoDola trafiko odvzela in Dodelila večkratnemu miliionariu Marku Tomiču. — Tipičen primer za so-ciialno »pravičnost« naše iare jugoslovanske gospode! Papirnati drobiž mestne občine ljubljanske ostane glasom naredbe ministrstva financ z dne 19. junija 1920. Št. 18.692. v prometu in veljavi še do 31. decembra 1920. Drobiž se dobiva ob običajnih uradnih urah pri mestni blagajnici. Ameriška prepoved priselitve japonskih dela v cev v Ameriko. Iz Montreala javljajo, da je delavska federacija, ki zboruje v Montrealu, sklenila zahtevati, naj kongres prepove priselitev japonskih in drugih azijskih delavcev v Ameriko. Sirite list „Delavec“. Okrajna bolniška blagajna % j ¥ IJiifoljarcE, Obvsstllffi. Celje. A. L. Objav privatnega značaja kakor je zadeva E. B. ne moremo priob* čovati zastonj. Holmec. P. A. Zadevo delavcev upos-iietiih pri obratu rudniške železnice bo vzela v roke Unija slov. rudarjev. Dopis, ki ste ga prejeli od s. Uleta je vsled nesporazuma vseboval stvari, ki se ne tičejo delavstva pri rudniški železnici, pač pa se pravilno vsebina nanaša na delavce, ki sekajo jamski les za premogovnik na Legah. Od upravnlštva. Vse organizacije, ki so v zaostanku, prosimo, da zapadle račune za list Čimpreje poravnajo. Vsem posameznim naročnikom našega lista smo doposl^li poštne položnice, ki nai lih blagovolilo uporabiti Za poravnavo naročnine. Prosimo cenjene naročnike za poravnavo naročnine vsai do 1. avgusta 1.1. Kdor do tega časa naročnino ne bi plačal, temu moramo list ustaviti, ker ob sedanji draginji tiska in papirja lista pod nikakim pogojem ne moremo pošiljati zastonj. Naročnina znaša: za celo leto 24 K, za pol leta 12 K in za četrt leta 6 K. Za žepni koledar niso poravnani računi iz sledečih krajev: Borovlje. Strniše pri Ptuju, Moste pri Ljubljani, Rajhetr-liurg in Maribor. Prosimo ondotne zaupnike, da se pobrigajo za to. da se računi poravnajo. Deveti izkaz o preletih zneskih za r klad pokrajinske strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani za ostale po žrtvah z dne 24. aprila 1920: Fran Pavaletz od-računal pri mlinarjih v Mariboru nabrano svoto 543 K. ____________________ Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam Fellerjev Elza fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. Slaba hrana Vam je pokvarila i olo-dec? Fellerjeve prave Elza-krogljice ga spravijo v redi 6 škatljic 18 K. Otrot in poštnina posebej, a najceneje! Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 234, Uirvatska. B Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska ..Učiteljska tiskarna11 v Ljubljani. j Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nad* stropje. Uradne l re so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blag jna zaprta. "" ^ Zdravnik blagajne Ordinira Stanovanje j iopol. pojML Dr. Hoieaioa Peter splošno zdravljenje «11 — ‘/»1 . TurjaSki trg št. 4. v okr. bol. blag. Or. Ivan Zajet Tttjliki tr« 1.4. sploSno zdravljenja 2-3 tasfiSuuiu ul 2. 3r. Viktoi intim ‘ .ll—»/*12 iifiitrje«! uL 12. splošno zdravljenje t—2 Tiirjafti trg 11.4. lir. Alojz Kraigher 8—9 Turjtiiii trg it. 4. splošno zdravljenje 1-3 Poljanska cesta 13. Zahvala. Podpisani si štejem v prf-j jetno dolžnost, da se javno zahvalim so-drugom v državni cinkarni v Celju za vse izraze simpatije kakor tudi za darovane mi visoke denarne podpore, katerih sem bil že v tretjič deležen v Času poetičnega preganjanja. Upam. da pride Čas, ko mi bo možno izražene simpatije vsaj deloma hvaležno vračati. Ivan Martinčič. == KAJO OBLIC s: * draguljar in zlatar Ljubljana, Hilšerjdva ulica štev. i, priporoča svojo zlatarsko in draguljarsko delavnico aa noVa dela in popravila Vsake vrsto, kakor tndi za pozlatovanje in pOsrebrovanjd itd, V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh vzorcih in merab, uhane i, t. d. Ciani, Iti potrebujejo zdravniško potnoJ, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika ‘(bolniško zglasnico): brez te ordinirajo zdravniki 10 v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar /.boleli član sam po-zovo druge zdravnike, da ga ločijo, no povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila so dobe v vseh ljubljanskih I lekarnah. Bolniščnina so izplačuje vjako soboto, iie jo ta dan praznik, pa dan proj od 8. zjutraj do 5. popoldne. S pritožbami se je obračaU do načelnika okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. It Kutji^e tudi zlato in arebrb ter plačuje tlago. oenah ali pa izmenjava za novo UČITELJSKA TISKARNA umu, Minska elita to. S. r«])i3uuviH3 Miuagi i imijmo uvm. Tiskovine za Sole, inpan- stva in nrade. Najmoder- nejše plakate ln vabila • za shode in veselice. • ek LBTNE ZAKLJUČKE w m Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-- žnr itd. itd. - v 3TEREOTIPIJA LITOGRAFIJA. i $od 1 MMfgj H Poštni cel SodrugE I Zadružniki I VlagsISe svoje prihranka v tasln® hranilnico 11 . , Poštni čekovni račun št. 10.532. Telefon interurban St. 178. Konsumno društvo za Ljubljano in okolic o sprejema v svojem la jih obrestuje » . tistih 4°/o. - hranilnem oddelku hranilne vloge ______________________________________________ Večje hranilne vlogo (nad tisoč kron), katerih vlagatelji de obvežejo, ds dvi^ nejo zneslco iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po distih 4'/i V Za varnost hranilnih vlog jamfii blagovna zaloga, ki znaša P3 Poletni bilanci okrog 10 milijonar kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad 2 milijo/fa kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dh aaaMMc Vldaa sprejemalo In Izplatulejo vse podružnice Konsu.nnega društva za Ljubljano ,in okolico, ki so: V Spodnji Šiški v Ljubljani- na GUinonh pri Ljubljani; v Ljubljani! BohorlJeva UL Sodna «! Krakovski nasip; Kožna dolina (obS. Vifl); v Tržiču na Gorenjskem; na Savi (obS. Jesenice) tv Gorenjskem; na Jeienicnh (pri Ferjanu); Koroška Bela-Javornik; Borovnica; Radovljica ----- ~- - - - - Ooštan^ Prevalje, Malica, Črna I. - ■ Pragersko; Križe pri Tržiču “ itom. »ledu; Store pri Celju; Fala nad Mam RognSka Slatina; Radeče-Zldaumost umiit; n-agersko; Križe pri Tr Mariborom; RuSa nad Maribo Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podrtilnloah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva ta Ljubljano ln okolico, ki je v Ljubljani, Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208. Pisma na| se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 13. Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zamorejo vložniki denerne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno. /