9 770040 771208 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 LETNIK XLVIII JANUAR 2010 CENA 2,50 € Model motornega čolna Skat raksjmj madai kaiacjarija S3E - nacJanaJ Ptica pevka stresa Izdelava borovih drevesc za makete in diorame ULTRA M AT 14 plus Best.-Nr. 6464 Tehnični podatki: Delovna napetost: Možndst polnjenja: Polnilni tok: Uraupner Izenačevalnik: ? Izenačevalni tok: Mere: Masa brez omrežnega kabla: O možnost polnjenja samo ene celice O, polnjenje baterij Li-po, Li-io in Li-Fe s konstantno napetostjo in tokom; samodejno , zmanjševanje polnilnega toka in izklop po dosegu nazivne polnilne napetosti Cveč polnilnih programov za polnjenje svinčenih akumulatorjev . C zaščita pred preobremenitvijo, kratkim stikom in napačno polariteto i O možnost izbire angleškega, nemškega ali francoskega rrtenija O prikaz notranje upornosti akumulatorjev priročni nastavitvi polnjenja akumulatorjev Ni-MH in Ni-Cd O prikaz napetosti posameznih celic pri polnjenju 2- do 6-celičnega akumulatorja Ni-Cd/Ni-MH/Li O vgrajen Graupnerjev izenačevalnik s priključkom j za 1 do 6 akumulatorjev Ni-Cd/Ni-MH/Li-po/Li-io-ZLi-l O samodejni program za polnjenje modelarskih baterij S Časovno stikalo z možnostjo izključitve O enostavno programiranje s pomočjo štirih tipk O osvetljen dvovrstični LCD-prikazovalnik, ki omogoča hkratno prikazovanje vseh pomembnejših furik w možnost polnjenja akumulatorjev Ni-Cd, Ni-Mh, Li-po, Li-io, Li-Fe, Li-Mn in svinčenih akumulatorjev 'j mrržnAcf nootoi/ihm to otzi trv-ii ilofv-M-io Mi in Mi A 414 11—15 v/8,5 A, enosmerna ali 100—240 V, izmenična 1-414 ceNC Ni-MH/Ni-Cd 1—6 celic Li-po/Li-io-/Li-Fe 1-^6celi&Pb 0,1 A—5 A pri priključitvi na omrežno ^apetost (maks. 50 W) 0,T A—5& pri priključitvi na enosmerno napetost 1,1-15 V (maks. 50 W) 1t<5 celici Ni-Cd/Ni-MH/Li-po/Li-io/Li-Fe Ni-MH/Ni-Cd - 0,1 A; Li-Po/Li-io/Li-Fe - 0,3 A 14£x. 14px54 i mm 600 g GRAUPNER f GmbH s'Co, KG Postfach 1242 73220 Kirchheim unter Teck www.graupner.de SI -l370^S7b^^ °9atec o, e ,tp:/ ^h ODn ,. ' OVe 9ia F?soaoel AZ 258 • DZ10022 KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih JANUAR2010, LETNIKXLVII, CENA2,50€ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Blaž de Costa Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Katarina Pevnik Trženje oglasnega prostora: Bernarda Žužek Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 2,50 €, naročnina za prvo polletje pa 12,50 €. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: SI56029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Studio Luksuria, d. o. o. Tisk: Delo tiskarna INPO, d. o. o. Naklada: 5.000 izvodov Publikacijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Minulo leto je bilo v znamenju 40-letnice prvega pristanka človeka na Luni. Okroglemu jubileju se je pridružil tudi Revell s ponatisom nekaterih tematskih maket. Eno od njih, figuro astronavta, je lepo izdelal maketar Jože Ficko iz Ljubljane. Foto: J. Čuden KAZALO 4 SREČANJE KLUBOV AMATERSKE RAKETNE TEHNIKE-HARS 2009 . . 6 MODEL MOTORNEGA ČOLNA SKAT (1. DEL) 9 MALA ŠOLA MODELARSTVA (3. DEL) 12 LETALCA IZ PAPIRJA - SPEEDY 13 16 17 20 31 TEKMOVALNI RAKETNI MODEL KATEGORIJE S3B - NACIONAL. NOVO NA TRGU IZDELAVA BOROVIH DREVESC ZA MAKETE IN DIORAME. MAKETA S PREMIKAJOČIMI SE VOZILI NA CESTAH (14. DEL) AKUMULATORSKA BATERIJA ZA SVEČKO. 32 DETEKTOR STRESA 34 DIGITALNA FOTOGRAFIJA (3. DEL). 36 PTICA PEVKA 40 SANI ZA ZIMSKE DNI 42 DREVO OBEŠALNIK 44 PLETENJE Z VRETENOM . Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. januar 2010 REPORTAŽA Srečanje klubov amaterske raketne tehnike - HARS 2009 Vinkovci, Hrvaška, 11.-13. 12. 2009 MIHA ČUDEN Na športnem letališču Sopot pri Vin- kovcih na vzhodu Hrvaške je v začetku decembra potekalo že tradicionalno srečanje raketarjev, ki se ukvarjajo z amatersko raketno tehniko. Prireditve se je udeležila tudi skupina raketarjev iz Slovenije iz klubov ARK Komatov iz Ljubljane, MMK Logatec in ARK Vega. Člani slovenske skupine: Andrej Vrbec, Jan¬ ko Rupnik in Blaž Grgič Srečanje je organiziral HARS (Hrvat- ski astronautički i raketni savez) v izved¬ bi Aerokluba Feniks iz mesteca Cerič v bližini Vinkovcev. Letošnja udeležba je bila še bolj množična kot prejšnje leto, saj se je srečanja poleg domačih in slo¬ venskih raketarjev, udeležilo tudi nekaj skupin iz Srbije (Sremska Mitroviča in Beograd), Bosne in Hercegovine (Sara¬ jevo) ter iz Slovaške (Košiče). Kljub sla¬ bemu vremenu, ves čas je bilo hladno in deževno, je organizatorjem celoten sobotni program lansiranj uspelo pripe¬ ljati do konca. Ker na Hrvaškem raketni modelarji še niso uradno vključeni v FAI (Medna¬ rodna aeronavtična zveza) prek svoje nacionalne zveze in delujejo predvsem v okviru HARS-a (tako amaterski raketar¬ ji kot raketni modelarji), se njihovi klubi in društva po najboljših močeh trudijo javnosti predstaviti in popularizirati to zanimivo dejavnost. Ker so za vsako Otvoritveni nagovor župana Vinkovcev Skupinska slika vseh udeležencev 4 raketarsko tekmovanje ali srečanje po¬ trebna različna dovoljenja, kar lahko včasih zaplete zadevo, je bil tudi datum te prireditve večkrat prestavljen in so jo končno lahko izpeljali šele v hladnih de¬ cembrskih dneh. Cilj prireditev, kot je ta v Vinkovcih, je spodbujati razvoj eksperimentalne raketne tehnike, posebne zvrsti rake¬ tarstva, katere namen je izdelava večjih raket, samostojno konstruiranje pogon¬ skih raketnih motorjev višjega totalnega impulza, razvoj elektronskih sklopov, merilnih in telemetrijskih naprav in programske opreme za raziskovalne na¬ mene. Rakete, ki so povsem samostojno izdelane, v večini primerov vključno z motorji, lahko dosegajo višine tudi več kot tisoč metrov, vendar se je zaradi var¬ nostnih razlogov treba držati maksimal¬ ne dovoljene višine, ki jo predpiše orga¬ nizator glede na dovoljenje pristojnih organov. Start rakete Tomislava Marjanoviča iz Aero¬ kluba Feniks iz Ceriča Zagrebčan Romano Šuti z maketo rakete Sa¬ turn Ib, ki jo poganja motor 80 Ns. januar 2010 TIM’ Podobne prireditve organizirajo pov¬ sod, kjer se ukvarjajo z amatersko raket¬ no tehniko ali t. i. »high power« raketno tehniko. Razlika med njima je predvsem ta, da so pri slednji prav tako dovoljeni močnejši, toda industrijsko izdelani in atestirani motorji, ki presegajo običajne modelarske raketne motorje (od A do F oziroma od 2,5 do 80 Ns). Ena izmed takšnih prireditev že vrsto let poteka v italijanski Bologni, lani septembra pa so podobno prvič organizirali tudi v Beo¬ gradu. Na obeh so sodelovali tudi slo¬ venski raketarji. V Vinkovcih so se s svojimi projekti tokrat predstavili Andrej Vrbec in Blaž Grgič iz ljubljanskega kluba Komarov ter Janko Rupnik iz MMK Logatec, ki je Andrej Vrbec skrbno pripravlja raketni mo¬ tor in elektroniko, saj je vsaka malenkost pomembna. Blaž Grgič med pripravo rakete na let L januar 2010 Raketa Janka Rupnika iz kluba MMK Lo¬ gatec prvič sodeloval na takšni prireditvi. Vsi trije so obenem tudi vrhunski raketni modelarji in državni reprezentanti. Sla¬ be vremenske razmere jih niso zausta¬ vile, saj so izvedli tri uspešne lete, ki so bili tudi tokrat med najvišjimi. V svojih raketah so uporabili elektronske višino¬ mere, tako da so takoj po pristanku na osebnem računalniku odčitali izmerje¬ no višino in si ogledali graf poteka leta. Podobni višinomeri, le v manjši izvedbi, so bili letos odobreni tudi s strani FAI (Mednarodna aeronavtična zveza) in jih bodo tekmovalci letos poleti prvič upo¬ rabili že na svetovnem prvenstvu v Srbi¬ ji. Obdobje merjenja višin s teodoliti se očitno poslavlja. Srečanja se je udeležilo tudi več mla¬ dih raketnih modelarjev iz različnih kra¬ jev Hrvaške, predvsem iz okolice Vin- kovcev in Zagreba, ki so imeli priložnost svoje izdelke primerjati s tehnološko za- Let ene izmed raket zagrebških modelarjev htevnejšimi projekti izkušenih raketar¬ jev. Število raketnih modelarjev na Hr¬ vaškem je iz leta v leto večje, med njimi je veliko mladih, kar kaže, da zanimanje za raketno tehniko raste. Manjša skupi¬ na modelarjev iz kluba Feniks se je lani prvič udeležila evropskega prvenstva v raketnem modelarstvu v Srbiji, sicer le kot tehnična ekipa za pomoč pri izved¬ bi prireditve, vendar pa morda lahko že letos po 14-letnem premoru spet priča¬ kujemo nastop hrvaških modelarjev na svetovnem prvenstvu tudi v tekmovalni konkurenci. To bi bil nedvomno korak naprej, pomemben za razvoju te dejav¬ nosti tudi na našem širšem območju. Gostitelji so v izvedbo srečanja vlo¬ žili veliko energije in je bilo tudi tokrat dobro organizirano, zato ne preseneča, da se ga udeležuje vedno več ljubiteljev raketne tehnike, ki se sicer srečujejo tudi na modelarskih tekmovanjih. Na¬ porne celodnevne aktivnosti na terenu so udeleženci zaključili z banketom, po¬ govori in druženjem, ki je trajalo pozno v noč. Člani Modelarskega kluba Sirmium iz Sremske Mitroviče Uspešen štart črno-bele rakete Blaža Grgiča PRILOGA Model motornega čolna Skat (1. del) Načrt: ANTON PAVLOVČIČ Besedilo in izdelava: MATEJ PAVLIČ Foto: Manca Pavlič Pred vami je načrt za izdelavo mo¬ dela motornega čolna z nekoliko ne¬ vsakdanjo obliko trupa, ki zaradi svoje sploščenosti spominja na ribo skat (sli¬ ka 1), zato ima tudi takšno ime. Name¬ njen je tistim, ki so že kdaj naredili kak model čolna, čeprav pa se z njegovo iz¬ delavo lahko spoprimejo tudi začetniki - seveda ob pomoči izkušenega mode¬ larja. V modelu z dolžino 55 cm, širino 22 cm in višino 9 cm je poleg pogonske¬ ga elektromotorja in baterij za njegovo napajanje še dovolj prostora za vgrad¬ njo naprave za radijsko vodenje. V pri¬ merjavi z običajnimi modeli čolnov, ki so sestavljeni iz reber, letvic in obloge, je Skat v celoti iz vezane plošče. Da bi jo bilo mogoče zaradi oblike trupa tudi nekoliko zvijati, mora biti debela 3 mm in po možnosti iz kake mehkejše vrste lesa. Najboljša je topolova ali brezova (slednjo izdelujejo v Mizarstvu Ipavec iz Mengša), ki jo je mogoče tudi hitreje žagati in lažje obdelovati kot bukovo. Pri kupovanju bodite pozorni na velikost plošč, saj je model dokaj velik. V prvem nadaljevanju je prikazana gradnja trupa, v prihodnji številki pa prideta na vrsto še vgradnja pogonskega sklopa, barvanje in vgradnja opreme za radijsko vodenje. Gradivo Trup je narejen iz 3 mm debele veza¬ ne plošče, ki naj bo čim lažja. Poleg tega potrebujete še nekaj ostankov 10-mm balze za izdelavo zaokroženega premca. Za lepljenje uporabite belo PVAc lepilo za les (npr. Mekol special), za notranjo zaščito modela pred vlago oz. vodo pa je dober kateri koli brezbarven lak. Že nekaj časa v trgovinah ni več mogoče kupiti nitrolaka, zato si je najbolje po¬ magati z akrilnim lakom, ki se prav tako hitro suši, le da nima tako močnega vo¬ nja; poleg tega pa ga lahko redčimo kar z navadno vodo, s katero operemo tudi čopič (in prste). Vso potrebno opremo (elektromo¬ tor, os motorja, ladijski vijak in krmilo) je za pripravo tega članka prispevalo po¬ djetje MIBO modeli, d. o. o., iz Logatca, ki je uradni zastopnik podjetja Graup- ner v Sloveniji. Njihovi izdelki so napro¬ daj tudi pri vseh pooblaščenih prodajal¬ cih oz. v modelarskih trgovinah. Orodje in pripomočki Pri izdelavi trupa boste potrebovali daljše kovinsko ravnilo, svinčnik, ročno ali električno rezljačo, oster modelarski nož, škarje, komplet iglastih pilic, večjo ploščato pilo, okroglo pilo 0 5-6 mm, modelarski vrtalnik s priborom (majhni svedri, brusilni valjčki, rezalne plošči¬ ce), manjše mizarske ali modelarske spone, nekaj listov brusilnega papirja (od grobega do najfinejšega), elektri¬ čni vrtalnik s kompletom svedrov za les, manjši izvijač in čopič. 6 januar 2010 t:l: s Izdelava trupa Obrisi vseh sestavnih delov trupa so na načrtu v prilogi narisani v merilu 1 : 1. Prefotokopirajte jih, z odstranlji- vim lepilom prilepite na vezano ploščo (slika 2) in čim bolj natančno izžagajte z modelarsko rezljačo. Upoštevajte smer letnic, da boste imeli pozneje manj te¬ žav pri sestavljanju. Z izžaganih delov odstranite ostanke papirja (slika 3), nato pa jih obrusite in jim s ploščato pilo popravite utore (slika 4). Njihovo velikost sproti preverjajte s koščkom 3 mm debele vezane plošče. Čeprav je to nekoliko neprijetno opravilo, naj vam zanj ne bo žal nekaj več časa, saj se vam bo to bogato obrestovalo (sliki 5 in 6). Vsako hitenje in površnost pri sestavlja¬ nju ogrodja se namreč grdo maščujeta pri vseh nadaljnjih postopkih gradnje. Šele ko se res čisto vsi posamezni se¬ stavni deli med seboj popolnoma ujema¬ jo, se lahko lotite lepljenja. Najprej zlepite dno trupa (2), zadnjo steno (3) in stranici (1). Nanju z vrha samo začasno nataknite palubo (8), ki bo zlepek med sušenjem lepila držala v pravilnem položaju (sli¬ ka 7). Sledi lepljenje zgornjih delov bo¬ čnih čolnov (4) in šele ko se lepilo po¬ polnoma posuši, nadaljujte s preostalimi stranicami bočnih čolnov (5 in 6). Tudi stranici bočnih čolnov (7) namestite le začasno. V prazen prostor na premcu na¬ lepite koščke balze (slika 8) in jih z rašpo grobo obdelajte po obliki trupa. Pozneje jih boste skupaj s preostalim trupom ob¬ delali še z brusilnim papirjem (slika 10). Podjetje Dremel je pravi naslov za vse tiste, ki se vneto ukvarjajo s projekti »naredi sam«, restavriranjem, obdelavo lesa, modelarstvom in drugimi hobiji. Od iznajdbe večnamenskega električnega orodja Dremel pred več kot sedemdesetimi leti je Dremel v tej kategoriji postal znamka, kiji mnogi zaupajo in ki ponuja izdelke za širok krog uporabni¬ kov. V seriji večnamenskih orodij Dremel ponuja novo orodje serije 4000 s 175 W moči in popolnoma nastavljivo hitrostjo med 5000 in 35.000 vrt./min za širok obseg del. Ta prilagodljiva motorna enota visoke hitrosti lahko poganja različne komponente sistema, pri katerem je na voljo več kot 150 različnih kosov pribora in nastavkov. www.dremeleurope.com Prodaja: Bauhaus Zastopa: Robert Bosch, d. o. o., Celovška 228,1117 Ljubljana, tel.: 01/583 9133 januar 2010 Pf- PRILOGA \vl> ! Korito z notranje strani dobro pre¬ pojite z nekoliko razredčenim akrilnim lakom (slika 9), ki bo zalil morebitne špranje in preprečeval vdiranje vode v trup. Zdaj je najprimernejši čas, da v modelu pripravite prostor za mo¬ tor, akumulatorje, servomehanizem in RV-sprejemnik. Sledi zunanja obdelava modela. Ro¬ bove najprej posnemite s srednje gro¬ bim brusilnim papirjem, ki ga ovijte okoli kosa deščice (slika 10). Morebitne špranje zakitajte. Obstaja več različnih kitov za lopatico, kot je npr. kit Quilo- sa liteplast (prodajajo ga v modelarski trgovini MIBO modeli v Logatcu), ki je primeren za balzo ter seveda tudi druge vrste lesa, umetne mase, mavčne plošče, omet in kamen. Nima neprijetnega vo¬ nja kot nekateri tovrstni izdelki drugih proizvajalcev, hitro se suši in lahko ga poljubno brusimo, vrtamo ter barvamo. Za njegovo nanašanje je najbolje upo¬ rabiti odsluženo bančno kartico iz trde plastike (slika 11). Osušen kit brusite to¬ liko časa, da bo površina kar se da glad¬ ka, nato pa jo nekajkrat prelakirajte z razredčenim lakom. Po vsakem lakiranju jo obrusite z vodobrusilnim papirjem. Pri zadnjih dveh nanosih lahko laku pri¬ mešate malo smukca. MODRA ŠTEVILKA "tehniška založba Slovenije 144 strani 16,5x23,5 cm Cena: 17,99 EUR Priročnik za opazovanje neba v letu 2010. * Najlepši nebesni pojavi v letu 2010 ter njihova zgodovina in mitologija. * Več kot 180 kart, shem, risb in barvnih fotografij. * Številna imena zvezd in ozvezdij. Priročnik vsebuje podrobno predstavitev vseh nebesnih teles, dodani so nasveti, kako jih opazovati, fotomontaža pa vam pričara, kako bo prizorvideti v naravi. Najlepši prizori na nebu v letu 2010! Naročila: (( (• 080 17 90 ) ali www.tzs.si/eknjigarna Tehniška založba Slovenije GUILLAUME CANNAT GLEJ JIH, ZVEZDE! 8 januar 2010 TEE.C 5 Mala šolci ?nodslaf‘s‘T'/ci (3. dzl) Obdelava gradiv in izdelovanje sestavnih delov SAŠO BABIČ Prenašanje delov z načrta na gradiva Najprej se dotaknimo tehnik preno¬ sa sestavnih delov na obdelovalna gradi¬ va. Najhitrejši način, kako sestavne dele prenesti na želeni material, je, da kopijo načrta s sestavnimi deli enostavno razre¬ žemo in posamezne dele s pisarniškim lepilom v stiku prilepimo na gradivo, iz katerega jih bomo izdelali. Pri tem na¬ nesemo čim manj lepila. Po izrezovanju in obdelavi delov tako prilepljeni papir enostavno odstranimo. Manj lepila, kot smo ga porabili za lepljenje delov načr¬ ta na gradivo, manj dela bomo na kon¬ cu imeli z njegovim odstranjevanjem. Občutek, koliko lepila še zadostuje, da papir ne odstopi med rezanjem, prido¬ bimo s prakso. Obliko sestavnih delov lahko prene¬ semo na les, torej na balzo in različne vezane plošče, tudi tako, da fotokopijo (ali izpis iz laserskega tiskalnika) polo¬ žimo na gradivo s potiskano stranjo navzdol in jo po hrbtni oz. nepotiskani strani enostavno prelikamo z vročim likalnikom. Slaba stran te tehnike je, da na lesu dobimo zrcalno obrnjeno ris¬ bo želenega dela, vendar to največkrat sploh ni pomembno. Opozoriti velja le na previdnost pri branju zrcalne pisa¬ ve pri sestavljanju modela, da delov ne zamenjamo med seboj in jih vlepimo v pravilnemu vrstnemu redu. Čeprav se tehnika prenosa fotokopije z likalnikom dobro obnese, ima lepljenje papirnatih delov načrta, še posebno na balzo, izra¬ zito prednost. Pri prostoročnemu reza¬ nju krilnih reber nam zaradi dodatnega upora papirja skalpel v trenutku nepaz¬ ljivosti ne zaide takoj iz prave smeri. Če so sestavni deli zelo preprostih oblik, jih lahko na gradivo kar narišemo z ustreznim pisalom (svinčnik, kemični svinčnik, tanek alkoholni flomaster ...). Tako zarisane črte morajo biti kontrast¬ ne in dobro vidne. Ob tem upoštevajmo tudi to, da tako narisane črte kasneje ne bodo vidne skozi folijo za prekrivanje, sicer bodo kazile videz modela. Če je gradivo manj primerne barve ali je tako gladko, da se nanj težko riše (na primer nekatere plošče ali ulitki iz ELOV), povr¬ šino prej polepimo s širokim ličarskim samolepilnim trakom in nato rišemo po traku. Izdelava sestavnih delov Za obdelavo osnovnih modelarskih gradiv ne potrebujemo dragih orodij in tudi postopki niso zahtevni. Pre¬ težno vse lahko naredimo zgolj z ne¬ kaj ročnimi orodji. Običajna orodja so za našo uporabo prevelika in pregro¬ ba, zato raje posežemo po orodjih za modelarje, ki jih lahko kupimo v vseh dobro založenih modelarskih trgovi¬ nah. Pri obdelavi gradiv in izdelovanju sestavnih delov modelov upoštevamo varnostne ukrepe in uporabljamo za¬ ščitna sredstva (npr. maske za zaščito dihal, zaščitna očala ali delovne roka¬ vice). Zavedati se moramo, da se lahko z ostrimi rezili, žagami in tudi z brusil¬ nim papirjem zelo hitro poškodujemo. Previdnost nikoli ni odveč in kjer se le lahko pri delu dodatno zaščitimo, to nemudoma tudi storimo. Rezanje Večino osnovnih modelarskih gradiv lahko enostavno režemo. V ta namen uporabljamo posebne modelarske skal¬ MODELARSTVO pele z izmenljivimi rezili različnih oblik za različne namene. Poleg skalpelov so primerni tudi modelarski noži, ki jih v vsakdanjem pogovoru imenujemo tudi noži »olfa« (po znanem japonskem pro¬ izvajalcu), posebej v njihovi najmanjši izvedbi. Rezila teh nožev so nasekana v enakomernih razdelkih. Ko se konica oz. sprednji segment obrabi, ga enostav¬ no odlomimo in spet imamo ostro rezi¬ lo, čeprav to nikoli ni tako ostro kot prej omenjeni skalpeli. Posebno za rezanje balze ali folije za prekrivanje modelov potrebujemo zelo ostro rezilo. Včasih se izkaže, da modelarski noži v ta namen niso ravno najbolj primerni. Pri rezanju pazimo na več stvari. Za natančno izdelavo dela mora biti rez v gradivu pravokoten na podlago. Če je gradivo mehkejše ali obdelovanec de¬ belejši, moramo vanj zarezati večkrat za¬ pored. Z nekaj rahlimi in natančnejšimi rezi po isti črti bo rez lepši in bolj pra¬ vokoten, kot če bi zarezali samo enkrat in močneje. Za natančnost reza, še pose¬ bno pri ukrivljenih oblikah, je pomem¬ bno tudi to, da je rezilo glede na povr¬ šino gradiva nagnjeno pod kotom okoli 30°. Če režemo naravnost, nam bo v po¬ moč kovinsko ravnilo, ob katerem vodi¬ mo rezilo. Pri ravnilu iz lesa ali plastike obstaja nevarnost, da zarežemo vanj in ga z ostrim rezilom v trenutku nepre¬ vidnosti poškodujemo. Rez bo lepši in natančnejši, če bomo uporabili dobro homogeno podlago, na primer iz trde lepenke, bukove vezane plošče ali celo iz stekla. Najboljše pa so seveda pose¬ bne plastične rezalne podlage. Kadar re¬ žemo tanka gradiva, na primer na smre¬ kovi podlagi, se nam kaj hitro zgodi, da ob premočnem pritisku na nož njegovo rezilo nehote zaide iz smeri ter sledi let¬ nicam in strukturi neprimerne podlage. Z modelarskim skalpelom je mogoče na¬ tančno rezanje srednje trde balze do de¬ beline 6 mm ali mehke topolove vezane plošče do debeline 4 mm. Če so gradiva trša ali obdelovanci debelejši, potem jih je bolje izžagati. Vsebino načrtov oziroma njegove sestavne dele na gradivo najlažje prenesemo tako, da kopijo načrta razrežemo in risbe posameznih de¬ lov nanj prilepimo s pisarniškim lepilom v stiku. tek,c 5 januar 2010 Čeprav se zdi, da je modelarski (tapetniški) nož za rezanje dobra iz¬ bira, se precej hitro skrha, rez z njim pa z izjemo ravnih rezov ni prav natančen. Bolje bo, če posežemo po modelarskemu skalpelu z izmen¬ ljivimi rezili. Ker je njegovo rezilo izredno ostro, ga takrat, ko ni v uporabi, zaščitimo s plastično kapico, med uporabo pa pazimo, da se nam ne zakotali po delovni mizi. ftž\ MODELARSTVO Pri razrezu gradiva in rezanju v ravnih linijah za vodilo skalpela uporabimo kovinsko ravnilo. Rez napravimo v več potegih, raje več¬ krat narahlo kot enkrat premočno. K res čistemu rezu pripomore tudi oster kot skalpela glede na ravnino gradiva. Da se pozneje pri sestav¬ ljanju izrezani deli med seboj lepo prilegajo, pazimo tudi na pravo- kotnost reza. Modelarski oblič je zelo uporabno orodje, še posebno za izdelavo raznih letvic, naletnih in odkupnih robov krila ter zaključevanju ob¬ lik, predvsem iz polnega gradiva. Po možnosti izberemo takega, ki uporablja navadne britvice ali pa rezervna rezila zanj dobimo brez težav. Oblič najlepše reže, če ga vodimo pod rahlim kotom v smeri oblanja. Žaganje Tu imamo v mislih predvsem izdelo¬ vanje sestavnih delov modelov iz trših ali debelejših materialov s pomočjo obi¬ čajne modelarske rezljače. Njena upora¬ ba, predvsem pa ustrezno premikanje obdelovanca na primernem miznem na¬ stavku za rezljanje, zahteva nekaj spret¬ nosti. Tudi tu pazimo na pravokotnost in ravnost reza. Kadar želimo v obdelo- vancu izrezati neko notranjo površino, je treba žagico vpeti v lok skozi izvrtino v obdelovanem Pri vpenjanju žaginega lista pazimo na to, da so zobci pravilno usmerjeni. Konice zob morajo biti obr¬ njene navzdol oziroma proti obdelo¬ vancu. V ta namen na ustreznih mestih izvrtamo luknje z vrtalnikom, če nam gradivo to omogoča, pa jih napravimo kar s šilom. Ker je po navadi rezljanja pri izdela¬ vi modelov kar precej, nam bo pri tem opravilu v veliko pomoč električna re- zljača. Pri njeni izbiri pazimo, da ima dobro izvedeno vodenje žaginega lista in da omogoča vpenjanje žaginih listov, ki so nam na voljo, najbolje tudi takih za ročno rezljačo. Glede na gradivo, ki ga nameravamo žagati, uporabimo žagin list z ustreznim ozobljenjem. Bolj kot bo žagin list fino ozobljen, natančnejši bo rez in manjša bo rezalna hitrost. Pretikanje žaginega lista skozi izvrtine za notranje izreze zahteva nekaj vaje in je odvisno od iz¬ vedbe posamezne električne rezljače oziroma načina vpetja žaginega lista. Električna rezljača je še posebno upo¬ rabna pri izdelavi več enakih sestavnih delov, tudi iz balze. Tedaj plošče želene debeline in ustrezne velikosti zlepimo z nekaj drobnimi kapljicami sekundnega lepila, ki ga nanesemo po robovih, na zgornjo ploskev pa s pisarniškim lepi¬ lom prilepimo del načrta z risbo dela, ki ga bomo izrezali. Tako lahko zelo hitro izdelamo več popolnoma enakih delov. Z manjšo rezljačo zlahka režemo balzo do debeline 15-20 mm, topolovo veza¬ no ploščo do 8 mm in bukovo vezano ploščo do 6 mm. Poleg rezljače nam posebej pri rav¬ nih dolgih rezih in razrezu letvic pride zelo prav električna krožna žaga. Z njo brez težav žagamo tudi trša gradiva in z lahkoto oblikujemo ali spreminjamo preseke obstoječih letvic. Poleg tega lahko s tako mini krožno žago pričelimo tudi na primer krilno konico pred lep¬ ljenjem balzovega zaključka. Brušenje Ko imamo vse dele izrezane, jih je treba pred sestavljanjem ali vgradnjo natančno obdelati, kar storimo z bruše¬ njem. V ta namen lahko uporabimo že v ta namen pripravljene brusilne kladice (bloke) in samolepilni neskončni trak brusilnega papirja ustreznih zrnatosti ali pa kladice izdelamo sami. Na voljo pa so tudi brusilna orodja različnih oblik, ki zaradi svoje zasnove ne potrebujejo obnove brusilne površine. Kupimo jih Žaganje delov modelov iz vezane plošče s klasično rezljačo je precej zamudno. Delo si močno olajšamo z električno rezljačo. Razrez gra¬ diva tako ni samo hitrejši, ampak tudi veliko natančnejši. V primeru, da potrebujemo več enakih delov, jih lahko, če nam moč električne rezljače to omogoča, lahko izrežemo istočasno. Dovolj veli¬ ke kose gradiva z drobnimi kapljicami sekundnega lepila zlepimo po robu, na vrh pa prilepimo risbo želenega dela. 10 januar 2010 Za brušenje si pripravimo več brusilnih blokov (kladic). Lahko jih kupimo v modelarski trgovini ali v trgovinah z orodjem. Pazimo le, da je površina, na katero namestimo brusilni papir dovolj trda. Pri suhem brušenju se najbolje obnese rdeči brusilni papir z nanosom aluminijevega oksida. Brusilne gobice uporabljamo samo tik pred prekrivanjem ali barva¬ njem modelov za čisto zadnje glajenje površine. MODELARSTVO Z nekaj vaje v rezljanju delov pred vgradnjo sploh ni treba več dodat¬ no obdelovati, temveč z brusilno gobico samo odstranimo ponekod rahlo od žaganja scefrane robove izrezanih delov. lahko v vsaki dobro založeni modelarski trgovini ali trgovini z orodjem. Pri brušenju je pomembno, da brusi¬ mo v ravnini. Brusilne kladice naj bodo iz homogenega materiala, na primer li- povine, in to različnih velikosti, odvisno od velikosti površine, ki jo bomo brusili. Priporočam brusilne kladice v treh ve¬ likostih. Najmanjša naj na primer meri 150 x 30 x 8 mm, srednja 250 x 50 x 12 mm, največja pa 70 x 500 x 20 mm. Nanje z obeh strani pritrdimo brusilni papir, in sicer različne zrnatosti, tako da vsak brusilni blok omogoča grobo in fino brušenje. Brusilni papir lahko na kladico pritrdimo z obojestranskim lepilnim trakom, še bolje pa z belim le¬ pilom ali z univerzalnim kontaktnim le¬ pilom (neostik). Pri odstranjevanju tako prilepljenega brusilnega papirja se ta lepo razsloji in pred lepljenjem novega površine ni treba ponovno pripravljati. Le pri največji naj bo brusilni papir pri¬ trjen tudi na stranicah. Če se brusilni papir na robu le nekoliko odlepi, to na brušeni površini že pusti grde in globo¬ ke sledove. Za grobo brušenje uporabi¬ mo brusilni papir zrnatosti 80-120, za srednje brušenje 240-320, za fino bru¬ šenje pa zrnatosti 600 in naprej. Čeprav lahko brusilni papir kupimo v priročno razrezanih polah, se kot najbolj trpežen izkaže brusilni papir rdeče barve v roli, kupljen na metre. Tak brusilni papir se v primeru brušenja ne popolnoma suhega lepila, poliestrskega kita ali epoksidne smole ne zamaže tako hitro kot navadni brusilni papir za suho brušenje. Pri obdelavi notranjih izrezov si po¬ magamo z brusilnim papirjem, ovitim okrog palic različnih debelin. Seveda nam tudi tukaj delo olajša električni mini vrtalnik z ustrezno brusilno gla¬ vo. Brusilne gobice zaradi svoje mehke strukture ne omogočajo ravnega bruše¬ nja, temveč višinske razlike na površi¬ ni gradiv (zlasti pri gradivih z različno gostoto) samo še povečajo. Gobice tako uporabljamo samo pri končnemu, najfi¬ nejšemu brušenju pred prekrivanjem ali pri matiranju površine pred barvanjem. Timov nagradni natečaj - »Tekmujmo x modeli plovil« Tema letošnjega Timovega natečaja so ladijski modeli, natančneje modeli motornih čolnov v prosti vožnji z različnimi vrstami pogona ter radijsko vodeni modeli. Na natečaj se je mogoče prijaviti do 20. 5. 2010. Udeleženec sodeluje na natečaju tako, da pošlje pisno prijavo in navede kategorije mo¬ delov motornih čolnov, v katerih bi želel sode¬ lovati. Razpis predvideva tekmovanje v treh kategori¬ jah, in sicer: 1.) MODEL MOTORNEGA ČOLNA S POGONOM NA GUMO • V tej kategoriji je mogoče sodelovati z mo¬ deli plovil, narejenih po vzorcih oz. pripo¬ ročilih, ki bodo objavljeni v reviji TIM ali izdelani po lastni zamisli, pri čemer je treba obvezno upoštevati naslednje omejitve: o Model je lahko izdelan iz kakršnih koli gradiv. Vsaj polovica modela mora biti izdelana iz odpadnih gradiv. Uporaba to¬ varniško izdelanih modelov ali sestavnih delov z izjemo propelerja ni dovoljena. o Za pogon modela se lahko uporabi poljub¬ no število gumijastih trakov. o Zunanje mere modela ne smejo presegati 250 x 400 x 200 mm (Š x D x V). o Tekmuje se lahko le z enim modelom. o Z modelom lahko tekmuje posameznik ali dvojica. o V tej kategoriji lahko tekmujejo učenci do 6. razreda osnovne šole. • Izdelki, ki bodo presegali navedene omejitve, ne bodo mogli sodelovati na tekmovanju. • Cilj tekmovanja je izdelati model čolna s pogonom na gumo, ki bo sposoben čim hi¬ treje in čim bolj naravnost prevoziti razdaljo 10 metrov. Tekmuje se v: 1. Natančnosti vožnje v cilj V tej panogi bo moral model prevoziti razda¬ ljo 10 m in čim bolj natančno zapeljati skozi cilj. 2. Hitrostni vožnji V tej panogi bo model moral čim hitreje pre¬ voziti razdaljo 10 m. 3. Poleg tega bo strokovna komisija ocenila tudi videza izdelka, kakovost izdelave, ino¬ vativnost in domiselnost pri konstruiranju izdelka ter smotrno uporabo odpadnih gradiv. • Skupni seštevek statične ocene izdelka in točkovanja obeh tekmovanj v hitrostni vožnji in natančnosti vožnje v cilj bo odločal o zma¬ govalcu. 2.) MODEL MOTORNEGA ČOLNA KATEGORIJE MČ-1 o Za tekmovanje v tej kategoriji veljajo določi¬ la Nacionalnega modelarskega pravilnika. 3.) MODEL RADIJSKO VODENEGA MOTORNEGA ČOLNA ZA TEKMOVANJE V SPRETNOSTNI VOŽNJI o Za tekmovanje v tej kategoriji veljajo dolo¬ čila Nacionalnega modelarskega pravilni¬ ka. • Pred udeležbo na zaključnem tekmovanju priporočamo, kjer je to mogoče, izvedbo re¬ gijskih tekmovanj. • Vse zainteresirane bomo pravočasno obve¬ stili o kraju in času izvedbe regijskih tek¬ movanj. • Finalno tekmovanje, na katerem se bodo pomerili najuspešnejši tekmovalci z regi¬ jskih tekmovanj, bo predvidoma sredi junija 2010. Kraj dogajanja bo objavljen naknadno. • Udeleženci naj pošljejo prijavnico na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541 s pripisom Timov nagradni natečaj - »Tekmujmo z modeli plovil«, najpozneje do 20. 5. 2010. Vse podrobnosti v zvezi z nagradnim nateča¬ jem in prijavnico bodo objavljene tudi na splet¬ ni strani www.tzs.si. TIM’ januar 2010 11 PRVI KORAKI Letalca iz papirja MIHA ČUDEN Speedy Zbirka origamijskih papirnatih letalc, ki jih la¬ hko zgibamo iz enega lista papirja velikosti A4, se počasi povečuje. Po uvodnem klasičnem šolskem letalcu smo zadnjič predstavili osupljivo manto, to¬ krat pa poskusimo izdelati speedyja. Naloga je na prvi pogled enostavna, vendar dvomim, da bo vsa¬ komur že v prvem poskusu uspelo letalce pravilno zložiti. Ključ do uspeha je že v začetnih korakih, ko moramo list preganiti diagonalno približno na 30 odstotkih vsake od daljših stranic, nato pa robo¬ ve pravilno poravnati, da bo končni izdelek res si¬ metričen. Ličen izdelek pa je le predpogoj, da bo le¬ talce dobro letelo. Na koncu ga bo treba s sponko za papir ustrezno obtežiti in morda kak rob tudi malce upogniti, če bo speedy trmasto silil v eno smer. Z nekaj preizkusnimi meti bomo hitro spoznali nje¬ gove dobre in slabe plati. Pa ne pozabite upogniti koncev trupa navznoter, kot je prikazano na zadnji sliki. Tekmovanje s papirnatimi letalci Vse tiste, ki bi se želeli udeležiti Timovega zimskega tekmova¬ nja s papirnatimi letalci, obveščamo, da nam že lahko pošljejo svoje prijave po elektronski pošti ali na naslov uredništva: Tehni¬ ška založba Slovenije, revija TIM, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, p. p. 541, s pripisom »Za tekmovanje s papirnatimi letalci«. Tekmovanje bomo organizirali predvidoma v februarju na eni od osnovnih šol v Ljubljani ali bližnji okolici. Tekmovanje bo potekalo z modeli, ki jih bodo tekmovalci po svoji zamisli naredili na samem tekmovanju, in sicer v treh panogah: v trajanju leta, dolžini leta in natančnosti pristajanja v cilj. Tekmovalec si bo lahko za vsako panogo po želji pripravil drug model ali pa bo vse lete opravil z istim modelom. V vsaki panogi bo imel tekmovalec na voljo več poskusov, odvis¬ no od števila udeležencev. Za končno uvrstitev se bo upošteval seštevek trajanja vseh letov oziroma točk v posameznih pano¬ gah. Najboljši trije udeleženci tekmovanja bodo prejeli diplome in praktične nagrade. Seznam nagrad, točen datum in kraj tekmovanja bomo objavili v reviji TIM in na naši spletni strani www.tzs.si. 12 januar 2010 TEE£ S MODELARSTVO Tekmovalni raketni model kategorije S3B - nacional MIHA ČUDEN Zima je za večino modelarjev čas, ko na prostem ni nobenih posebnih aktivnosti, zato že pridno pripravljajo modele za novo tekmovalno sezono. In ta ni več prav daleč, saj so konec marca in v začetku aprila na sporedu že prva tekmovanja. Tisti, ki so bili s svojimi do¬ sežki zadovoljni, svojih modelov verjet¬ no ne bodo kaj veliko spreminjali, mor¬ da bodo naredili le nekaj izboljšav ali pa še teh ne. Nekaj modelov, ki so se poško¬ dovali ali izgubili, pa bo treba popraviti oziroma izdelati na novo. Raketni modelarji na osnovnih šolah lahko izbirajo med več panogami, ki so namenjene prav njim. Ena od takih so rakete s padalom kategorije S3B - nacio¬ nal, za katere veljajo t. i. lokalna pravila. Čeprav so se s povečanjem dimenzij tudi modeli raket FAI po velikosti že močno približali priljubljenim »nacionalkam«, te po velikosti še vedno prednjačijo med prostoletečimi modeli. Za bližajoča se tekmovanja v tej panogi tokrat priporočamo nekoliko drugačen model (slika 1), ki je precej preprost za izdelavo, saj zanj ne potre¬ bujemo kakih posebnih orodij. Izdelan je pretežno iz papirja, zato je tudi tehno¬ loško nezahteven. Kljub temu je izredno lahek in zato zelo konkurenčen v tekmo¬ vanjih v trajanju leta s padalom, o čemer so se že prepričali tisti modelarji, ki so ga imeli priložnost preizkusiti. TIKI 5 januar 2010 Vse dele telesa, vključno s cevjo no¬ silca motorja (slika 2), izdelamo iz ne¬ koliko tršega 100-gramskega pisarniške¬ ga papirja. Trup najlažje oblikujemo na kovinskem ali plastičnem kalupu - cevi z zunanjim premerom 50 mm, nosilec motorja pa na običajnem kalupu preme¬ ra 18 mm, ki ustreza standardnim mode¬ larskim motorjem. Za obe cevi izraču¬ namo obseg trupa, odrežemo ustrezno širok kos papirja v dolžini trupov in po širini dodamo še 5 mm presežka, ki je potreben, da lahko trup zlepimo na preklopu vzdolž daljših stranic lista pa¬ pirja. Lepimo z univerzalnim lepilom za papir, lahko pa tudi s kakim drugim redkim kontaktnim lepilom (npr. UHU por). Pri izdelavi trupa je priporočljivo na kalup najprej naviti en sloj tankega peki papirja, ki bo preprečil, da bi se trup na spoju prilepil na kalup. Koni¬ čni repni del trupa (slika 3) je name¬ njen zmanjšanju upora modela. Plašč t. i. »ladijskega repa« izračunamo po zna¬ ni enačbi za izsek kolobarja (slika 13). Ker so tu mogoča manjša odstopanja v premeru kalupov (seveda ne v minus, saj je najmanjši dovoljen premer trupa 50 mm na 75 % dolžine modela), je plašč najbolje izračunati. Preden trup snamemo s kalupa, ga moramo prelakirati z nekoliko razred¬ čeno epoksidno smolo (z acetonom), da dosežemo ustrezno trdnost. Vse tri glavne sestavne dele trupa spojimo s centrirnim obročem, ki ga oblikujemo iz kosa stirodura debeline 15 mm. Obroč lahko izstružimo na ho- bijski stružnici ali ga s pomočjo mo¬ čnejšega lesnega vijaka, ki mu odžaga¬ mo glavo, vpnemo v električni vrtalnik in oblikujemo s pilo in grobim, nazad¬ nje pa še s finim brusilnim papirjem. Izdelamo ga lahko tudi ročno s pomo¬ čjo Olfinega krožnega rezalnika. Točno v sredini napravimo izvrtino, v katero bo vlepljena cev nosilca motorja. Da se točno prilega v trup, ga povaljamo z rav¬ nilom in tako rahlo stisnemo (slika 4). Repni del sestavimo, kot je prikazano na sliki 5, in vse spoje zlepimo s petminut¬ nim epoksidnim lepilom. Stabilizatorje izrežemo iz lahke balze debeline 1,5 mm (zmanjšane za vpadni in izhodni rob) in jih oblepimo s papir¬ nato oblogo (slika 6). Šablono za vsak stabilizator posebej prekopiramo iz na¬ črta v pravi velikosti 1 : 2,3. Brušenje v tem primeru ni potrebno, saj oster vpadni in izhodni rob dosežemo s pa¬ pirno oblogo, ki jo na balzo prilepimo z razredčenim epoksidnim lepilom. Povr¬ šino nato enkrat prelakiramo s prozor¬ nim akrilnim lakom. Seveda lahko sta¬ bilizatorje naredimo tudi po običajnem postopku. V tem primeru jih profilno 13 MODELARSTVO Tekmovalni raketni model kategorije S3B - nacional Risal: J. Čuden obrusimo ter dva- do trikrat prelakira- mo z akrilnim lakom, ki smo mu dodali nekaj otroškega pudra. Stabilizatorje prilepimo na konični repni del natanko na vsakih 120° (slika 7). Najprej jih točkovno prilepimo s sekun¬ dnim lepilom, nato spoj z obeh strani okrepimo še z epoksidnim lepilom. V notranjost trupa trdno vlepimo distančni obroček iz 3 mm debele bal¬ ze, ki bo preprečil, da bi zloženo padalo ob vzletu zdrsnilo v trupu navzdol, saj bi to lahko povzročilo nestabilnost mo¬ dela v letu. Izdelava glave je nekoliko zamudnej- ša. Lahko jo izstružimo iz bloka stirodu- ra (ali balze), izvotlimo in površinsko ob- Sestavni deli: 1 - glava 2 - vsadilo glave 3 - trup 4 - cev nosilca motorja 5 - repni konus 6 - centrirni obroč 7 - distančni obroč 8 - stabilizator 9 - navezava 10 - vodilo pritrdilo navezave obloga stabilizatorja delamo z akrilnim lakom in otroškim pudrom, še bolje pa je, če jo izdelamo z vakuumiranjem (slika 8), globokim vlekom ali s kuhanjem iz tanke pla¬ stike (polistiren ali polietilen) na način, ki smo ga v Timu že opisali. V vsakem od naštetih primerov pa potrebujemo pramodel iz stirodu- ra ali balze, katerega premer mora biti enak premeru kalupa za trup. Vsadilo glave izdelamo iz stirodu- ra debeline 30 mm (slika 8) in ga 018,5 70 14 januar 2010 ti:.: 505 s kontaktnim lepilom za stiropor (UHU por) vlepimo v glavo. Za povezavo vseh delov modela upo¬ rabimo tanko opleteno elastiko ali mo¬ čnejšo kevlarsko vrvico. Elastiko dolžine okoli 800 mm s pomočjo papirnega pri¬ trdila, ki ga prerišemo z načrta na trši pa¬ pir, na eni strani vlepimo v notranjost tru¬ pa kakih 10 cm globoko, drugi konec pa trdno vlepimo v vsadilo glave. Namesto elastike lahko uporabimo tudi približno meter dolgo močnejšo kevlarsko vrvico, ki jo na enak način prilepimo na notranjo steno ali na zunanjo stran trupa ob rob enega od stabilizatorjev (slika 10). mo iz tanke metalizirane folije debe¬ line 2,5 do 3 mikrone, lahko pa je tudi iz tanke polietilenske folije. Na kupolo s samolepilnim trakom prilepimo 8 do 16 niti bombažnega sukanca dolžine 1,2 premera padala. Za lažje menjavanje med tekmo uporabimo manjši ribiški vrtilec, ki ga privežemo na navezavo v neposredni bližini glave (slika 12). Model spuščamo z lansirne rampe - 1,5 m dolge jeklene palice premera 8 mm. Tekmovanja osnovnošolcev s tovrst¬ nimi modeli potekajo v kategoriji S3B - nacional, kar pomeni, da so zanje pred- MODELARSTVO pisani motorji totalnega impulza 5 Ns, in to standardni, premera 18 mm. Vsi tisti, ki bi želeli prihraniti ne¬ kaj časa, pa lahko ta model dobijo tudi v sestavljanki. Naročiti ga je mogoče pri ljubljanskem klubu ARK Komarov (www.komarov.vesolje.net). Vodili izdelamo iz papirnate cevke premera 9 mm in ju prilepimo na trup (slika 11), kot je prikazano na načrtu. Padalo za ta model je običajno pre¬ mera od 700 do 1000 mm in ga izdela- Plašč koničnega dela trupa izračunamo po enačbi za izsek kolobarja: ZBIRKA. MESECA Filozofki Zbirka ponuja prvi poskus uvajanja v samospraševanje vsem otrokom, ki si postavljajo pomembna vprašanja o sebi, življenju, svetu ... Prav tako je nepogrešljiva zbirka za odrasle, ki želijo z njimi vzpostaviti dialog, in ne le ponuditi že vnaprej pripravljenih odgovorov. Prav zato je v knjigah na vsako vprašanje podanih več odgovorov. Nekateri so videti očitni, drugi skrivnostni, tretji spet osupljivi ali celo zavajajoči. Vsi pa bodo porodili nova vprašanja; misel je namreč kot pot brez konca. Redna cena: 38,97 € Cena za naročnike revije TIM je Akcija Vetja do razprodaje zalog. ■j f p.i uir-rrei-^. TIM’ januar 2010 15 MODELARSTVO MX2 EP ARF STEFAN WURM MX2 je akrobatska polmaketa malo znanega, a odličnega letala v klasični izvedbi iz balze in vezane plošče. Celot¬ na konstrukcija modela je računalniško načrtovana, sestavni deli pa izrezani z laserjem. Model je zasnoval odličen akrobatski pilot Stefan Wurm, poseben poudarek pa je na aerodinamičnih rešit¬ vah in konstrukciji, ki omogoča natan¬ čno akrobatsko letenje in tudi polne 3D-letalne zmogljivosti. Model je krmiljen po smeri, višini, na¬ gibu in plinu, za svoje delovanje pa po¬ trebuje zunanjevrteči se brezkrtačni elektromotor razreda 25-32, krmilnik vrtljajev, ki zmore tok od 40-60 A in štiri mikroservomehanizme. Model čez krila meri 1300 mm, dolg je 1280 mm, okvirna masa z baterijami Li-po 3S ali 4S kapacitete 2200 mAh je okrog 1400 g. Cena je 167,00 EUR. ST MODELS FOX EP ARF Novost v Mibovi trgovini je model pri¬ ljubljenega akrobatskega jadralnega le¬ tala fox z električnim pogonom, tokrat v izvedbi iz ekstrudiranega materiala. Brezkrtačni zunanjevrteči elektromotor z 18-A krmilnikom vrtljajev mu omogo¬ ča popolnoma novo razsežnost letenja, saj model tako ni primeren samo za ja¬ dranje na pobočju. Krmilimo ga po na¬ gibu, smeri in višini, krmila pa pomikajo kakovostni 9-gramski servomehanizmi velikosti mikro. Model je zaradi izbra¬ nega materiala izredno trpežen, ker je krmiljen po nagibu, žal ni primeren za popolne začetnike, zato pa bodo tisti nekoliko bolj vešči z lahkoto uprizorili manjšo akrobatsko predstavo. Model z razpetino 1800 mm in dolžino 880 mm tehta 685 g, vsa RV-oprema, ki jo potrebuje za let z izjemo sprejemnika in pogonske baterije, pa je že vgrajena. Cena modela je 99,00 EUR. Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10, 1370 Logatec, tel.: 01/759 01 00, 041/669 111, e-pošta: shop@mibomodeli.si http:// shop.mibomodeli.si WOT 4 MK.2 Model wot 4 MK.2, ki ga je zasnoval Chriss Foss, vodilni oblikovalec modelov letal iz Velike Britanije, je visokokrilnik z zavidljivimi akrobatskimi sposobnostmi. Model lahko stabilno leti pri zelo nizki hitrosti s stabilnostjo viskokrilnega leta¬ la, hkrati pa zmore vse ekstremne akro¬ bacije. Zaradi preprostega upravljanja je z majhnimi odkloni krmil odlična izbira za vse RV-pilote, ki že obvladajo običaj¬ ne visokokorilne trenažne modele, kot tudi tiste, ki potrebujejo vzdržljiv model za vsakodnevno letenje. Model je izde¬ lan iz lesa in prekrit s folijo. V kompletu je tudi ves material, ki ga potrebujete za vgradnjo motorja in RV-naprave. Vsebina kompleta: dokončani deli mo¬ dela, prekriti s folijo, pokrov motorja iz epoksidnega laminata, pobarvan v barvi modela, drobni pribor za vgradnjo RV- naprave. Za dokončanje modela potrebujete še letalski motorček 6,5-8,5 cm 3 in vsaj 4-kanalno RV-napravo s petimi servome¬ hanizmi. Podatki o modelu: - razpetina kril: 1334 mm - dolžina: 1185 mm - masa: 2200 g Cena modela je 119,90 EUR. Mantua Model, d. o. o., C. Andreja Bitenca 36, 1210 Ljubljana - Šentvid, tel.: 01/512 03 20, e-pošta: info@mantua-model.si, www.mantua-model.si Zbirko Filozofki naročam: (J po redni ceni 38,97 €, ) kot naročnik revije TIM po ceni (S križcem označite svojo odločitev.) Tehniška založba J Slovenije Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 15 dni po prejemu pošiljke. 16 januar 2010 mr Izdelava borovih drevesc za makete in diorame IGOR KURALT Bori so zimzeleni iglavci, ki uspevajo vse od morske obale do gozdne meje viso¬ ko v gorah. Pri nas srečamo tri vrste bora: ruševje, črni bor in rdeči bor. Ruševje tvori pas rastlinstva nad zgor¬ njo gozdno mejo v naših gorah. Črni bor je pri nas najbolj razširjen na Krasu, kjer so ga v prejšnjem stoletju sadili kot vrsto, primerno za pogozdovanje kra- ških goličav. Najbolj razširjen je rdeči ali navadni bor, ki ga najdemo po vsej celinski Slove¬ niji, kjer porašča kisla in bazična rastišča. Zraste do višine med 20 in 30 metri. Od¬ mrle veje rdečega bora odpadejo, zato ima le kratko krošnjo. Les rdečega bora ima rdečkastorjavo črnjavo in svetlo rumeno beljavo in zaradi obilice smole zelo prepo¬ znaven vonj. Gostota lesa je 480 kg/m 3 . Je lahek, mehak in smolnat. Crnjava je precej obstojna in jo je mogoče obdelovati po¬ dobno kot smrekov les. Največkrat se jo uporablja za stavbno pohištvo (gradbeni les, okna, vrata, pohištvo, stropne obloge, furnir, embalaža, iverne plošče). Pri izdelavi železniške makete sem se odločil v pokrajino med drevesa vključiti tudi borovce. Ker med ponudniki gradiv za makete pokrajin, ki imajo v svojem pro¬ gramu tudi bore, nisem našel primernih drevesc, ki bi izpolnila moja pričakovanja, sem se odločil, da jih izdelam po svoji za¬ misli. Pred začetkom izdelave sem se od¬ pravil v bližnji gozd in preučil rast borovih dreves, obliko krošnje, veje in barvo lubja (slika 1). Pripravil sem orodje (spajkalnik, čo¬ pič, zračni čopič, držalo, modelarski nož, pinceto, Noch Grasmaster in cedilo) in gradiva (žico pletenico, žagovino, cin, Re- vellove barve, Nochova lepila in različne posipe), potrebne za izdelavo borovcev v miniaturi (slika 2). Določiti sem moral okvirno končno vi¬ šino dreves, da bodo nekako v sorazmerju z ostalimi elementi makete. Presodil sem, da bi drevesca na maketi v merilu 1 : 87 morala biti visoka med 17 in 20 cm, kar bi ustrezalo višini pravih dreves od 15 do 18 metrov. Prišteti sem moral še nekaj centi¬ metrov pri deblu, kar sem potreboval kot držalo pri delu z izdelkom med oblikova¬ njem. TIE.I januar 2010 MAKETARSTVO 4^ Električno žico s pletenim jedrom sem narezal na 23 cm dolge kose in jim z mo¬ delarskim nožem odstranil izolacijo (sli¬ ka 3). Nato sem žice zrahljal in začel zvijati vejevje. Do zdaj je bila praksa pri izdelavi dreves, da smo začeli z oblikovanjem pri deblu, tokrat pa sem se odločil, da začnem pri najmanjših vejah. Vzel sem dve žici, ju prekrižal in na dolžini 12 mm napravil 5 polnih zasukov. Na koncu mi je ostalo še okoli 10 mm ravne nesukane žice (slika 4). Za izdelavo enega drevesa potrebujemo nekaj več kot 30 kosov takšnih pletenic. Za nadaljnjo izdelavo vej sem upora¬ bil dve sukani žici in na dolžini približno 12 mm naredil 5 polnih zasukov tako, da je nastala nekakšna rogovila (slika 5). Spet sem vzel sukano žico, kakršna je na sliki 4 in jo na dolžini kakih 12 mm pet¬ krat navil na rogovilo, enako kot je prikaza¬ no na sliki 5 (slika 6). Na ta način nastane borova veja. V večini primerov borova veja raste v eno stran, na zunanji strani pa na¬ stajajo le manjše veje. Postopek sukanj žic sem ponovil tolikokrat, da sem napravil 10 takšnih vej. Nato sem se lotil oblikovanja krošnje. Pri izdelavi vej so nehote nastale veje raz- 17 4^1 MAKETARSTVO ličnih velikosti. Razvrstil sem jih po veli¬ kosti od največje do najmanjše in jih tako tudi uporabil. Izbral sem dve največji in ju zvil skupaj, na enak način kot prej (sli¬ ka 7). Za izdelavo krošnje sem samo doda¬ jal veje in jih sukal vse bolj na gosto. Kro¬ šnjo sem oblikoval tako, da sem na pribli¬ žno 80 mm porabil vse veje. Nazadnje sem dodal še dve veji, izdelani samo iz dveh žic, kot je videti na sliki 4. Hkrati je iz žic, ki so ostajale od vej, že nastajalo deblo. Ko je bila krošnja narejena, sem s pin¬ ceto vse veje poravnal v vodoravni položaj glede na deblo (slika 8). Da sem dobil dovolj čvrsto drevo, ga je bilo treba pospajkati (slika 9). V ta namen sem uporabil spajkalnik z močjo 30 W in dr¬ žalo s krokodilsko sponko za vpetje debla. Po končanem spajkanju sem vse veje spet poravnal v pravokotni položaj (sli¬ ka 10). Hkrati sem izdelal več drevesc, saj je bilo treba v nadaljevanju postopka upo¬ števati tudi čas sušenja. Pa tudi sicer je se¬ rijska izdelava drevesc bolj racionalna. Ker ima bor debelo in razbrazdano lubje, sem se odločil, da ga upodobim s posipom. Pri bližnjem mizarju sem do¬ bil žagovino (najbolj primerna je od raz¬ reza ivernih plošč) in jo s pomočjo cedila presejal. Cedilo je imelo luknjice velikosti 0,7 mm (slika 11). Na drevesa sem nanesel Nochovo lepilo Graskleber (kat. št. 61130), namenjeno za 18 lepljenje Nochove trave, ki se mi je po predhodnem pre¬ izkušanju različnih lepil še najbolje ob¬ neslo (slika 12). Ob uporabi nekaterih lepilih, ki naj bi ve¬ ljala za zanesljiva, so bili končni rezul¬ tati porazni. Na drevo, pre¬ mazano z Nocho- vim lepilom, sem posul presejano žagovino (slika 13). Žagovino je treba nanašati s posipa¬ njem, nikakor pa ne smemo dreves¬ ca povaljali po žagovini, saj se drobne žice, čeprav so prispajkane, kaj hitro zvijejo. Po končanem posipanju z žagovino (slika 14) sem en dan namenil sušenju, da se je lepilo res dobro strdilo. Lubje v krošnji bora je rdečkasto rjave barve. Najboljši približek se mi je zdela kombinacija Revellovih mat barv št. 35 in 85, ki sem ju zmešal v razmerju 2 : 1 in ju z vseh strani nabrizgal na drevesce s pomo¬ čjo zračnega čopiča (slika 15). Seveda sem januar 2010 TIEI 5 tiit ianuar 2010 barvo temu primerno razredčil z Revello- vim razredčilom. Na spodnjem delu drevesa na deblu je lubje v nasprotju z lubjem krošnje bolj sivkaste barve, zato sem za barvanje upo¬ rabil Revellovi mat barvi št. 57 in 79 in ju zmešal v enakih odmerkih. Deblo je bilo po barvanju dokaj temno. Ko se je barvni nanos dobro posušil, sem na celotno drevo nanesel Nochov »Haft & Fixirspray« lak v pršilki za utrjeva¬ nje (slika 16). Ta postopek je bil potreben, ker je barvanje delno zmehčalo vez med žagovino in lepilom. Po nekaj urah, ko je bil utrjevalni lak suh, sem deblo pobarval še z Revellovo mat barvo št. 75 v tehniki »drybrush« (slika 17). To je tehnika barvanja z delno suhim čopi¬ čem. Čopič sem rahlo pomočil v barvo in ga z drgnjenjem ob suh papir skoraj osušil. Ko je čopič začel puščati le rahlo sled na papirju sem s previdnimi potegi preosta¬ nek barve nanesel na površino debla. Na enak način sem barvo deloma nanesel tudi na deblo v krošnji. Barvni poudarek lubja v tehniki s suhim čopičem je na nastajajo¬ čem drevescu ustvaril pridih originalnosti. Nazadnje mi je preostala še ozelenitev krošnje. Na konice vej sem z vseh strani s čopičem spet nanesel lepilo Graskleber (slika 18) in nanj posul Nochov drobni ze¬ leni plastični posip Flock (kat. št. 07304), ki je namenjen ozelenitvi površin na ma¬ ketah (slika 19). Naslednji dan, ko se je lepilo dobro osušilo, sem na posip z vseh strani v tan- MAKETARSTVO L Ha I t ', i kem sloju znova nanesel lepilo Graskleber (slika 20) in nanj s pomočjo Nochovega elektrostatičnega pripomočka Grasmaster za posipanje trave in nastavka za natančno nameščanje na lepljivo površino nanesel umetno travo (kat. št. 50200), ki bo zago¬ tovila končni videz miniaturnega iglavca (slika 21). Tako izdelane borovce zdaj samo še po¬ sadimo na ustrezna mesta na maketi (sli¬ ka 22). Rdeči ali navadni bor, izdelan po opisani metodi, bo zagotovo lepo pope¬ stril marsikatero maketo. 19 MAKETARSTVO Maketa s premikajočimi se vozili na cestah (14. del) SAŠA OGRIZEK V dosedanjih opisih Fallerjevega Car systema smo spoznali vozila in elemen¬ te, ki omogočajo vožnjo in zahtevnejše krmiljenje cestnega prometa. V tem delti bomo omenili še avtomatizirano krmiljenje prehodov za pešce in križišč, križanj cest z železnico in prevozov to¬ vornjakov po železnici. Prehod za pešce in križišče Tako kot v resničnem življenju la¬ hko tudi na maketi ustvarimo nivojska križanja cestišč. Ta so lahko izvedena preprosto brez semaforjev in ustavitve- nih elementov, a v tem primeru lahko pride do trčenj. Tovarna Faller ponuja dva kompleta zavarovanja križišč. Prvi s tovarniško številko 161 655 (slika 1) vsebuje dva semaforja z LED-diodami, dve ustavitveni tuljavi in elektronsko krmilno vezje v ohišju, na katerega la¬ hko priključimo štiri semaforje in štiri ustavitvene elemente. Elektronsko vezje napajamo z enosmerno ali izmenično napetostjo od 12 do 16 V. S takim kompletom lahko zavaruje¬ mo prehod za pešce, saj se ob rdeči luči za vozila aktivirata ustavitvena elementa na obeh straneh prehoda (slika 2). Komplet s kataloško številko 161 656 vsebuje dva semaforja in dve ustavitveni tuljavi, kar s prvim kompletom zadošča za zavarovanje celotnega križišča. Elektronika prek integriranih vezij krmili čas rdečega, rumenega in zele¬ nega intervala ter prek releja preklaplja ustavitvene elemente. S potenciome¬ trom lahko nastavimo čas posameznega intervala med 10 in 20 sekundami. V kompletih so semaforji, ki jih mo¬ ramo še sestaviti: na ožičeno ploščico ti- Slika 1. skanega vezja so LED-diode že tovarniško prispajkane. Žice moramo speljati skozi glavo semaforja in stebriček, ploščico z LED-diodami vstaviti v glavo semaforja in jo zapreti s ščitniki. Semaforje postavi¬ mo na mesta, kot je prikazano na sliki 3. Krmilno elektronsko vezje z vijaki pritrdimo na spodnjo stran makete ne¬ daleč od križišča. Semaforje električno povežemo s krmilnim vezjem, prav tako ustavitvene elemente, ki jih z vijaki pri¬ trdimo pod cestiščem, kot je prikazano na sliki 3, pri čemer je simetrala ustavit- venega elementa 11 milimetrov desno v smeri vožnje od¬ daljena od krmil¬ ne žice. Slika 3. Železniški prehod Nivojsko križanje ceste in železniške proge lahko izdelajo tisti ljubitelji mode¬ larstva, ki imajo poleg premikajočih se vozil na cestiščih tudi železniško progo. Faller ponuja vozila v merilu 1 : 87 (HO) in 1 : 160 oziroma velikosti N. Železniški prehodi so lahko nezavarovani, oprem¬ ljeni s t. i. andrejevimi križi in utripa¬ jočimi lučmi ali celo z zapornicami. Težava, ki se lahko pojavi pri križanju železnice in ceste s premikajočimi se vozili, je v tem, da ob prevozu tirnic vo¬ zilo izgubi nadzor nad gibanjem. Če so tirnice iz materiala, ki zazna magnetno polje, lahko taka tirnica pritegne perma¬ nentni magnet na krmilnem vzvodu vo¬ zila in to spremeni želeno smer gibanja. Zato moramo na železniškem prehodu uporabiti tirnice iz medenine ali kake druge nemagnetne kovine. Križanje iz¬ vedemo čim bolj pravokotno, saj ostri Slika 2. Slika 4. 20 januar 2010 TIM 5 MAKETARSTVO Slika 7. Slika 5. koti križanja podaljšajo pot v medtirju. Morebitno izgubo prave smeri vožnje popravimo oziroma dosežemo tako, da po prevoženem železniškem prehodu v cestišče ob krmilni žici dodamo koščka žice v obliki črke V, ki »lovita« zablodele krmilne vzvode (slika 4). Prevoz tovornjakov po železnici Zamisel preusmeritve cestnega pro¬ meta na železnico, predvsem na večjih razdaljah, je stara že mnogo let. Za to so bili razviti in izdelani posebni nizko- podni vagoni, ki so dovoljevali prevoz visokih tovornjakov, prikolic in vlačilcev v mejah železniškega profila. Da bi tudi po tirih modelne železnice vozili vago¬ ni, oprtani s tovornjaki, so pri Fallerju razvili krmilni sistem, s pomočjo katere¬ ga lahko na posebne vagone znanih pro¬ izvajalcev modelne železnice Marklin in Fleischmann naložimo tovornjake in vlačilce. V povezavi krmilne žice, kon¬ taktov reed, vgrajenih v vozila, perma- Slika 6. krmiljeno modelno železnico. Slednji vozijo Fallerjeve tovornjake na Fleisch- mannovih začetnih oziroma končnih vagonih 5270 ter vmesnih vagonih s to¬ varniško številko 5271 (slika 7). Da bi se premikajoča vozila lahko premikala po vagonu in na njem ustavila, je treba na zgornjo stran vagona pritrditi Fallerjev dodatek poda, ki ima vzdolž sre¬ dine vgrajeno krmilno žico, ki vodi vozilo po vagonu. Dodana sta dva permanentna magneta za obe smeri vožnje, ki prekine¬ ta tokokrog kontakta reed v tovornjaku. Omenjena poda vsebuje komplet s tovar¬ niško številko 161 680 (slika 8). Ta komplet ima tudi nakladalno klan¬ čino, po kateri vozila zapeljejo na vagon oziroma z njega odpeljejo, in dve enoti z vgrajenimi elektromagnetnimi tuljava¬ mi, ki ju vgradimo pod tirnice. Naloga teh enot je, da vgrajene tuljave podobno kot pri elementih parkiranja v aktivnem stanju nevtralizirajo magnetno polje permanentnega magneta v dnu vagona ^SCHENKER ® Logistics nentnih magne¬ tov na vagonih in elektromagnetnih tuljav pod tiri se transportna vozila čarobno premika¬ jo. S cestišča oziro¬ ma parkirne harfe zapeljejo na nakla¬ dalne klančine in naprej po vagonih do prostih mest, Slika 8. kjer se ustavijo. In tako tovornjak za tovornjakom, dokler kompozicija ni polna. Na končni postaji tovornjaki drug za drugim po vagonih in razkladalni klančini zapustijo želez¬ niški prevoz in nadaljujejo vožnjo po ce¬ stah, ne da bi jih upravljavec premikal z roko (slika 5). Vagoni za prevoz tovornjakov Za prevoz tovornjakov po modelni železnici se lahko odločijo tako imetniki z izmenično nape¬ tostjo napajanih sistemov Marklin, ki uporabljajo za začetni in končni vagon model 4740 (slika 6) in vmes¬ ne vagone 4741, kot tisti z eno¬ smerno napetost¬ jo oziroma z digi¬ talnim sistemom Slika 9. Slika 10. TEKI januar 2010 29 MAKETARSTVO • permanentni magnet na dnu vagona n elektromagnetna tuljava Slika 11. in s tem omogočijo vožnjo po vagonih (slika 9). Če te tuljave niso aktivne, se vozilo nad permanentnim magnetom ustavi (slika 10). Magnetno polje teh tuljav mora biti pravilno polarizirano, zato je kompletu dodano usmerniško vezje, ki ga napaja¬ mo z izmenično napetostjo 16 V. Nalaganje in raztovarjanje tovornja¬ kov je mogoče z le eno nakladalno klan¬ čino, pri čemer mora biti vožnja vlaka izvedena v zanki. S primernim ranžira- njem lokomotive pripeljemo naložene vagone do klančine tako, da tovornjaki lahko zapustijo vagone z vožnjo naprej (slika 11). Ker imajo vagoni vgrajena dva per¬ manentna magneta, jih lahko znova opr¬ tamo takoj po tem, ko je kompozicijo zapustil zadnji tovornjak. V štirinajstih delih predstavitve Fal- lerjevih cestnih modelov, premikajočih se po cestah na maketi, smo spoznali tako osnovno zamisel delovanja sistema kot tudi nadgradnjo. Dve vozili lahko preprosto krožita vsako po svojem voz¬ nem pasu dvopasovnega cestišča ali pa voziščem dodamo odcepe, križišča, pre¬ hode za pešce, postajališča in parkirišča ter nenazadnje združimo modelno že¬ leznico s tovornjaki, ki vozijo po cestah ali oprtani na vagonih premagujejo raz¬ dalje na maketi. Cestnim vozilom lahko vgradimo tudi dodatna elektronska vez¬ ja za razsvetljavo in mehko zaviranje in speljevanje. Možnosti zabave z modeli so skoraj neomejene, saj se proizvajalci opreme za modelno železnico trudijo prenesti čim več pravega življenja v svet v malem. TIM NA ZGOŠČENKAH Celotna letnika revije TIM 2003/04 in 2004/05 lahko dobite shranjena tudi na zgoščenkah. Cena posamezne je 4,17 €. Zdaj v novi podobi in na 52 straneh! Kupite jo lahko v bolje založenih kioskih za samo 1,49€. 30 januar 2010 ti:.: 1 ELEKTRONIKA Akumulatorska baterija za svečko GREGOR KRESNIK V tem članku bomo opisali, kako la¬ hko koristno uporabite celice Ni-Cd, ki morda ta trenutek ležijo v vašem preda¬ lu in čakajo na dan, ko se boste odločili, da jih končno zavržete. Ko bo prišel ta dan, naj ga dočakajo vsaj v stanju popol¬ ne izrabljenosti. Pogosto se namreč zgo¬ di, da moramo zamenjati paket več za¬ poredno vezanih celic Ni-Cd, ker je ena med njimi opešala veliko prej kot ostale. Zakaj bi torej zavrgli preostale, še upo¬ rabne celice, če jih lahko uporabimo v kaki drugi napravi, ki za normalno delo¬ vanje ne potrebuje novih ali stoodstot¬ no zanesljivih celic. Verjetno med vami ni nikogar, ki ne pozna modelarskih dvo- ali štiritakt¬ nih modelarskih motorjev, za katere se kot pogonsko gorivo uporablja metilni alkohol. Ti motorji imajo vgrajeno sve¬ čko na žarilno nitko. Ob zagonu motorja svečko oziroma njeno nitko pripravimo do žarenja tako, da jo priključimo na enosmerno napetost 1,2 do 1,5 V. Virov napetosti za ta namen je kar nekaj, ven¬ dar namen tega članka ni ugotavljanje in primerjanje, kateri je boljši, temveč kako z rabljenimi in še vedno uporabni¬ mi celicami Ni-Cd izdelati zanesljiv vir napajanja. Opis vezja Pri načrtovanju sheme je bil naš cilj uporabiti čim večje število celic z name¬ nom pridobitve čim večje kapacitete ba¬ terijskega paketa. Na shemi vidimo, da so bile izbrane štiri celice Ni-Cd. Vezava diod omogoča naslednje: - istočasno polnjenje vseh celic s tokov¬ nim izvorom velikosti 0,1 C, - signaliziranje te¬ ka električnega toka skozi sve¬ čko z LED-diodo, - ohranitev veliko¬ sti napajalne na¬ petosti ob more¬ bitnem opešanju enega izmed za¬ poredno vezanih paketov. Kosovnica Izdelava vezja Za izdelavo vezja potrebujemo samo material, naveden v kosovnici. Zaradi enostavnosti naprave izdelava tiskanega vezja ni smiselna. Elemente prispajka- mo tako, kot je prikazano na sliki. Ce¬ lice lahko zlepimo v paket s pištolo za toplotno lepljenje. Diode D1 do D3 niso kritičnih vrednosti in so lahko katere koli silicijeve diode, ki prenesejo konti¬ nuiran tok vrednosti vsaj 3 A. Tudi LED- dioda je lahko katera koli, ki ima porabo okoli 20 mA. Uporaba vezja Vezava ne prenese kratkih stikov med pozitivnim in negativnim polom. Prav tako ne dopušča polnjenja s to¬ kovi, večjimi od 0,1 C, na pametnih pol¬ nilnikih, in sicer zaradi močnostnih diod v vezju. Omogoča pa zanesljivo delova¬ nje s signalizacijo teka toka skozi svečko, kar je v bistvu tudi najpomembnejše. - napajalno napetost 1,7 V ob priklju¬ čitvi bremena oziroma svečke, HUMOR M iffii = =OM = I®®! VAKUUM OPREMA ■ folije ■ vreče ■ flis ■ tesnilni trakovi... LAMINIRNE SMOLE = MATTOC ■ za impregnacijo kompozitov RTM, RI - infuzije, FW, autoclave LOČILCI ■ voski ■ silikoni ■ šemi permanentni ločilci STEKLENE TKANENE od 25 g - 2500 g/m 2 polnila - mikrobaloni ■ tix ■ bombaž ■ stekleni prah... MIRNIK TG podjetje za sodobne, napredne materiale. tel.: 00386/01 546 54 14 gsm: 00386 / 031 418 665 fax.: 01 546 54 15 e-mail: info@mirnik.si www.mirnik.si januar 2010 31 ELEKTRONIKA Detektor stresa JERNEJ BOHM Ljudje se radi izgovarjamo na naj¬ različnejše izmišljotine in prav zaradi zavestnega navajanja neresnice posledi¬ čno doživimo (neprijeten) stres. Laž ni vrednota in jo zato bolj ali manj uspešno preganjamo. Za rešitev v naslovu napovedane na¬ loge, neprizanesljivo rečeno - detektor¬ ja laži, na prvi pogled precej zahtevne šično-živčne dejav¬ nosti. Usklajeno delujejo: možgan¬ ska skorja, centri v nižjih delih mo¬ žganov, usta in žre¬ lo (t. i. artikulacij- ska organa), grlo z glasilkama, pljuča, naloge, se bomo oprli na splošno zna¬ na dejstva iz fiziologije. Znano je, da se znojimo, ko govorimo neresnico. Pa ne samo to. Mnogim se poveča srčni utrip, hitreje dihajo, druge izda rdečica na obrazu ali pa se začno tresti kot šiba na vodi. Klasičen detektor laži deluje na osnovi spremembe upornosti kože. Bolj zamotane optične naprave zaznajo mi¬ nimalne temperaturne spremembe na koži ali registrirajo rahle dihalne nepra¬ vilnosti, ki kažejo na stisko lažnivca. Ne¬ kateri raziskovalci so se osredotočili na analizo govora. Vse kaže, da se tudi glas spremeni pod vplivom stresa. Ugotovi¬ tev zagotovo ni nova, saj vrsta pregovo¬ rov povezuje strah (torej tudi strah, da se nas razkrinka kot lažnivca) in glas. Na primer: »Od strahu se mu je tresel glas.« ali pa »Iz sebe ni spravil niti besedice.« Prednost analize govora je v tem, da la¬ hko analiziramo tudi posneti glas, tele¬ fonski pogovor, izrečeno besedo v radio¬ difuzni medij ipd. ali zvočne zapise. Podrobnosti so opisane v medicin¬ skih knjigah. Iz njih lahko izvemo, da naše mišice komaj spoznavno drgetajo. Manj znano pa je, da mikro tremor ob¬ likuje prav laž ali širše gledano - stresna situacija. Da bi lahko pojasnili zadnjo navedbo, se moramo zateči k anatomiji človeške¬ ga telesa. Mišično tkivo lahko premakne nek ud le tako, da se skrči. Ne more ga odriniti! Za premik v nasprotno smer skrbi »zrcalna« mišica. Za opravljanje mehanskih gibov potrebujemo torej par mišičnih vlaken, ki vlečeta vsak v svojo smer. Toda tudi ko obe mišični vlakni navidezno mirujeta, sta rahlo napeti, saj poskušata z rahlim potegom uveljaviti »nadvlado«. Neželeni premik možgani takoj popravijo z ukazom komplemen¬ tarni mišici. Vendar, kot kaže, tudi ta za malenkost pretirava in krog se sklene. Mišični par drgeta s približno 10 Hz. Ko želimo mišico uporabiti, se mišični par ustrezno napne oziroma popusti, 10-Hz osciliranje pa skoraj zamre. Tudi v stres¬ ni situaciji se telo napne, pripravi se na »borbo«, že davno zapisano v genih. Človeški glas je ena izmed vsestran¬ skih dejavnosti živčevja. Je rezultat mi- mišice prsnega koša in trebuha ter celo čutila za tip, sluh in vid. Glas oziroma zvok nastane pri hitrem odpiranju in za¬ piranju glasilk, ko med njiju potiskamo zrak. Poznamo več značilnosti glasu: vi¬ šina, glasnost, barva, melodika, glasovni obseg in nastavek. Glas je, kot radi reče¬ mo, odsev našega celostnega stanja, re¬ zultat čustev in telesa. Duševnega stanja torej ni težko povezati z lažjo. Glasilki premikajo trije mišični pari. Membranici nihata s frekvenco od nekaj sto do nekaj tisoč hercev. Toda tudi tu lahko izmerimo mikro tremor s frekven¬ co med 7 Hz in 15 Hz, ki ga, predvsem s pomočjo elektronike, tudi zaznamo. Za človeško uho je sicer neslišen. Ker je človeški glas izredno barvit, naloga tudi za elektroniko ni enostavna. In vendar je vztrajnim raziskovalcem uspelo avtorsko zaščititi dva postopka. Prvi meri stopnjo frekvenčne modulacije, ki jo povzroča mikro tremor, drugi pa odkriva nizko¬ frekvenčne amplitudne spremembe gla¬ su, ki pri modulaciji z govornim delom generira ustrezna bočna pasova. Njuna širina je merilo za stres, v našem prime¬ ru torej velikost laži. V literaturi so opisane tudi rešitve, kjer se meri stopnjo amplitudne modu¬ lacije glasu. Ker niso preveč zamotane, a so hkrati s stališča teorije zadovoljivo natančne, so primerne tudi za prve pro¬ jekte prostočasnih revij. Pri obravnavi zvočnega signala, ki ga »proizvaja« človek, moramo pokriti razmeroma široko dinamično območje (približno 40 dB). Obvladujemo ga s pomočjo logaritmičnega ojačevalnika. Zanj je značilno veliko ojačenje majhnih signalov in majhno ojačenje velikih si¬ gnalov. Tako značilnost ima npr. Signe- tikov FM-medfrekvenčni ojačevalnik NE614. Njegovo dinamično območje je celo večje od 90 dB! Opis vezja detektorja Vezje napaja 9-voltna baterija. Napa¬ janje mikrofona je standardno, izhodni signal je povezan z vhodom ojačevalni¬ ka Ul. Njegov izhodni tokovni signal (0-50 uA) na bremenu (R4+R8)//C4 je že brez višjih frekvenc. Temperaturne vplive minimiziramo z diodo Dl (klasi¬ ka). Ločilni ojačevalnik 1U2 poskrbi za krmiljenje dvostopenjskega pasovnega filtra s centralno frekvenco okoli 10 Hz. Strmino bokov povečamo s povratno vezavo R16. Izhodni signal vodimo na detektor maksimuma in končno še na LED-prikazovalnik (U4). Shema detektorja laži (stresa) 32 januar 2010 ELEKTRONIKA Izdelava detektorja Ohišje za elektroniko priredimo ti¬ skanemu vezju. Naredimo ga iz alumi¬ nijaste pločevine debeline 1,5 mm. Še pred ukrivljenjem pločevine izrežemo odprtino za desetmestni (grafični) LED- prikazovalnik ter izvrtamo odprtino za pritrditev stikala Sl in še zvočno odprti¬ no pred mikrofonom Ml. V izvedbenem primeru samonosilna tiskanina nosi vse sestavne elektronske elemente razen baterije, tako da za pritrditev oziroma namestitev elektronike v ohišje uporabi¬ mo stikalo. To z matico stikala privijemo v zgoraj predvideno odprtino v ohišju. Stik tiskanega vezja (bakrene strani) in ohišja preprečimo s samolepilnim te¬ snilnim trakom, ki ga prilepimo na no¬ tranjo stran ohišja pod baterijo. Za priključitev LED-prikazovalnika (U4) uporabimo preprosto pomožno tiskano vezje. Nanj prispajkamo običaj¬ no 20-kontaktno podnožje za integri¬ rana vezja (PDIP), pri čemer polovica kontaktov (11-20) ostane »v zraku«. Te prispajkamo tangencialno na osnovno TIV. Se nepovezani kontaktni očesci na pomožnem tiskanem vezju mora¬ mo obvezno spojiti s pripadajočima na osnovnem TIV, ker poleg napajalne¬ ga priključka predstavljata tudi edino prevezo na predlaganem vzorcu izved¬ bene tiskanine. Opisano se vidi tudi na slikah. Profesionalna podnožja sicer upo¬ rabimo za pritrditev vseh integriranih vezij, kar utegne biti dobrodošla praksa pri morebitnem servisiranju elektroni¬ ke, hkrati pa čipe lahko v sili brez neza¬ htevnega posega uporabimo še pri ka¬ kem drugem projektu. Baterijo priključimo s pomočjo ko¬ mercialnega devetvoltnega priključka, ki omogoča enostavno menjavo osla¬ bele baterije. Da v zaprtem ohišju ne bo poplesavala, nad baterijo prilepimo Pomožno tiskano vezje takole prispajkamo na osnovno tiskanino. Za pritrditev U4 (LED-prikazovalnika) upo¬ rabimo PDIP-podnožje in pomožno tiskano vezje. manjši košček penaste gume ali že prej omenjeni trak. Pravilno sestavljeno vezje je priprav¬ ljeno za takojšnje delovanje brez kakr¬ šnega koli uglaševanja ali nastavljanja delovnih nivojev. Povprečna poraba vez¬ ja je približno 16 mA. Uporaba detektorja Vključimo stikalo (Sl), mikrofon (Ml) pa usmerimo proti govorcu na drugi strani TV zaslona, telefona ali ka¬ kega posnetega zvočnega medija (npr. MP3). Velikost laži moramo le še odčita¬ ti na LED-prikazovalniku (U4). Več črtic naj bi pomenilo tudi večjega lažnivca ... Čeprav lahko detektor uporabimo tudi pri osebnem stiku, avtor prispevka od¬ svetuje takšno rabo. Detektor je upo¬ rabno orodje le v rokah strokovnjaka in po mnogih testih. Za poživitev domače zabave utegne biti zanimiv zaradi ve¬ rodostojnega v uvodu pojasnjenega za¬ ključka. Projekt je povzet iz knjige Elektroni¬ ka v domači delavnici, ki jo je izdala TZS (leta 2000). Več o vsebini na www.faro.si. Prek te spletne strani lahko zahtevate tudi da¬ toteko z risbo tiskanega vezja. Pritrditev LED-prikazovalnika Pomožno tiskano vezje za LED-prikazoval- nik TIET januar 2010 33 FOTOGRAFIJA Digitalna fotografija o. dei) Obdelava digitalnih slik MIHA ZOREC Digitalna fotografija je povzročila pravi razcvet fotografije in fotografom, tako profesionalnim kot tudi amater¬ skim, odprla možnosti, o katerih še pred nekaj desetletji nihče ni niti sanjal. V današnjih dneh lahko vsakdo s povpre¬ čnim digitalnim fotoaparatom in raču¬ nalnikom ustvarja fotografije in izdeluje njihove predelave, kakršne so v času kla¬ sične filmske fotografije znali narediti le največji poznavalci fotografske tehnike. Seveda pa to ne pomeni, da lahko vsak¬ do posname ali s predelavo izdela kako¬ vostne in/ali umetniške fotografije. Še vedno je namreč vse odvisno od znanja, talenta in seveda od tega, da smo ob pra¬ vem trenutku na pravem kraju. Čeprav se zdi nekoliko nenavadno, si bomo osnovne tehnike in zakonitosti fotografiranja ogledali nekoliko pozne¬ je. V digitalnih časih je namreč že pri fotografiranju dobro vedeti, na kakšne možnosti obdelave lahko računamo. Po¬ nesrečene fotografije in fotografije, ki zaradi danih razmer niso želene kako¬ vosti, lahko s sodobnimi računalniškimi programi za obdelovanje digitalnih slik popravimo in osupljivo izboljšamo. Kako izbrati ustrezen grafični program? Če boste to vprašali lokalnega foto¬ grafskega guruja, bo zatrdil, da je edino Adobe Photoshop prava stvar. To seve¬ da zagotovo drži, vendar le, če se z ob¬ delavo fotografij nameravate ukvarjati profesionalno. V nasprotnem primeru in tudi nasploh pa je vsaj na začetku najbolje poseči po kakem brezplačnem programu. Teh je na internetu nešteto, vendar do zdaj še nisem našel boljšega, kot je program GIMP. Ta ima v bistvu vse, kar potrebujemo, in še veliko več, kot bo amaterski digitalnih fotograf ka¬ dar koli potreboval. Sam se že nekaj let sprašujem, kako je mogoče, da je GIMP še vedno brezplačen. GIMP - program za obdelavo digitalnih slik GIMP je brezplačen odprtokodni program za obdelavo slik, ki se lahko brez sramu kosa s Photoshopom. Res¬ da na prvi pogled ni videti tako imeni¬ ten kot Photoshop, vendar hiter pre¬ gled orodij in možnosti pove, da ima vse, kar dejansko potrebujemo. GIMP je edini brezplačni program, ki je pre¬ veden v slovenščino in pozna plasti (angl. layers), izbire (angl, selections), poti (angl, paths) in ima orodja, kot so: Ravni (angl. Levels), Krivulje (angl. Cur- ves), Unsharp Mask ... Poleg naštetega zavzame zelo malo prostora, le nekaj čez 50 MB na trdem disku, pri čemer je namestitvena datoteka velika le okoli 17 MB. tev izvrši. Če v okolju Windows (sloven¬ skem ali angleškem) uporabljamo slo¬ venski jezik, bo tudi GIMP slovenski. GIMP ima že od samega nastanka plavajoča okna, ki jih lahko poljubno razporedimo po zaslonu. Po prvem za¬ gonu se pojavita dve okni: orodjarna in delovno okno (slika 1). Tema dvema lah¬ ko pozneje dodamo poljubno število na¬ mestitvenih oken, med katerimi lahko vsako vsebuje več nastavitvenih lističev. Dodajanje in uporabo namestitvenih oken si bomo ogledali pozneje pri spo¬ znavanju različnih obdelav. Iskanje in odpiranje slik Iskanje in odpiranje slik v progra¬ mu GIMP je enako kot pri katerem koli drugem programu v okolju Windows. V meniju Datoteka kliknem na Odpri in prikaže se zelo pregledno okno. Niz gumbov v prvi vrstici prikazuje trenutno mapo in omogoča preskoke v nadrejene Uradna spletna stran programa GIMP je www.gimp.org, ki je le v angleškem jeziku, obstaja pa tudi slovenski portal www.gimp.si, kjer so poleg različnih nasve¬ tov, foruma in novic o programu na voljo tudi povezave do naj¬ novejših različic pro¬ grama. Ko program sna¬ memo z interneta, preprosto kliknemo na preneseno datote¬ ko in počakamo nekaj minut, da se namesti¬ Slika 2. Okno za iskanje in odpiranje slik je zelo pregledno in po¬ dobno običajnim oknom za odpiranje datotek v drugih progra¬ mih. □ g p x „ a- B Z A A ♦ » a » »5 A •‘ l B / 0 O X ». 4 M A a tu < Slika 1. GIMP ima plavajoča okna, ki jih lahko poljubno porazdelimo po zaslonu. mape. Osrednji del okna je razdeljen na tri okna: Mesta (seznam diskov in map), Ime (seznam datotek v trenutni mapi) in Predogled. Sliko, ki jo želimo odpre¬ ti, poiščemo na običajen način. Najprej v okencu poiščemo disk oziroma mapo, nakar v osrednjem okencu kliknemo na njeno ime in v okencu Predogled pre¬ verimo, ali smo izbrali pravo sliko. Če je tako, dvakrat kliknemo na njeno ime ali pritisnemo na gumb Odpri oziroma Open. Spreminjanje pogleda na sliko Pogosto je odprta slika večja kot de¬ lovno okno. Če želimo pogled na sliko spremeniti ali ga prilagoditi tako, da bo v njem videti cela slika, odpremo meni Pogled, kliknemo na izbiro Povečava in 34 januar 2010 mr FOTOGRAFIJA izberemo ustrezno možnost, npr. Pri¬ lagodi sliko oknu (slika 3). Druga mož¬ nost, ki pride prav, ko si med obdelo¬ vanje slike želimo podrobneje ogledati določen detajl, je uporaba »povečeval¬ nega stekla«, ki ga najdemo v orodjarni (glej sliko 4). Z njim preprosto uokviri¬ mo predel, ki ga želimo približati. Slika 3- Velikost slike v delovnem oknu in vidnost različnih pripomočkov (vodila, mre¬ ža, drsniki...) določimo v meniju Pogled. Slika 4. Pogled na sliko lahko približamo ali oddaljimo tudi s »povečevalnim steklom« v orodjarni. Spreminjanje svetlosti in kontrasta Sodobni digitalni fotoaparati obi¬ čajno dajo skoraj neoporečne posnet¬ ke. Najpogosteje nismo zadovoljni le s svetlostjo, saj svetlobne razmere po¬ gosto zavedejo avtomatiko fotoaparata in posnetki so lahko pretemni ali pre¬ svetli. Takšno pomanjkljivost zlahka od¬ pravimo z orodjem Svetlost/Kontrast, ki ga najdemo v meniju Barve (sli¬ ka 5). Orodje ima dva drsnika, s kateri¬ ma lahko povečamo ali zmanjšamo sve¬ tlost in kontrast slike. Pri spreminjanju teh vrednosti je dobro odkljukati tudi polje Predogled, s čimer si omogočimo, da lahko učinek orodja takoj vidimo na odprti sliki (slike 6-8). Slika 8. Slika 5. Najpomembnejša orodja za obde¬ lavo slike (uravnoteženje barv, svetlost in kontrast) so v meniju Barve. Shranjevanje slik Tudi shranjevanje slik je zelo podob¬ no shranjevanju vseh drugih doku¬ mentov v okolju Winodows. Preprosto odpremo meni Datoteka in kliknemo na Shrani. Pri tem se odpre okno, zelo podobno oknu Odpri. Na vrhu je polje Ime, kjer je že ime prej odprte slike. Če želimo obdelano sliko shraniti pod dru¬ gim imenom, v to polje preprosto vpiše¬ mo novo ime. V oknu Shrani sliko lahko s priti¬ skom na gumb Ustvari mapo v trenutni mapi naredimo novo mapo. Če pa pri¬ tisnemo na gumb Izberi vrsto datotek, lahko sliko shranimo v drug slikovni for¬ mat. GIMP omogoča shranjevanje v vse znane in manj znane slikovne formate. Zanimiva in zelo uporabna je tudi mož¬ nost shranjevanja v delovni format Pho- toshopa PSD. TIM 5 januar 2010 35 ZA SPRETNE ROKE Ptica pevka Izdelajmo vinjeto na temo narave IZTOK MUNIH Les je tisto vsestransko uporabno na¬ ravno gradivo, ki ga pogosto premalo cenimo. Les se lepo obdeluje, kar pome¬ ni, da se ga da žagati, stružiti, rezati, bru¬ siti, skratka je gradivo, ki se ga obdeluje na različne načine. Med obdelovalne postopke uvrščamo tudi umetniško ob¬ delavo lesa, sem pa štejemo rezbarstvo, kiparstvo in še nekatere zvrsti. Pred več kot sto leti je bila rezbarska obrt na po¬ dročju Slovenije zelo cenjena. V tem času so nastale tudi čudovite mojstrovi¬ ne - lesene plastike predvsem nabožne vsebine, deli pohištva, okvirji za slike, cerkveni oltarji in podobno. Rezbarstvo dandanes prištevamo med t. i. domačo in umetno obrt. Na žalost pa danes v Sloveniji na prste ene roke lahko prešte¬ jemo rezbarje, ki se poklicno ukvarjajo s to dejavnostjo. Kljub vsemu je razve¬ seljivo, da imamo veliko posameznikov, večinoma samoukov, ki se s tem ukvarja¬ jo povsem ljubiteljsko. Eden izmed privlačnih motivov za rezbarjenje v plitkem ali globo¬ kem reliefu ali izdelavi plastike so tudi ptice. V nadaljevanju tega pri¬ spevka bom opisal izdelavo vinjete (male lesene plastike) ptice pevke v naravni velikosti, ki je znana sko¬ raj vsem. Gre za ptico pevko po imenu lišček (slika 1). Prištevamo jo med ščinkavce in spada v vrsto, ki se pri nas zadržuje skoraj vse leto. Za njeno izdelavo sem se od¬ ločil predvsem zato, ker je primer¬ ne velikosti (nekje od 120-130 mm) in izredno lepih ter privlač¬ nih barv. Seveda ni nujno, da se za izdelavo tega ptiča odločite tudi vi. Izbiro prepuščam vam. Za lažjo od¬ ločitev priporočam, da si v knjižni¬ ci sposodite knjigo, ki opisuje in Ptiči, založba Narava, 2006 ipd. V knjigah o pticah je po navadi poleg opisa njihove¬ ga življenjskega prostora na¬ vedena tudi njihova velikost, barva, oglašanje, hrana, gne¬ zdenje, ipd. Realističen prikaz ptice, ki čepi na veji, lahko šteje¬ mo med vinjete na temo narave. Za izdelavo vinjete pti¬ ce pevke bomo potrebovali nekaj risar¬ skih in pozneje rezbarskih spretnosti in s tem znanja o obdelavi lesa, ustrezno orodje, kos lipovega lesa in kos naplav¬ ljene veje ali korenine za podstavek ter slikarske akrilne ali oljne barve. Od gradiv potrebujemo: - lipov les približnih dimenzij 60 x 45 x 180 mm (lipovino štejemo med mehke vrste lesa, za rezbarjenje je pri- Potrebujemo še naslednje pripo¬ močke in orodje (slika 2): - barvno fotografijo ptice; - malo debelejši bel papir formata A4; - svinčnik, radirko, ravnilo ali srednje velik trikotnik; - ravno in polkrožno rezbarsko dleto širine 12 do 14 mm ter dleto oblike V, široko približno 4 mm; - modelarski nožič ali skalpel; - manjšo žago in fino rašpo za les; - pirograf - električno napravo za vžiganje v les; - brusilni papir srednje in fine zrnatosti. Izdelava trupa ptice Preden pristopimo k izdelavi, si natančno ogledamo dele ptičje¬ ga telesa: prsi, boke, trebuh, grlo, kljun in perje, predvsem peresa kril, kot na primer krovce in šči- tna peresa, sekundarna in primar¬ na peresa (na krilih in repu), da bomo pozneje podrobnosti lahko natančno narisali in izrezbarili. Pri izdelavi se osredotočimo na obliko trupa, peres kril in repa, sorazmerje posameznih delov ter barvo. prikazuje ptice z barvnimi fotografijami. Kot primer navajam naslednjo literaturo: Kateri ptič je to?, založba Narava, 2008; Ptice pevke, Cankarjeva založba,1990; merna zato, ker se zaradi svoje enako¬ merne trdote lepo obdeluje oz. reže, struži, brusi...); - temeljno barvo na vodni podlagi (t. i. gesso) za akrilne barve oz. temeljno barvo za oljne barve (oljne barve se suši¬ jo dalj časa); - slikarske akrilne ali oljne barve (svetlo rjavo, črno, belo, rumeno, rdečo); - lepilo za les ter sekundno ali epoksidno lepilo; - bukovo letvico 3x3 mm približne dolžine 150 mm, ki jo bomo potrebovali za izdelavo goleni, oz. žico premera 2 mm dolžine približno 120 mm ter ka¬ kih 90 mm dolg košček žice premera 1,5 mm. Prvi korak Najprej si natančno ogledamo sli¬ ko izbrane ptice (v našem primeru je to lišček) in nato na listu papirja A4 narišemo naris in tloris ptice (slika 3) v naravni velikosti. Njene okvirne di¬ menzije so naslednje: od vrha kljuna do konca repa meri 120 mm, od vrha klju¬ na do konca kril 100 mm, od vrha klju¬ na do tilnika 43 mm, od vrha kljuna do t. i. sekundarnih peres pa 80 mm. Dolži¬ na kljuna je 10 mm, dolžina goleni pa je približno 20-25 mm. Tako narisan obris ptice s strani pre¬ nesemo na kos lipovine. Pri rezbarjenju največkrat odvzemamo odvečni mate¬ rial, zato najprej s pomočjo žage za les obžagamo oz. odstranimo odvečni del gradiva. V nadaljevanju s pomočjo rez- barskega polkrožnega in ravnega dleta 36 januar 2010 mr ter rašpe natančno do črte izrezljamo in obrusimo obliko ptice, kot jo vidimo s strani. Nato na zgornjo stran obdelovan- ca prenesemo še tlorisni pogled in tudi ta del oblikujemo po začrtanih linijah. Obdelani del je zdaj še oglate oblike, zato ga s pomočjo ravnega ter polkrožnega dleta in rašpe zaoblimo, kot prikazujeta sliki 4 in 5. Pri delu moramo še posebno paziti in biti pozorni na vratni del z gla¬ vo, trebuh in boke ter hrbtni del s krili in repom (slika 6). Izrezljani kos nato zbru¬ simo s srednje in fino zrnatim brusilnim papirjem. Po brušenja lesena plastika že kaže prihodnjo podobo ptice. Drugi korak Na izrezljani kos lesa - ptice natan¬ čno narišemo t. i. krovce in ščitna pe¬ resa, sekundarna in primarna ter repna peresa oz. druge posamezne dele ptice, tako kot je prikazano na sliki. S pomočjo dobro nabrušenega ravnega rezbarskega dleta in modelarskega noža ali skalpela ter dleta V-oblike previdno in natančno po zarisanih črtah izrežemo peresa na hrbtu, obeh krilih in repu (sliki 7 in 8). Sledi ponazoritev ustroja ali sestave na prej izrezanih ptičjih peresih, in to naj¬ prej na hrbtu, izrezljanih krilih in repu, pozneje pa še na drugih delih trupa. Ustroj posameznih peres izdelamo s po¬ močjo pirografa. Črtice na peresih kril in repnih peresih vedno vžigamo v les rah¬ lo polkrožno (slika 9). S ponazarjanjem ptičjega perja na preostalih delih telesa, ki ga najprej zarišemo s svinčnikom, ve¬ dno začnemo od spodaj navzgor oz. od zadaj naprej, se pravi od repa proti glavi oz. od trebuha proti hrbtu (slika 10). Na ta način dobi naša ptica realističen videz. Pri tem opravilu je potrebna precejšnja natančnost in tudi nekaj potrpljenja. Slednjega boste potrebovali tudi pri bar¬ vanju, če se boste zanj odločili. Vzemite si čas, saj se naglica lahko maščuje. Izdelava nog in od Noge Zapomnite si, da še tako lepo izrez¬ ljano figuro ptice lahko pokvarimo s sla¬ bo izdelavo ptičjih nog, oči ali površnim barvanjem. Ptičji nogi izdelamo posebej in ju pozneje prilepimo v izvrtini na spodnjem delu ptičjega trupa. Obstaja kar nekaj načinov izdelave ptičjih nog. Noga ptice je sestavljena iz pete, gole¬ ni, sprednjih (največkrat) treh prstov in zadnjega prsta. Sprednje tri prste lahko poimenujemo notranji, srednji in zu¬ nanji prst. Srednji prst je običajno naj¬ daljši, zadnji najkrajši, medtem ko sta notranji in zunanji krajša od srednjega. Notranji prst je malenkost krajši tudi od zunanjega. Del noge s prsti lahko izdelamo iz lesa. Najbolje je, da ta del naredimo po¬ sebej in ga nato prilepimo na golen. Pri tem moramo paziti na ustrezno dolži¬ no goleni kot tudi prstov in na njihov premer. Tako je premer goleni približ¬ no 2 mm, premer prstov pa približno 1,5 mm, kar naj bi ustrezalo velikosti ptičjih nožič v naravi. Pri izdelavi mo¬ ramo paziti tudi na smer poteka letnic v lesu, saj morajo potekati vzdolž smeri prstov oz. v smeri goleni, sicer se nam bodo kaj hitro prelomili. Drugi način izdelave noge je iz žice (bakrene, jeklene) že navedenega pre¬ mera ter žice nekoliko manjšega pre¬ mera, ki jo uporabimo za prste, ki jih prispajkamo na golen in nato s pomočjo fine pile za kovino tudi ustrezno obde¬ lamo. Tretji način izdelave je s pomočjo ulivanja kositra (cina) v prej pripravljen kalup iz modelirne mase DAS. Model ptičjih prstov naredimo iz lipovih letvic. Slednji način izdelave sem izbral tudi sam, ker se tako izdelani prsti močno približajo ponazoritvi prave ptičje noge. Poleg tega je prednost tako ulite noge s prsti, da jih je mogoče lepo ukriviti oz. prilagoditi podlagi (npr.: veji), na kate¬ ro pozneje postavimo izdelano plastiko ptice. Postopek take izdelave je naslednji. Iz lipovih letvic preseka 1,5 x 1,5 mm naredimo leseni modelček noge oz. ptičjih prstov, kot prikazuje slika, kjer je dolžina vseh štirih prstov enako dolga - približno 17 mm. Na ustrezno dolžino jih bomo skrajšali na ulitku. Pri izdelavi modela moramo upošte¬ vati konično obliko prstov. To pomeni, da se stranice prstov z zgornje in spo¬ dnje strani proti koncu zožijo in da so zgornji robovi rahlo zaobljeni. Ko smo model izdelali, se lotimo izdelave kalu¬ pa. Tega izdelamo iz modelirne mase DAS, in sicer tako, da zgnetemo ter zva¬ ljamo primerno količino mase, da do¬ bimo dve ravni ploščici debeline okoli 8 mm in velikosti 60 x 50 mm. Maso ene ploščice pustimo, da se posuši oz. strdi, medtem ko v drugo ploščico na sredino kakih 12 mm od roba pazljivo vtisnemo leseni modelček ptičje noge oz. prstov. Nogo obrnemo tako, da trije prsti gleda¬ jo navzdol ter da so ostri robovi porav¬ nani z ravnino ploščice. Tako vtisnjen modelček pustimo v ploščici iz mode¬ lirne mase toliko časa, da se ta na zraku TZH 5 januar 2010 37 ZA SPRETNE ROKE strdi. Nato modelček previdno odstrani¬ mo in obe ploščici položimo še v peči¬ co štedilnika za 15-20 minut. Pozneje v ohlajeni ploščici, v kateri je odtis prstov, z modelarskim nožem ali skalpelom na zgornji strani zarežemo livni kanal. Na spodnjem delu kalupa, kjer so trije prsti, prav tako z nožičem naredimo oddušni- ke oz. zračne kanalčke (sliki 11 in 12). Ti so namenjeni odvajanju zraka, ko v kalup ulijemo staljeni kositer, ki smo ga stalili v kovinski posodi na plinskem ku¬ halniku ali kuhinjskem štedilniku. Ka¬ lup je tako pripravljen za ulivanje. Pred ulivanjem obe ploščici kalupa rahlo se¬ grejemo v pečici štedilnika, nato pa ju stisnemo s pomočjo manjše mizarske svore (slika 13). Za taljenje in ulivanje kositra je zelo primerna posoda lonček iz nerjavnega jekla, ki se v gospodinjstvu uporablja za kuhanje kave. S pomočjo kalupa in cina izdelamo nekaj ulitkov ptičjih nog. Če se zgodi, da kositer ne zalije celotne noge ali posameznega prsta, poglobimo moč kot neke vrste nosilec figure, da jo bomo lažje prilepili na podstavek iz kosa veje, korenine ipd. (slika 14). Na spodnjem delu trupa ptice prav tako iz¬ vrtamo luknjici in vanju vlepimo goleni. Pri delu, še posebej pri taljenju in uli¬ vanju kositra, moramo biti izredno pre¬ vidni, da se ne poškodujemo, zato mora¬ mo upoštevati varnostna pravila. Pred ulivanjem staljene kovine si nadenemo za¬ ščitna očala, na roke pa rokavice (najbolje take, ki nas ščitijo pred vročino oz. opekli¬ nami). Avtor tega prispevka ne odgovarja za morebitne nastale poškodbe pri delu (vreznine, odrgnine, opekline ipd.). Oči Oči za izrezljano ptico lahko izdela¬ mo na več načinov. Najmanj dela ima¬ mo, če kupimo že narejene oči iz stekla ali iz epoksidne smole v trgovinah s ho- bijskim materialom in jih vdelamo v naš izdelek. Takšne oči je mogoče naročiti prek spleta, ni mi pa znano, ali jih je že mogoče kupiti tudi pri nas. Drugi način je, da jih previdno izrez¬ ljamo na glavi ptice v predvideni veliko¬ sti, v našem primeru naj bi bile premera 4 mm in morajo biti rjave barve. Zelo naravne bodo oči ptice, če jih bomo čisto na koncu, ko bo figura že pobarvana, okrasili z akrilnimi barvami, in to po naslednjem postopku: Potrebujemo belo, črno in rjavo akrilno barvo ter tri paličice premera 4 mm, dolžine pribl. 60 mm. Na že po¬ barvanem izdelku v barvah ptice v naravi označimo mesti, kjer sta očesi. Z eno od paličic, ki jo narahlo pomoči¬ mo v belo barvo, previdno naredimo odtis na mestu za oko. Postopek pono¬ vimo še za drugo oko. Drugo paličico, ki jo na eni strani stanjšamo na premer 3.5 mm, pomočimo v črno barvo in prav tako previdno naredimo odtisa nekoliko iz središča na prej narejena bela odtisa oči. Tretjo paličico stanjšamo na premer 2.5 mm, jo pomočimo v rjavo barvo in z njo naredimo odtisa na sredini prej¬ šnjega črnega polja. Z ošiljenim zobo- kanalčke za odvod zraka. Kositer mora biti tako segret, da je talina lepo tekoča. Ulitke ptičjih prstov s pomočjo mo¬ delarskega noža, fine pile in finega bru¬ silnega papirja obdelamo tako, da so na njih lepo vidni členki in krempeljci. Na stičišču prstov nato izvrtamo luk¬ njo enakega premera, kot je golen (npr. 2 mm). Ulitek prstov prilepimo na go¬ len, ki je lahko narejena iz lesa ali žice. Golen mora biti nekoliko daljša, toliko da na spodnjem koncu štrli vsaj 10 mm iz izvrtine. Ta del nam bo pozneje v po- 38 januar 2010 TIKI s ZA SPRETNE ROKE trebcem ali zelo tankim mehkim čopi¬ čem nato naredimo črno pikico na rjavi odtis. Z močno ošiljenim zobotrebcem ali buciko, namočeno v belo barvo, na¬ zadnje naredimo še drobno belo pikico na črni piki. Ko se akrilne barve posuši¬ jo, očesci prelakiramo z visoko sijajnim prozornim akrilnim lakom. Če smo natančno sledili navedenim korakom, bosta očesci delovali naravno in zelo prepričljivo. Barvanje Pri barvanju bodimo zelo previdni, da ne bomo pokvarili celotnega izdelka in da ne bo ves naš dosedanji trud za¬ man. Ko smo ptico popolnoma dokonča¬ li, se lotimo barvanja. Pred začetkom si znova natančno ogledamo barvno foto¬ grafijo ptice v literaturi. Barvanja se loti¬ mo tako, da izdelek najprej prebarvamo z v vodi razredčeno temeljno barvo oz. Namestitev ptice Kot sem omenil že na začetku tega prispevka, so za izdelavo vinjete in na¬ mestitev ptice zelo primerni kosi vej ali korenin, ki jih naplavijo reke, še lepše pa delujejo veje ali korenine (slika 15), ki jih je naplavilo morje in jih najdemo na sprehodu po obali, na primer, če se odpravimo peš iz Kopra v Izolo. Vinjeta bo lepa, če ptico postavimo na prime- gessom (slika 17). Ko se temeljni premaz posuši, površino narahlo obrusimo s fi¬ nim brusilnim papirjem in nato še dva¬ krat prebarvamo. Struktura perja in dru¬ ge podrobnosti morajo biti lepo vidne (slika 16). Na posušeni temeljni barvi z mehkim svinčnikom narahlo označimo robove polj posameznih barv. Najprej pobarvamo večje predele, kjer prevla¬ duje ena barva, nato prehajamo na bar¬ vanje manjših polj z drugo barvo. Barvo pred nanašanjem nekoliko razredčimo. Prehode iz ene barve v drugo delamo s hitrimi potegi tršega čopiča in manjšim nanosom barve s skoraj suhim čopičem. ren posušen kos brezove veje. Za pritr¬ ditev veje ali korenine in pozneje ptice lahko izdelamo še podstavek. Tega nam lahko postruži lesostrugar iz orehovega lesa (premera približno 100-120 mm) ali pa ga izdelamo sami (slike 18, 19 in 20). Končno ptico namestimo na vejo ali korenino, označimo mesti, kjer bomo izvrtali luknjici in vanju prilepili podalj¬ ška (nosilca) ptičjih nog. Pri izdelavi vinjete vam želim veliko uspeha in veselja. januar 2010 39 MARKO OSOLNIK Sani, ki jih bomo izdelali, so nami¬ zni okrasek, ki pa ga lahko uporabimo tudi kot stojalo za različna pisala (sli¬ ka 1). Ker imajo sani vrvico za vlečenje, jih lahko uporabimo tudi kot okrasek za novoletno jelko, saj so izdelane iz topo¬ love vezane plošče in zato zelo lahke. Če jih primerno okrasimo, so lahko lepo darilce. Gradiva Za izdelavo potrebujemo naslednje (slika 2): - topolovo vezano ploščo debeline 8 ali 10 mm, - okroglo bukovo palico 0 8 x 150 mm, - trak aluminijaste pločevine debeline do 1 mm in dolžine 200 mm, - belo lepilo za les, - univerzalno kontaktno lepilo »neo- stik«, - prozorni lak za les na vodni osnovi (lahko v pršilki). Orodje Sani lahko izdelamo že z ročnim orodjem (slika 3), če uporabimo elek¬ tričnega, pa je delo nekoliko lažje in hi¬ trejše. Potrebujemo: - risalni pribor (svinčnik, radirka, še¬ stilo, kotnik), - ročno ali električno rezljačo, - vrtalni stroj s stojalom in svedri za les premera 8, 10, 20 in 25 mm, - kolutni brusilnik, - primež, - pilo za les, pilo za kovino, - klešče za pločevino, - kladivo, mizarsko svoro, - brusilni papir zrnatosti 150 in 400, - pirograf. Izdelava Sani izdelamo iz 8- ali 10-milimetr- ske topolove vezane plošče. Stranici naj bosta velikosti 150 x 45 mm, sedalni del pa 100 x 60 mm (slika 4). Obliko stra¬ nic s svinčnikom prerišemo z načrta na vezano ploščo. Krivino narišemo s šestilom, nato stranici izrežemo z mo¬ delarsko ročno rezljačo, lahko pa tudi z električno rezljačo. Večje izvrtine v stra¬ nicah naredimo s ploščatim svedrom za les premera 25 mm. Zadnjih dve izvrti- ni med seboj povežemo in ju z rezljačo oblikujemo v oval. Robove s fino pilo opilimo, da je oblika ovala lepo izpelja¬ na (slika 5). V obe stranici sani hkrati iz¬ vrtamo tudi dve izvrtini premera 8 mm za okrogli paličici, ki povežeta stranici sani (slika 6). Sprednja palica bo tudi vle¬ čna. Stranici nato opilimo po robovih, da zgladimo sledove rezanja. To lahko najhitreje naredimo s kolutnim brusilni¬ kom, če ga imamo seveda pri roki. Nato vzamemo še brusilni papir zrnatosti 150 in robove dokončno pobrusimo. Podobno izdelamo še sedalni del sani. V sedež izvrtamo odprtine razli- Slika 2. Gradiva, potrebna za izdelavo sani. Slika 1. Sani kot stojalo za svinčnike čnih premerov, na primer 20 in 10 mm. Večje izvrtine bodo za flomastre, manjše pa za svinčnike. Iz okrogle bukove letvi¬ ce premera 8 mm odrežemo dve paliči¬ ci na dolžino 60 mm, kolikor bo širina sani. En konec paličic namažemo z be¬ lim lepilom za les in ju potisnemo v iz¬ vrtini prve stranice. Rahlo ju zatolčemo s kladivom, da se konec palice poravna z zunanjo ploskvijo stranice sank. Nato z lepilom namažemo še nasprotna konca paličic in nanju nataknemo drugo stra¬ nico ter ju poravnamo z lično stranjo stranice sani. Pustimo kakih 15 minut, da lepilo prime, nato s pomočjo svor na sani prilepimo sedalni del. Z lepilom za les premažemo zgornji rob stranic sani in nanj pritisnemo sedalno ploščico. Ko se po približno pol ure lepilo posuši, z brusilnim papirjem in kladico obrusi¬ mo lepilne spoje, da očistimo presežke lepila in zgladimo spoje (slika 7). Ko so površine obrušene, lahko na spodnja robova sani prilepimo aluminijasta tra¬ kova širine, kolikor je debelina stranic, torej 8 mm in dolžine 200 mm. Trakova odrežemo s škarjami za pločevino iz alu¬ minijaste pločevine debeline do 1 mm. Na spodnji ukrivljeni rob ju prilepimo z univerzalnim kontaktnim lepilom. S kontaktnim lepilom lepimo tako, da premažemo obe ploskvi, tako les kot Slikaj. Orodja in pripomočki za izdelavo Slika 4. Sestavni deli sani 40 januar 2010 mr Slika 5. Izdelava ovala v stranici pločevino, počakamo nekaj minut, da se nanos rahlo osuši in trakova natančno pritisnemo na robova stranic. Pločevino je dobro pred nanosom lepila tudi neko¬ liko obrusiti in temeljito očistiti, da bo spoj bolj trden. Zaradi estetskega vide¬ za naj trakova segata čez konca stranic sani. Presežka zakrivimo in ju tako spre¬ daj kot zadaj prilepimo še na zgornji rob stranic. S pilo za kovino spilimo robove pločevine, kjer segajo čez ploskvi stra¬ nic in zgladimo vse neravnine. S pirografom lahko vžgemo tudi ka¬ kšen okras ali izdelek samo pobarvamo Slika 7. Pogled na zlepljene sani s spodnje strani Slika 6. Izdelava izvrtin za vezne palice Slika 8. Izdelane sani z vlečno vrvico so kot okrasek za novoletno jelko. Kosovnica Slika 9. Različne oblike sani z akrilnim barvami. Na koncu ga še pola¬ kiramo s prozornim lakom. Ko se nanos laka posuši, ga lahko obrusimo s finim brusilnim papirjem zrnatosti okoli 400 in površine še enkrat polakiramo. Tako dobimo gladkejšo površino kot pri en¬ kratnem nanosu laka. Na sprednjo pali¬ co sani navežemo vrvico in sani so pri¬ pravljene za »spust« (slika 8). Obliko sani si lahko priredimo po svoji zamisli. Nekateri se bodo morda odločili za bolj klasične sani, drugi za sodobnejše (slika 9), vse pa so lahko enako lepe. TIE£ 5 januar 2010 41 ZVONKA VRENČUR Tokrat bomo naredili preprost obe¬ šalnik v obliki drevesa, ki je poleg tega, da je uporaben, tudi lep okrasni do¬ datek stanovanja (slika 1). Glede na namen uporabe izberemo poljubno velikost drevesa. Predstavili bomo po¬ stopek izdelave drevesa - obešalnika, ki je namenjen predvsem otroškim vrh¬ njim oblačilom (slika 2). Drevo je v veli¬ kosti, ki je primerna za najmlajše, saj le tako lahko sami pospravijo svoje bunde, plašče, kape, šale in rokavice. Ob tem so tudi zelo veseli, da imajo svoj poseben obešalnik. Gradiva, ki jih potrebujemo za izde¬ lavo drevesa obešalnika (slika 3): - dva kosa vezane plošče 750 x 400 x 8 mm, - grob in fin brusilni papir, - barva ali lak na vodni osnovi. Od orodja in pripomočkov potrebu¬ jemo: - svinčnik, - čopič, - vbodno ali kakšno drugo žago, - fino ozobljeni list za vbodno žago. Izdelava: Načrt povečamo na želeno velikost. V našem primeru naj bo drevo visoko 750 mm in široko 400 mm. Iz kopije na- Slika 3- Material in pripomočki za izdelavo obešalnika Slika 4. Najprej občrtamo obliko drevesa. Slika 2. Obešalnik za otroška vrhnja oblačila črta izrežemo ob¬ liko drevesa in jo pritrdimo na veza¬ no ploščo. Lahko jo prilepimo tudi z odstranljivim le¬ pilom. Z mehkim svinčnikom občr¬ tamo obliko dre¬ vesa (slika 4). Nato z vbod¬ no žago previdno izrežemo najprej eno in nato še dru¬ go polovico dre¬ vesa (slika 5). Obe polovici obešalni¬ ka sta si podobni. Razlikujeta se le v zarezi za sestav¬ ljanje na sredini drevesa. Pri izre¬ zovanju moramo biti pozorni, da zarezo natančno izrežemo, saj bo le v tem primeru obešalnik trdno stal. Obliko obešal¬ nika pobrusimo najprej z grobim, Slika 1. Drevo obešalnik nato še s finim brusilnim papirjem (sli¬ ka 6). Robove pobrusimo tako, da so lepo zaobljeni. Obešalnik je zdaj pripravljen za la¬ kiranje (slika 7). Lakiramo ali barvamo (slika 8) vsak kos posebej, in to na obeh straneh. Priporočljivo je, da površino premažemo vsaj dvakrat. Ko je lak suh, delov med seboj ne zlepimo, temveč ju le sestavimo. Obešalnik v obliki drevesa je tako končan in ga lahko ob koncu sezone, Slika 5. Nato izrežemo obliko drevesa. Slika 6. Robovepobrusimo. 42 januar 2010 TIH 5 Slika 7. Sestavne dele pobarvamo aliprelakiramo. IZDELEK ZA DOM Slika 8. Izrezana inpobrušena dela obešalnika ko zimskih oblačil ne potrebujemo več, preprosto razstavimo in pospravimo na primerno mesto. Omenimo naj še nekaj primerov, za kar se lahko tak obešalnik uporabi: - za vrhnja oblačila za odrasle (pri tem moramo načrt obešalnika - drevesa povečati na želeno velikost); - za rokavice (slika 9); - pri ženskah se pogosto najde nakit, ki se nam valja v šatuljah in po pre¬ dalih; če ga obesimo na drevo, je naš nakit lepo in pregledno spravljen na obešalniku (slika 10); - za elastike in sponke za lase; - nanj lahko pritrdimo listke s sporoči¬ li, opomnike ali zanimive misli; - prav tako lahko prilepimo nam ljube fotografije ali slike družinskih članov in tako izdelamo družinsko drevo; - iz vezane plošče, modelirne mase, papirja, kartona ali drugega primer¬ nega materiala lahko naredimo liste ter jih pritrdimo na drevo; s tem do¬ bimo okrasni izdelek, ki nam polep¬ ša prostor; - za najmlajše naredimo drevo, ki ga uporabimo kot kuliso pri lutkovni predstavi, lahko pa v večjem merilu izdelamo tudi kulise za šolske gleda¬ liške predstave. Drevo obešalnik lahko izdelamo tudi iz drugih primernih gradiv, kot so kar¬ ton, razne umetne mase ter druga gradi¬ va, ki se brez težav obdelujejo. Slika 9. Obešalnik drevo za rokavice Slika 10: Obešalnik drevo za nakit 43 c 6 >!-’ ZA SPRETNE ROKE v zeleno m ALENKA PAVKO - ČUDEN Foto: Miha Čuden Pletenje je starodavna tehnika izde¬ lave blaga. S prsti se je pletlo že 1000 pr. n. št., hkrati pa so bili verjetno v uporabi tudi pletilni okvirji ter pletilna vretena. Že v 5. stol. n. št. je bilo razvito vzorče¬ nje, kar dokazuje nogavica iz tega obdob¬ ja, razstavljena v Leicestrskem muzeju v Veliki Britaniji. V 15. in 16. stol, se je ročno pletenje razširilo po vsej Evropi. Ustanavljali so se pletilski cehi, ki so šči¬ tili izučene pletilce (poklicno so takrat pletli predvsem moški) pred konkuren¬ co neizučenih delavcev. V večini evrop¬ skih cehov si je bilo članstvo v cehu mo¬ goče pridobiti z zahtevnim praktičnim preizkusom znanj. Izdelati je bilo treba npr. polsteno kapo, volneno jopico, par rokavic ter preprogo ali tapiserijo. Za pridobitev naziva mojstra je bilo potreb¬ nih šest let vajeništva. Prvi stroj za pletenje, pletilnik, je »šele« konec 16. stol., leta 1589, izumil angleški duhovnik William Lee. Pletil¬ nik je zapletal zančne vrste do desetkrat hitreje kot ročni pletilci. Izum stroja je povzročil, da ročno pletenje ni bilo več posebno cenjena veščina. Moški so pre¬ nehali plesti na roke, ročno pletilsko obrt so prevzele ženske. Danes se industrijski izdelki pletejo strojno, ročno pletenje pa je domena pletilske umetnosti, umetne obrti in hobijske dejavnosti. Hobijske izdelke pa je, tako kot pred izumom pletilnika, mogoče izdelati tudi s pomočjo pletil¬ nih okvirov in vreten. Pletilna vretena s 4-8 iglami so posebno primerna za iz¬ delavo pletenih vrvic, tista z več iglami pa za izdelavo pletenih cevi za gamaše, igrače ipd. Za pletenje potrebujete pletilno vre¬ teno v obliki pletilnega možička, pletil¬ ne gobice ipd. ter vrvico in kvačko ali krajšo pletilko (slika 1). Slika 1. Potrebščine za pletenje z vretenom 44 Pletilno vreteno ima votlo držalo, na vrhnjem robu pa pletilne igle, na ka¬ terih se s pomočjo pletilke oblikujejo zanke (slika 2). Nekatera pletilna vre- Slika 2. Pletilno vreteno - pletilni možiček tena so opremljena tudi z vodilom niti (slike 4, 6, 8 in 11). Pri pletilnih vrete¬ nih brez vodila si pomagate tako, da nit, podobno kot pri ročnem pletenju, dva¬ krat ovijete okrog kazalca ter pridržite s prstancem in mezincem roke, v kateri držite vreteno. Pred začetkom pletenja je treba v odprtino pletilnega vretena napeljati za¬ četek vrvice (slika 3). Pomagate si lahko Slika 3- Napeljava niti v odprtino pletilnega vretena Slika 4. Skica izdelave nasnutka Slika 5. Ovijanje začetne niti za nasnutek Slika 6. Skica nasnutka na pletilnem vrete¬ nu z vodilom Slika 7. Nasnutek - okrog igel ovita in pre¬ križana nit januar 2010 TIM 5 tako, da konec vrvice zavozlate, v vozel rahlo zabodete pletilko in vrvico z voz¬ lom potisnete skozi odprtino vretena. Če na to pozabite, lahko konec niti na¬ peljete tudi, ko napletete prvo vrsto. Nato se izdela nasnutek: okrog pletil¬ nih igel se ovije nit, da na vsaki igli na¬ stane zanka (slike 4, 5, 6 in 7). Nasnutku sledi prva zapletena vrsta. Pletenje poteka tako, da se pred pletilne igle zaporedoma polaga nit (sliki 8 in 9), Slika 8. Začetek pletenja prve zančne vrste Slika 9. Polaganje niti pred iglo s pletilko zajame stara zanka na igli (sli¬ ka 10), ki se nato prevesi prek položene niti in igle, da nastane nova zanka (slike Slika 10. Zajemanje stare zanke s pletilne igle TIM 5 januar 2010 11, 12 in 13). Ko je prva zančna vrsta za¬ pletena (slika 14), jo je treba zategniti (sliki 15 in 16). Slika 12. Prevešanje zanke Slika 1'5. Zapletanje zanke Slika 14. Zapletena prva zanka prve zančne vrste ZA SPRETNE ROKE Slika 15. Zategovanje zadnje zančne vrste Slika 16. Zategnjene zanke Pletenje se nadaljuje s polaganjem niti pred igle, zajemanjem starih zank ter zapletanjem in prevešanjem novih zank. Po vsaki zapleteni zančni vrsti je treba pletivo zategniti s potegom začet¬ nega konca niti navzdol skozi odprtino pletilnega vretena. Ko je napletena načrtovana dolžina pletene vrvice, se nit odreže (konec niti naj bo dolg približno 20 cm) in vdene v šivanko. Zanke se nato druga Za drugo prenesejo na šivanko in zategnejo, ko¬ nec niti pa se nato zavozla (slika 17). Slika 17. Zaključevanje zadnje zančne vrste 45 ZA SPRETNE ROKE Za izdelavo širših vrvic ali pletenih cevi se uporabljajo vretena z več ple¬ tilnimi iglami (slika 18), pletenje pa se Slika 18. Vreteno za pletenje širših vrvic z osmimi iglami izvaja na enak način kot pri vretenu s 4 iglami (sliki 19 in 20). Slika 19. Nasnutek za širšo vrvico Slika 20. Pletenje širše vrvice Pletene vrvice lahko izdelate iz razno¬ barvnih pletilskih prej (slika 21), pa tudi iz konopljenih vrvic, slame in odpadne¬ ga materiala, npr. razrezanih plastičnih Slika 21. Pletene vrvice vrečk, darilnih trakov, razrezanih najlonk ipd. Ploske izdelke, npr. podstavke za lonce, preproge in predpražnike, ali tri¬ dimenzionalne izdelke, npr. kape, igrače ipd., sestavite s šivanjem (slika 22). Z za¬ poredno menjavo barvnih niti pri plete¬ nju vrvice nastane večbarvna vrvica, iz nje pa pisan izdelek (slika 23). Slika 22. Šivanje napletene vrvice VLOŽNA MAPA ZA SHRANJEVANJE REVIJE TIM Za bralce revije TIM smo pripravili vložno mapo za shranjevanje kompletnega letnika (10 številk) revije TIM. Večina bralcev prebranih izvodov revije ne zavrže, ampak jih shranjuje, zato jim bo vložna mapa dobrodošel pripomoček pri lažjem vzdrževanju in zagotavljanju boljše preglednosti svoje zbirke ter hitrejšem iskanju želenih člankov iz starejših letnikov. Prednost vložne mape je tudi v tem, da se da vanjo spravljene izvode kadarkoli izvleči, česar pri vezanem letniku revij ni mogoče storiti. To je za bralce Tima še posebej pomembno, saj je pogosto treba iz revije prekopirati katerega od načrtov za gradnjo modela ali kakega drugega praktičnega izdelka. Poseben sistem v mapi z žičnimi vpenjali omogoča preprosto vpenjanje ali izvlačenje posameznih izvodov revije. Na hrbtu mape je prazen prostor za navedbo letnika, kar omogoča pregledno razvrstitev večjega števila vložnih map. Cena ene mape je 4,17 €. Naročite jih lahko na brezplačni telefonski številki: 080 17 90 ali na spletu: www.tzs.si Si Revija za tehniško ustvarjalnost mladih 46 januar 2010 TIM S 1. Maketa sovjetskega jurišnega letala suhoj Su-22 M4 je delo Laščana Silva Privška, ki je iz precej nepopolne osnove stare češke KP-jeve makete naredil izjemno ponazoritev letala, ki še danes leti pri polj¬ skem vojaškem letalstvu. 2. Rudi Škornik iz Celja je avtor znamenitega francoskega lovca mo- rane-saulnier M.S. 406 v barvah letalstva Nezavisne države Hrvatske (2308). Isto letalo je pozneje nekaj časa letelo tudi z oznakami parti¬ zanskega letalstva. 3. Na lanskem 31. pokalu Ljubljane sta v kategoriji nenavadnih mo¬ delov občinstvo najbolj navdušila Anglež John Jacomb iz Nemec Jonas Buchl. John, ki je pravi specialist za šov modele, je s strašljivo figuro pirata osvojil prvo mesto, Jonas pa je za letečega kozmonavta dobil bronastega zmajčka. 4. Na sliki je še eden izmed modelov lokomotiv Slovenskih železnic, SŽ 664 v merilu 1 : 87 (HO) iz zbirke Bojana Bartola. Ob tem velja poudariti, da je tako kot večina njegovih lokomotiv tudi ta izdelana v samogradnji. 5. To sliko jaslic nam je poslal Žan Filipič iz Stare Oselice v Poljanski dolini, dijak 1. letnika Srednje strojne in kemijske šole v Ljubljani. Hlevček na desni in vodnjak s tekočo vodo na sredini je naredil po načrtih iz Tima, še nekatere mehanske dodatke in grad na levi, ki ga je opremil z verižnim mehanizmom, pa je izdelal po svoji zamisli. Foto: Ž. Filipič, A. Kogovšek, I. Kuralt in J. Prpič J J J J U Želiš narisati < NflR ™ IN univerzit ™ knjižnica DS helikopterja, letala, Ali pa prikupno sl 186 6712009 /2010 princese, mo Ne veš, kako s Potem sta knjigi 920095021,5 in Prikupne zamisli za risanje PRI kot naročeni zate. risanje Kako ustvariš več kot 80 risb PRIKUPNE ZAMISLI ZA RISANJE Knjiga Prikupne zamisli za risanje vsebuje ogromno motivov za risanje in razumljiva navodila, s katerimi se bo mlada umetnica naučila pravilnih osnov risanja in tako okrepila risarsko samozavest. 191 strani, 26 x 29 cm Cena: 24,99 € Tehniška založba Slovenije Knjiga Osupljive zamisli za risanje mladega umetnika s pomočjo preprostih navodil korak za korakom seznani s temeljnimi risarskimi znanji, s katerimi lahko razvije in izpopolni svoje risarske spretnosti. Knjiga vsebuje tudi nasvete pri izbiri materialov in risarskih sredstev, namige pri osvajanju tehnik ter številne napotke za boljše in učinkovitejše risanje. 191 strani, 26 x 29 cm Cena: 24,99 € OSUPLJIVE ZAMISLI ZA RISANJE Uv šjžAoft/ -K EBo-efc /n&ufičkt * Oc^čUv ♦ yi/loda' skogL ♦ TLa, (ptiču ' f Megastroji ■ Nadnaravna bitja ■ Ekstremni športi Smrtonosne živali • Vesolje ■ Hitri stroji MODRA ŠTEVILKA Naročila: {( (»OSO 17 90) ali www.tzs.si/eknjigarna Več kot 80 risarskih projektov Osem knji j v eni ■ Junaki in zlobneži ■ Dinozavri 28 • TIM 5 • januar 2010 TIM 5 • januar 2010 • 21 Model motornega čolna Skat Merilo: 1:1 Konstruiral: Anton Pavlovčič® Podatki o modelu: Dolžina: 550 mm Širina: 220 mm , Višina: 90 mm 24 • TIM 5 • januar 2010 TIM 5 • januar 2010 • 25 22 ♦ TIM 5 • januar 2010 TIM 5 • januar 2010 • Tl iZ • 0I0Z J^nuEf . 0I0Z Jiaiui!l . . <)f