OBČINSKO PRIZNANJE MARIJI JAMAR-LEGAT Zbori občinske skupščine so na 22. skupni seji, dne 1. junija 1992 sprejeli sklep, da priznanje - srebrni grb občine Škof ja Loka - za leto 1991 prejme Marija Jamar-Legat. Slovesna podelitev je bila v dvorani Loškega odra, dne 19. 6.1992. Pobudo za podelitev občinskega pri znanja je pripravilo Muzejsko društvo Škofja Loka in se glasi: Profesorica Marija (Jeja) Jamar, poro čena Legat, je potomka znane škofjelo ške meščanske rodbine Kajbetovih, ki so že pred 150 leti kupili Paslarjevo hišo na Mestnem trgu in nato trgovali z me šanim blagom. Jamarjeva Jeja se je rodila leta 1914 v Trbovljah, kjer je bil njen oče Tone občinski zdravnik. Svoja zgodnja otro ška leta med prvo svetovno vojno in po njej je večidel preživela pri svojih sorod nikih v Loki. Potem je šla v šole in po diplomah iz romanistike leta 1937 in slavistike leta 1944 na Filozofski fakul teti v Ljubljani je službovala kot profe sorica na gimnazijah v Ljubljani, Mežici, Stični, Škofji Loki in na učiteljišču v Ljubljani. Uveljavila se je kot uspešna in vzorna srednješolska pedagoginja, kot avtorica, sodelavka in urednica pedago ških in slavističnih publikacij in kot prevajalka iz francoske literature. Čeprav jo je družinsko življenje in službeno delovanje navezovalo pred vsem na Ljubljano, je ohranila tesno povezavo tudi s krajem Kajbetove rod bine in svoje mladosti. Tu je živel ožji krog družinskih in osebnih prijateljev, tu je urejala posestne razmere in priha jala na oddih in počitnice. V letih 1946- 1948 je celo kot profesorica službovala na takratni škofjeloški gimnaziji. Kmalu po vojni se je povezala s škofje loškim Muzejskim društvom in postala njegov mecen in ustanovni član. 25 let je bila članica uredniškega odbora Lo ških razgledov in ves ta čas skrbela za jezikovno lekturo in korekturo objavlje nih prispevkov. Kot avtorica je v Loških razgledih objavila pet kulturnozgodo vinskih razprav o razvoju šolstva na Loškem od začetkov do leta 1941, pisala o rojaku pisatelju Pavlu Perku iz Poljan in o loškem rojaku slikarju Gvidonu 245 Birolli, predstavila literarno podobo freisinške Loke in opisala pot po sledo vih zgodovine iz Loke v Freising. Njen glavni prispevek k spoznavanju domačega kraja pa predstavlja zbiranje in obdelava gradiva za serijo leposlovnih pripovedi iz življenja loških meščanskih in okoliških kmečkih družin v družbe nem dogajanju od 16. do 19. stoletja. S prispevki, kot so: Poročanje Agneze Kustlovke, je govorila o usodah loških luteranov; v Krvavi rihti, je pisala o vojnah, Turkih in kmečkih puntih v 17. in 18. stoletju; v Povečanju o Francozih pri nas in o nesrečnem abbeju Martinu Kuraltu je razjasnila o loškem meščan stvu med menjavanjem avstrijske in francoske oblasti na začetku 19. stoletja; v Loških kresovih je poročala o gospo darski in narodnostni prebuji med lo škimi meščani sredi 19. stoletja. Vsi ti prispevki temeljijo na dokumen tiranih dogajanjih in stvarnih družin skih razmerah v nekaterih starih, zna menitih meščanskih in kmečkih druži nah. Avtorica jih je v svoji leposlovni predelavi in pripovedi na zanimivo ber ljiv in preprosto razumljiv način pribli žala bralcem, da lažje dojemajo in spo znavajo družbeno dogajanje, družabno življenje in osebne usode preteklih rodov loškega meščanskega in kmečkega oko lja. S svojimi pričevanji je Marija Jamar- Legat pomembno prispevala k osvešča- nju in ohranjanju zgodovinskega spo mina na dogodke in ljudi iz loške zgodo vinske preteklosti. Uredništvo 246