glasilo delavcev industrije pohištva Stol Kamnik januar 1984, letnik XXXI S srečanja starejših Dupličanov lanskem letu je bila prodaja zadovoljiva Brž, ko mine leto in ko zberemo najpomembnejše podatke o poslovanju v lanskem letu, se pojavi cela vrsta vprašanj in med njimi tudi vprašanje, kakšna je bila prodaja naših izdelkov v letu 1983. Zato želim s tem sestavkom na kratko opisati dosežene rezultate pri prodaji našega pohištva in obenem tudi opozoriti na pomanjkljivosti nasploh in posebno pri našem delu. Seveda pa je za celovit komentar še prezgodaj, ker še ni na razpolago podatkov o zaključnem računu, da bi mogel oceniti vse rezultate in našo uspešnost. Najprej se bom dotaknil podatkov o doseženi realizaciji tako za celotno delovno organizacijo kot tudi za temeljne organizacije, ki so prispevale svoj del k doseženi prodaji. Po zadnjih podatkih smo lani dosegli 1.607 milijonov din realizacije. V primerjavi s podatkom za leto 1982 pomeni to povečanje za 24%, v primerjavi s pianom za leto 1983 pa je dosežena realizacija 100%. To bi lahko ocenil kot zadovoljivo, če upoštevam zelo težke pogoje pri prodaji pohištva, namenjenega negospodarskim investicijam ter dejstvo, da nismo imeli denarja za kreditiranje. Omenjeni podatek zajema tudi realizacijo, doseženo v TOZD-PRODAJI s kooperacijskimi posli, preprodajo in servisno dejavnostjo. Prav gotovo delavce Stola predvsem zanima realizacija naših proizvodnih tozdov. Vse štiri tovarne skupaj so lani dosegle 1.425 milijonov din s prodajo svojih Nadaljevanje na 2. strani LETA SO LETA, bi rekel tisti starejši človek, ki si je zares nabral že kar lepo število let, vendar je še poln življenjske vedrine, še vedno zdrav in čil. Tale posnetek je nastal nekaj dni pred novim letom 1984, napravljen pa je v vhodu v parkirni prostor za staro Stolovo delavsko restavracijo. Na posnetku so udeleženci rednega vsakoletnega srečanja starejših Dupličanov, med katerimi so tudi Stolovi delavci. Povabljeni so se za spomin slikali s svojimi gostitelji. Srečanje je bilo prijetno. Dupličani so se verjetno bolj kot čez leto pogovorili s so-krajani o zdravju, zadovoljstvu in nasploh o svojem In sosedovem življenju. Prav je tako. Upamo, da bodo taka srečanja ostala tudi v prihodnjih letih. Ob koncu leta, ko v vrsti let prištejemo še eno leto. Tedaj smo veseli, čeprav smo morda malo slabše živeli kot lani. O srečanju starejših Dupličanov objavljamo v tej številki še nekaj slik in vedrih misli. Starejši Dupličani niso taki, kot bi morda kdo mislil. So korenine, ki jim zlepa kaka stvar ne more do živega. Ob pogledu na starejše sokrajane se človeku utrne veliko misli. Med prvimi prav gotovo ta, da so morali ti ljudje v življenju veliko skusiti. Pestila jih je vojna, pomanjkanje, brezposelnost, pa tudi bolezen in še veliko drugega, preko česar se v življenju, žal, ni dalo. Starejši Dupličani so se torej ob koncu lanskega leta zopet srečali v stari Stolovi restavraciji, se pogovorili In nasmejali. Najprej so pred zbranimi s petjem in recitacijami nastopili otroci otroškega vrtca na Bakovniku. Zelo lep in skrbno pripravljen govor je imela njihova nova sokrajanka in blagajničarka pri SZDL, ki je prej živela v Motniku. Tudi pozneje ni manjkalo prijaznih besed. Oglasil se je organizator tega srečanja Rado Suhadolc in upokojenec Mavric Kotnik. Pa še veliko drugih. Če ne drugače, pa v pogovoru s sosedom. Mavric Kotnik se je rad usedel za mizo, predno je »šklocnil« aparat. Lado Pavšič je bil kot fant, v najiepših letih, in njun sosed v sredini tudi ni pomislil, koliko let je že minilo. Na pragu je bilo leto 1984. Vsi ti možje so imeli na ta dan veliko želja. Med glavnimi pa je bila gotovo, živeti v novem letu in tudi kasneje. Vso srečo tem in vsem udeležencem srečanja. Nadaljevanje s 1. strani Prodaja po posameznih tozdih v letu 1983 je razvidna iz naslednje tabele: (v mio din) Realizacija Indeks 83/82 Indeks Real. 83/Plan 83 TOZD-1 604 141 112 TOZD-2 380 121 90 TOZD-3 348 110 86 TOZD-4 93 135 106 Proizvodni tozdi 1.425 126 98 TOZD-9 182 106 126 SKUPAJ DO 1.607 124 100 ba omeniti zelo uspešno in dobro prodajo na domačem trgu. Tovarna ploskovnega pohištva je sicer povečala realizacijo nasproti letu 1982 za 21 %, pa kljub temu ni dosegla letnega plana. Zaradi že znanih razlogov je tovarna lani poslovala z izgubo, ki se je v drugi polovici leta začela zmanjševati. Glede na povečano realizacijo v zadnjih treh mesecih, je pričakovati, da se bo izguba ob zaključnem računu še zmanjšala. Njena izvozna realizacija, preračunana v din, znaša 28 %. Tovarna kovinskega in oblazinjenega pohištva najbolj zaostaja za planom (16 odstotkov). Lani je realizacijo povečala za 10%. Dosegla je samo dobrih 7% realizacije s prodajo na tuja tržišča. Zelo težki pogoji prodaje na domačem tržišču se namreč najbolj negativno odražajo ravno pri doseganju realizacije v tej tovarni. Zmanjšano povpraševanje po foteljih In vrtiljakih ni mogla nadomestiti z izvozom niti s prodajo za široko potrošnjo. Ker je izvoz naših izdelkov prav tako iz leta v leto bolj pomemben, je prav, da prikažem glavne podatke o doseženem izvozu v lanskem letu, in sicer v ameriških dolarjih, da podatke lažje primerjam In da obenem eleminiram vpliv izredno povečanega tečaja din nasproti dolarju. Prikazana prava slika našega izvoza ni ugodna. Dejansko smo lani dosegli !e štiri petine izvoza doseženega v letu 1982. Glavni razlog za zmanjšanje je izpad in-ženlrijskih poslov v Irak, kamor smo predlani izvozili za skoraj 2 milijona dolarjev naše opremo, še vedno je TOZD-1 naš največji izvoznik s svojim ustaljenim in tradicionalnim programom, pretežno v ZDA. Od celotnega izvoza naše DO kar 70% ustvarja Tovarna sedežnega pohištva. Po vrednosti izvoza je na drugem mestu TOZD-2, ki je imela velike težave ori dobavah v prvi polovici leta in delno v drugem polletju, zaradi tega in zaradi sla- izdelkov na domače in tuja tržišča. To je za 26% več kot v letu 1982. Glede na plan za leto 1983 pa pomeni realizacija 1.425 milijonov din 98% doseganje ali 2 % premalo. Kar 42 % realizacije je dosegla tovarna sedežnega pohištva. Ta je dosegla tudi najboljše rezultate predvsem na račun dosežene realizacije z izvozom. Znano je namreč, da ta tovarna največ izvaža. Vrednost izvoza, izražena v dinarjih, predstavlja kar 59 % celotne realizacije. Jasno je, da je delež izvozne realizacije tako visok predvsem zaradi porasta tečaja ameriškega dolarja. Ta je namreč v letu porastel za skoraj 100%. Tovarna sedežnega pohištva je lani izpolnila skoraj vsa izvozna naročila in prav zaradi tega je dosegla 41 % večjo realizacijo kot predlani in pričakuje tudi dobre rezultate, ki jih bo računovodstvo izračunalo. Žal pa moram ugotoviti, da TOZD-1 lani ni izkoristila vseh možnosti, predvsem možnosti večje prodaje v izvoz, kar bi rezultate še poboljšalo. Nekoliko manj uspešna kot TOZD-1 je bila lani Tovarna ploskovnega pohištva Sloga v Mostah. V lanskem letu je povečala realizacijo za 35 % oziroma za 6 % glede na plan. Njen delež Izvozne realizacije preračunamo v din je 30 %. To kaže že na sorazmerno precejšnjo izvozno orientacijo. Tudi zaradi izvoza ie tovarna dosegla dobre rezultate, pa čeprav je tre- Današnje življenje res ni z rožicami postlano, nič več tiste stare domačnosti in prijateljskih kramljanj v dolge zimske večere. Danes so ljudje raje sami, mladi skrbe za svoje delo, starejši se ukvarjajo s tistim, za kar imajo veselje in s svojimi težavami. Starejši in mladi težko najdemo pot do soseda, znanca, do človeka, ki nam je bi/ včeraj prijatelj. Pepi Sušin je na srečanju take pregrade hitro odstranil. Zapela je harmonika, po prostoru je zaplaval njegov lepi in preizkušeni tenor. Manjkalo ni verzov o mladosti, o dekletih in fantih, o večni temi vseh ljudi — ljubezni. Do solz smo se nasmejali, ne samo do solz, tako, da smo imeli lica mokra. Tako, kot že več let ne! Podatki so že znani za posamezne tozde, in sicer: Indeks 83/82 TOZD-1 3,453.076 93 TOZD-2 865.187 60 TOZD-3 182.290 62 TOZD-4 240.140 216 Proizvodni tozdi 4,740.693 85 TOZD-9 142.643 23 SKUPAJ DO 4,883.336 79 polovici leta smo pripravili posebno propagandno akcijo za »princip« program, ki je v naše Interiere pripeljal številne kupce, ki niso kupovali samo princip elemente, pač pa tudi ostalo pohištvo. Fizični obseg prodaje se je lani ponovno zmanjšal. Če primerjam količinsko prodajo najbolj pomembnih artiklov po posameznih marketing skupinah s prodajo v letu 1982, moram žal ugotoviti, da so le redki artikli, pri katerih je prodana količina večja. Nadaljevanje na 4. strani bih cen je doseženi izvoz manjši in ni dosegel niti milijon dolarjev. Zelo ugodno pa je presenetila tovarna Sloga iz Most, ki je prodajo izdelkov na tuja tržišča 2-krat povečala. Za to tovarno, ki zaposluje zelo malo delavcev, je doseženi izvoz v višini 240.140 ameriških dolarjev zelo velik uspeh, posebno, ker reklamacij praktično ni. Tovarna kovinskega in oblazinjenega pohištva v izvozu praktično ne nastopa. Doseženi izvoz je le poredko kompleti-ranje ostalih programov. Ni nam namreč še uspelo, da bi v tujino prodali večje količine oblazinjenega ali kovinskega pohištva. Podatek, ki je v tabeli naveden za prodajo, pomeni tisti izvoz, ko v okviru in-ženirinskih poslov vključujemo tudi blago drugih proizvajalcev, kot so zavese, talne obloge, posteljno perilo itd. To je manjši del, večina takega izvoza se evidentira direktno proizvajalcem kot npr. izvoz »jogi« posteljnih vložkov in luči od Mebla ali hladilnikov od Gorenja. Zakaj je dosežena prodaja nasploh le zadovoljiva in zakaj nismo dosegli večje realizacije in s tem obenem tudi boljše rezultate? Na obe vprašanji naj za odgovor navedem le glavne značilnosti našega poslovanja v teku celega leta. Kot proizvajalci investicijskega blaga oz. opreme za pisarne, dvorane, sejne sobe itd., smo se tudi lani znašli na trgu, ker je veljal Zakon o negospodarskih investicijah, ki onemogoča nabavo pisarniškega pohištva. Z upoštevanjem navedenega dejstva, ki je močno zaviral našo prodajo pisarniškega pohištva (tega še vedno največ izdelamo), bi se morali močneje usmeriti v izvoz in obenem tudi več izdelovati za potrebe široke potrošnje. Že v začetku leta smo sklenili poleg že utečenih poslov tudi nekaj novih kupčij s tujimi partnerji, računajoč, da bi na ta način del takrat še prostih kapacitet usmerili v izvoz. Žal pa smo kasneje že v aprilu in maju morali ugotoviti, da zaradi težav in naraščanja cen repromaterialom nekaj poslov ni bilo več zanimivih ali pa enostavno nismo dosegli zahtevane kvalitete pri končavi izdelkov in je zato bilo treba take posle stornirati. Sele proti koncu leta, ko so se začele spreminjati tudi razmere v Ameriki, pa nam je uspelo dobiti toliko naročil, da lih nismo mogli sproti podelati. Vmes je prišlo tudi nekaj ugodnih inženirijskih poslov, zaradi česar je pogosto prišlo do krajših zamud pri izvoznih dobavah. Kar zadeva našo prodajo artiklov za široko potrošnjo, pa vendarle beležimo ugoden premik na boljše. Lani smo namreč preko lastnih Interierov preko maloprodaje prodali več kot 11 % celotne realizacije na domačem trgu. Žal pa nismo imeli na zalogi vseh artiklov npr. upognjeni stoli, okrogle mize, omare pri UNI programu, postelje, leseni stoli. V drugi Stolovi upokojenci v letu 1983 m ■ • > P Ob prehodu iz leta 1982 na 1983 smo v Glasilu opisali Stolove upokojence leta 1982. Od tedaj je zopet minilo leto dni in iz Stola so odšli novi upokojenci. V letu 1983 je bilo teh 42. Iz naše delovne organizacije je v enem letu odšlo dvainštirideset delavcev; število, ki je zares veliko in se močno pozna pri našem nadaljnjem delu. Boris Švajger, dosedanji vodja tozda 1, ki prav v tem času prevzema novo delo, je ob neki taki priložnosti ogledoval Stolove upokojence in jim v šali rekel, da bi se jih tovarni takoj izplačalo vzeti nazaj, ker so bili pridni in vestni. Tudi lanskoletni Stolovi upokojenci so bili povabljeni na skupno srečanje, prijeten pogovor in pogostitev. V imenu vseh Stolovcev in samoupravnih organov jih je najprej pozdravil Slavko Bergant, predsednik DS delovne organizacije, nato pa sta jim spregovorila novi Stolov direktor, Boris Zakrajšek in vodja službe za razvoj, tehnologijo in investicije, ing. Dušan Štefula. Kot stare in preizkušene delavce je nove upokojence zelo zanimalo nadaljnje Stolo-vo delo in njegov razvoj. Glavni direktor je v kratkem, vendar v izredno tehtnem pogovoru poudaril, da je naša skupna naloga boljše in učinkovitejše delo. Povečati moramo proizvodnjo, nuditi večjo in raznovrstnejšo ponudbo domačemu kupcu, predvsem pa veliko večjo pozornost nameniti izvozu. Naši izdelki morajo biti kvalitetni in napravljeni ob določenem času. Z boljšo organizacijo, pa naj bo to v tozdih ali skupnih službah, z boljšim delom, z enotnejšim in urejenejšim delovanjem bo to mogoče uresničiti in s tem tudi našemu, Stolovemu delavcu, nuditi boljše življenjske pogoje. Ing. Dušan Štefula je posebej orisal dosedanjo Stolovo proizvodno stanje. Rekel je, da smo v preteklih letih veliko napravili in imamo danes vendar primerne delovne pogoje. V glavnem so naši oddelki urejeni in posodobljeni, novi pa napravljeni po sodobnih tehnoloških rešitvah. Veliko smo uspeli napraviti, za primeren razvoj pa bomo napeli vse sile tudi v prihodnjih letih. Poleg lastnih sredstev bomo kot dobra firma dobili kredite. Najprej bomo uredili sušilnice lesa in napravili novi silos za lesne odpadke. V načrtih imamo nove ureditve, to so predvsem posodabljanje tehnoloških postopkov v naših oddelkih. Našemu delavcu moramo omogočiti, da bo lažje in več naredil, da bo zadovoljen z delom In osebnim dohodkom. Nadaljevanje s 3. strani Pri vrtiljakih je prevladajoč artikel 4059, kjer je prodanih nekaj manj kot 19 tisoč stolov, ali približno 10% mani kot v letu 1982. Pri foteljih so prav tako realizirane manjše količine ( v globalu okoli 10% manj), pa čeprav skupina beleži vrednostno povečanje za 10 %. Pri kovinskih stolih je zmanjšanje najbolj izrazito pri artiklu 4100 oz. 4082, v tem primeru beležimo zmanjšanje od 15 tisoč na 7 tisoč, tudi zaradi nizke cene in kasnejše opustitve artikla iz programa. Zelo izrazito zmanjšanje je pri artiklu 4364, in sicer za ca. 20 %. Pri artiklu 4771 pa so prodane količine skoraj iste, kljub temu, da je artikel že zelo zastarel, je pa zanimiv za določena področja in zaradi ugodne cene. Skupina kovinskih miz je glede na celotni program nepomembna in bi kazalo število artiklov omejiti na največ pet. Pri skupini »biro A mize« je lanska prodaja le 9.135 kosov različnih miz, kar je približno za 2.000 ali 20 % manj kot leto prej. Še bolj izrazito zmanjšanje je pri omarah iz programa »K«. Pri skupini »kinofotelji« je prodaja manjša za približno 5 %, večja pa je prodaja edino pri artiklu 4754. Povpraševanje po upognjenih stolih »thonet« je veliko, žal pa smo jih lani prodali samo 5.593 kosov. Zadnje serije, ki je bila obljubljena za mesec december, nismo dočakali pred koncem leta. Tudi pri teh stolih je prodana količina manjša kot v letu 1982. V to skupino se uvrščalo tudi »L« stoli. Začetek prodaje teh stolov ni obetaven. Zaradi nizkih cen smo program lesenih stolov in foteljev lani menjavali in zato tudi nismo izdelovali vseh artiklov. V tej skupini je manjša prodana količina bila pričakovana. Zmanjšanje je veliko (ca. 25 %). Program oblazinjenih foteljev in garnitur je zastarel. Poleg tega so postale cene nesprejemljive za izdelavo, ker se je materal (tekstil) zelo podražil. Zato smo nudili samo nekatere artikle. Prodane količine teh artiklov so večje. Za januarsko, to je za to številko Glasila tretjina naročenih sestavkov ni bila napisana in oddana. Ti delavci torej sklepa uredniškega odbora niso vzeli zares in dela niso opravili. Kako bo s sestavki za februarsko številko Glasila? Menda ne bomo v letu, ko praznujemo Stolovo 80-letni-co obveščanju, zbliževanju in medsebojnemu zaupanju namenili občutno manjšo skrb kot prejšnja leta Uredništvo Čeprav skupina »rex« program beleži 30 % večjo realizacijo, so prodane količine manjše. Delno tudi zaradi nizkih cen, ko artikle nismo nudili. UNI program v celoti je program, kjer smo prodali večje količine. Ocena je približno 30 %. Princip prodajamo leto in pol. Prodaja se ugodno povečuje. MODUL program, kot naš najboljši pisarniški program, je seveda tako kot ostalo pisarniško pohištvo pod vplivom omejitev. Prodane količine so približno za 30 odstotkov manjše kot predlani. V skupini inženiring se skriva tudi uspešna prodaja »delta« programa. V bodoče bi bilo ta program vseeno evidentirati ločeno. Lansko leto nam je prineslo nekaj bridkih spoznanj in novih izkušenj. Prepričan sem, da bomo v letošnjem letu to s pridom izkoristili. Naša glavna naloga je, zaustaviti zmanjšanje količin, ki jih prodajamo. Zato pričakujemo uspešno sodelovanje s proizvodnimi organizacijami, da bi razpoložljivi čas kar najbolj izkoristili. Janez Rogelj Razumljivo, kjer je harmonika in pesem, tam je tudi ples. V plesu je vsak človek drugačen, mlajši, lepši, gibčnejši in še bolj poln volje do življenja. Tone Modic, dolgoleten odbornik SZDL, do nedavnega blagajnik, zelo vesten in marljiv tudi pri gasilcih, je za ples zaprosil novo blagajničarko. Drugi so njiju in druge pare veselo opazovali. Harmonika je veselo pela, novemu letu naproti. Kjer je veselje, je tudi pesem. Kako pa bi človek drugače bolje pokazal zares dobro razpoloženje. Kot je lepo pogledati mladega človeka, ki ureže pesem, je še lepše pogledati starejšega človeka, ko se v pesmi dotakne našega, slovenskega in tudi svojega življenja. Vsi možje na sliki so stari nad sedemdeset let, ker so na srečanje starejših krajanov vabljeni sedemdesetletniki in starejši. Prepevali pa so pesmi o mladih letih, ko so bili nekateri še neporočeni fantje, mladeniči pred resnim vstopom v življenje. Kajne, Ernest Kvartič, tudi takrat je bilo lepo. Preresno bi bilo, ko ne bi bilo takih ljudi, kot ste vi. Z beležnico po matični tovarni Že nekajkrat doslej smo na srečanju starejših Dupličanov izbrali najstarejšo udeleženko in najstarejšega udeleženca srečanja. Letos sta bila to Anica Jakopec, ki bo letošnjega aprila stara 81 let in Franc Su-hovršnik, ki bo že nekaj dni po izidu te številke dopolnil 81 let. Anica Jakopec stanuje v ulici Matije Blejca. Otroci jo radi obiščejo, tudi sama gre k njim, drugače pa živi sama. Vsa dela si sama opravi. Gre v trgovino, skuha in pospravi, ročno si tudi sama pere. Anico bole noge, drugače pa je kar v redu. Še bi rada živela, to se vidi tudi na sliki, kjer je polna optimizma in zadovoljstva. Tudi drugim ni težko živeti s takim človekom, ker jemlje življenje takšno, kakršno je. Franc Suhovršnik stanuje v Klavčičevi ulici, št. 7. Šestnajst let je delal v Stolu in ga dogajanje v tovarni še danes zelo zanima. Danes, pravi, se mu leta kar dobro poznajo, ni pa bolan, kar je vendar najvažnejše. Franc rad gleda televizijo, prisluhne radiu in prebere časopis. Njegova največja želja je, da bi tudi v bodoče ne izgubil zdravja, da bi bil še pri moči. Rekel je, da bi še rad živel. Obema, Anici in Francu, enainosemdesetletnikoma s tega srečanja in vsem drugim Dupličanom, ki so že tudi prestopili sedemdeseto stopnico, srečno in zdravo leto 1984! PE-4: V tej poslovni enoti so že začeli z gradnjo novih sušilnic, najvažnejšo naložbo v zadnjem času. (1. etapa). Na žagi se ubadajo s pomanjkanjem kvalitetne hlodovine, kar pa ni nič novega, le da se ti problemi stopnjujejo. Glavna naloga grobega reza je oskrbovanje vseh porabnikov z zadostnimi Bambusova mreža in okvir iz lamelira-nega lesa — kvalitetna materiala, ki sta bila uporabljena že pri stolih bambus — 5707 in 5708. količinami decimiranega lesa. Pri tem imajo velike probleme z razdrobljeno proizvodnjo in s pomanjkanjem lesa, saj morajo preskakovati z dimenzije na dimenzijo. Tudi dodatni nalogi zmotijo redni tok proizvodnje; samo v zadnjem času so za Princip tako nažagali preko 200 m:i decimiranega lesa. Pomanjkanje rezervnih delov povzroča, da so remonti včasih le delno opravljeni; stroji, ki so že močno iztrošeni, pa se zaradi tega hitreje kvarijo. Zaradi pomanjkanja rezervnih delov je izpad proizvodnje v začetku leta nanesel že celo dekado. Tudi kupljen les prinaša dodatne probleme v nadaljnji obdelavi, ker je ves les tanjši od predpisanih dimenzij. Krivilnica je zadnje čase močno zasedena predvsem z naslonjalnimi loki za tip 5977 in naslonjalnimi loki za Sin-gerjeve stole 2932, 2933, 5932, 5933. Postopoma prehajajo z zahtevnimi krivinami na krivljenje z visoko frekvenco, kjer je manj škarta, povzroča pa prilagajanje dimenzij in postopkov na nove oblike, ki jih zahteva ta način krivljenja. PE-6: Kaj se dela v PE-6, ste nedolgo tega že brali na teh straneh, zato si oglejmo, kaj je novega od takrat. Pri panelskih sedežih se pravkar pojavljajo problemi pri 5977, kjer se lomi furnir na pred- Tole je nov otrok L — PROGRAMA — visoki fotelj L-11 z bambusovo mrežo v naravni izvedbi, ki deluje še bolj elegantno kot tapecirana verzija. Fotelj 5363, s katerim je opremljen olimpijski hotel HOLIDAV INN v Sarajevu, za katerega smo imeli na voljo le 30 dni časa od ideje do opreme in — uspeli smo. njem delu sedeža, napako pa je težko opaziti predno sedež ni lakiran. Da bo tega ne bo več prihajalo, bo potrebna manjša korektura modela, ki bo povečala radij okrogline, s tem pa bo odpravljena možnost pojavljanja škarta. Nadaljevanje na 6. strani Družabni del srečanja lanskoletnih Stolovih upokojencev je bil tudi tokrat v veliki Stolovi jedilnici. %« i -v. mmm— : 1 ‘ -'."L1 Mf M MO H H, ti §1 ■ Upokojenci in aktivni predstavniki tovarne so se hitro našli v skupnem pomenku, saj so bili še včeraj sodelavci v istem ali sosednjem oddelku. Zanimivo je, da se ljudje na takih srečanjih pogovarjajo tudi o stvareh, o katerih se sicer ne. Glavno zanimanje pa je vendar včerajšnjemu, današnjemu In jutrišnjemu Stolovemu delavcu in delu. Nadaljevanje s 5. strani Problemi so tudi pri izdelavi borovih panelskih sedežih za firmo Singer, ker ni ustreznega furnirja. Vsaka vrsta furnirja ima namreč svoje lastnosti. Naš črnogorski furnir pri visokih temperaturah in pritiskih izcedi toliko smole, da sta brušenje in nadaljnja obdelava zelo otežkočena. Druga vrsta furnirja postane med stiskanjem tako reliefna, da je razliko med ranim in kasnim lesom težko odpraviti z brušenjem, ker je furnir zelo tanek. Nabaviti bo treba debelejši furnir. Končno je prišlo tudi naročilo za izdelavo večje količine sedežev in naslonov za Italijo. Na visokofrekvenčni stiskalnici pa so stisnili prve lamelirane krivine za podnožnik 8045, ki dopolnjuje počivalnik 5045, ta pa je tudi v delu na tej stiskalnici. Te krivine so precej zahtevne, vendar so prvi poskusi kar dobro uspeli in če bodo naročila, bo lahko stekla serijska proizvodnja. PE-7: V stolarni je naročil dovolj, tako kot povsod drugje, izdelujejo predvsem stare tipe, od novih pa so to stol 0103 (ki pravzaprav ni nov, saj smo ga delali že pred 20 leti) in stoli za firmo Singer. — Tipi 2933, 5933, pripravljata pa se še 2932 in 5932, ki imata panelske sedeže furnirane z jesenom ali borom, ravno to pa so sedeži, ki v furnimi povzročajo probleme. Tudi stola 2062 se kar ne morejo otresti. V strojnem oddelku so nekateri stroji preobremenjeni, na drugih pa so še proste kapacitete. Velike probleme imajo tudi s pomanjkanjem delovne sile, kajti osip delavcev, zlasti mladih, je precejšen. PE-8: V mizami imajo letos v programu veliko stilnih stolov, /kar 20.000 kosov. Ti stoli so namenjeni za izvoz in kar je najvažnejše — imajo kar dobro ceno. Tudi Modul ostane v mizami, čeprav se je govorilo, da bi ga prenesli v TOZD-2. Poleg tega je tu še neumrljivi REX program in razne vrste jedilnih in klubskih miz. Del proizvodnje predstavljajo še usluge za druge obrate, predvsem za TOZD-2 in TOZD-3. Ravno za TOZI>2 je v letošnjem letu predvidena večja količina polizdelkov za Princip. Vmes pride še proizvodnja za inženiring, vendar se obseg le-te ne more določiti vnaprej, saj je odvisen od števila in ugodnosti ponudb med letom. Velike težave pri planiranju in pri izdelavi povzroča razdrobljena proizvodnja in s tem povezane majhne serije ter pomanjkanje osnovnih in pomožnih materialov, kajti več ko je izdelkov, večja paleta materialov je P°' trebna za izdelavo. Poleg tega se ubadajo v mizami še z velikim pomanjkanjem kvalificirane delovne sile. Pomagati si morajo z mladimi delavci, ki Pa še niso dovolj usposobljeni za zahtevna samostojna dela, med šolskimi počitnicami pa tudi s šolsko mladino. Zato so zahteve po večjem fizičnem obsegu proizvodnje težko uresničljive. Zato, da bo Stol dobil svoj nekdanji ugled in mesto, bo treba izboljšati kvaliteto, za kar je potrebno vcepiti zavest prav tem mladim delavcem. Pogled z zadnje strani nam razkrije nekoliko nenavadno konstrukcijsko rešitev fotelja, ki pa je že dala idejo za novo izvedbo, ki čaka na realizacijo — fotelj 5618. Po dogovoru z vodji poslovnih enot zapisal Stane Kočar. Mogoče je v prvem trenutku malce nenavaden občutek sedeti ob človeku, ki je bil še včeraj tvoj aktivni sodelavec, danes pa je upokojenec. Vendar to ni toliko pomembno. Še vedno smo vsi Stolovci, ljudje, ki smo delali za iste cilje in nas tudi v prihodnje zanima isto vprašanje. Dosedanje delo sindikata tozda 1 Poteklo je dveletno delo sindikata in s tem tudi mandatna doba, v kateri smo imeli precej težkega dela vse DPO v tozdu 1 in DO. Precej odgovornih nalog ima sindikat, vendar jih s skupnimi močmi premagujemo in uspešno rešujemo. Leto 1983 nam je prineslo še večje stabilizacijske ukrepe na vseh področjih, zavzemali smo se za boljše rezultate dela, varčevanje z materiali, varčevanje z energijo, večji izvoz, boljši življenjski standard delavca ... Prizadevali smo se za večjo produktivnost, večjo, disciplino. Zavzemali smo se za socialno pomoč delavcev, če je bilo to potrebno. V letu 1983 smo se tudi srečali z družbenim dogovorom o urejanju delovnega in obratovalnega časa, namreč Prvič v Jugoslaviji smo premaknili ure za eno uro naprej, da smo se prilagodili ostalim državam. Bilo je veliko razprav okrog premaknitve urnih kazalcev, toda v našem tozdu in DO smo na kratko razložili in se prilagodili ostalim delovnim organizacijam v občini. Tako smo tudi za letos sprejeli predlog OB SS, da se ravnamo po uri, tako kot smo delali do sedaj, in to ob 6. uri, ne glede na Premik ure. Vsako leto sindikat pripravlja predloge za preventivno zdravljenje v naravnih zdraviliščih. Lansko leto jih je bilo iz našega tozda več na zdravljenju kot Prejšnje leto glede na razpoložljiva mesta v zdraviliščih. Tudi letos bomo zbirali predlagane člane, predvsem obolele delavce našega tozda in upoštevali tudi tiste, ki po seznamu še niso šli na zdravljenje. Težko ie zadovoljiti vse, ki bi želeli na zdravljenje, ker so denarna sredstva in kapacitete omejene. Pripravljali smo razprave o republiškem zakonu o pokojninskem zavarovanju. Na te razprave smo vabili strokovne službe, da so nam razložile spremembe dosedanjega zakona glede pogojev predčasne upokojitve ter višine pokojnine ter druge zakone s tega področja. Vnesli smo tudi pripombe, da starši duševno prizadetih otrok dobijo dodatni dopust, ta predlog je bil tudi sprejet, saj Tale kinofotelj ie bil oblikovan za ameriško tržišče, za njihov okus. Za naše okolje in čas se zdi kar malo zastarel. F. Stele nam to zakon omogoča. Vse spremembe in tudi nekaj variant je bilo objavljenih v informatorju, tako si je lahko vsak delavec približno izračunal, koliko znaša predčasna pokojnina. V razpravi smo imeli osnutek plana koriščenja sredstev skupne porabe. Strokovne službe so v razpravah sodelovale in smo dali tudi nekaj pripomb, ki so jih posredovali na DS tozda in DO. Seznanjeni smo tudi z izgubo v TOZD-2 v prvem trimesečju, ko je naš tozd dobro posloval. Vemo, da je lesna industrija v krizi, zato se moramo boriti z vsemi silami, da izboljšamo situacijo gospodarjenja vse delovne organizacije in ne samo našega tozda. Vendar bi pripomnila, da je v tozdu-2 kljub izgubi še vedno premalo odgovornosti in discipline. Premalo varčujejo energijo in material, morajo se zavzemati bolj odgovorno, da splavajo iz izgube. Tako bomo lahko bolj uspešni v izvozu, kakor tudi pri osebnih dohodkih. Delavci tozda 2 kljub izgubi niso prikrajšani pri OD, saj so vsi tozdi sklenili, da imajo isti OD. IO OOS je skupno z drugimi DPO sodeloval pri evidentiranju možnega kandidata za opravljanje funkcije gl. direktorja. V ta namen smo imeli več sej, v končni fazi pa smo le našli ustreznega kandidata. Tudi ta problem smo skupno z drugimi uspešno rešili. Tako kot vsako leto smo tudi lansko leto aktivno sodelovali na razširjenih sejah v razpravi o zaključnem polletnem in 9-mesečnem obračunu poslovanja tozda in DO. Raznrave so bile plodne. S poslovanje. Organizirali smo tudi raz-dovoljni, vendar se moramo kljub temu še bolj angažirati za še bolj usoešnr' poslovanje. Organizirali smo tudi razprave po delovnih skupinah in PB o programskih usmeritvah tozda za leto 1984. Tudi razprave so bile uspešne, r. tem da posebnih prioomb ni bilo in smo te programe v celoti sprejeli. Nadaljevanje na 8. strani »Smrklja, delat, delat, ne pa letati s fanti. Kaj misliš, da bomo od zraka živeli?« »Vsak dan ista vožnja, isti ljudje, isti avtobus. Vendar to ni nič. Ko bi se vsaj malo bolj prijazno držali.« Pozimi se je voziti s kolesom zares nerodno, ker mora biti človek dobro napravljen in še zaščiten pred padavinami. Vendar je vožnja s kolesom daleč najcenejša. Montaža sestavnih elementov vzorčnega kinofotelja ter estetsko-tehnični pregled pred odpremo na ameriško tržišče. Izdelan je bil kot običajno v tozdu 3. F. Stele Nadaljevanje s 7. strani Poleg že omenjenih nalog smo aktivno delali in se vključevali pri: — praznovanju delavskega praznika 1. maja, — družabnih srečanjih, — dnevu Stola, — športnih in kulturnih srečanjih. Pripravili smo predloge za zvezna odlikovanja za 80-letnico Stola, ki bo letos. Posebno skrb smo namenili razpravi o boljšemu izkoristku delovnega časa, s tem, da smo sprejeli povečanje delovnih norm za 10 odst. in istočasno stimulirali delo po normi za 13 odst. z namenom, da bi izboljšali produktivnost dela, kar je eden od osnovnih pogojev za povišanje OD. To akcijo smo uspešno rešili kljub začetnim težavam. Na ta način smo lahko zvišali OD, katerega bomo lahko obdržali samo pod pogojem, da se bo produktivnost zvišala, zato se moramo disciplinirano obnašati in dosledno izvajati programske usmeritve, katere smo sprejeli. Saj so v teh programih zajeti vsi važnejši elementi, ki vplivajo na uspešno poslovanje tako tozda kot DO. Pred nami so še mnogi problemi, za katere pa upam, da jih bomo s skupnimi močmi lahko uspešno reševali, vendar se moramo za to truditi vsi, da v času stabilizacije in gospodarske krize izboljšamo produktivnost in večji izvoz. Moje dosedanje vodilno delo v IO OOS v tozdu 1 je bilo precej zahtevno in srečala sem se z marsikaterimi težavami, a kljub vsem težavam sem skupaj z drugimi DPO uspešno končala mandatno dobo. Tako sem ostala še naprej predsednik IO OOS tozda 1. Zavedam se, da je to za mene velika odgovornost in tudi za ves odbor, če hočemo sproti reševati probleme in program dela. katerega smo sprejeli na občnem zboru. Program dela je precej obširen, v njem smo si zastavili precej nalog, ki jih moramo še realizirati in uresničiti v delo. V prihodnje želim, da bi se obnašali bolj odgovorno in organizirano, vsak na svojem področju dela, kar nam je porok za boljše rezultate in s tem višji osebni standard. Predsednica IO OOS tozda 1 Olga Štros Kadrovske spremembe za mesec december 1983 Delovno razmerje so sklenili: V TOZDU SEDEŽNO POHIŠTVO — Cvetka Erce, NK delavka, PE 7 — Mateja Grašinar, NK delavka, PE 8 — Jolanda Plesec, NK delavka, PE 7 — Ivan Repovž, gradbeni tehnik, PE 8 — Vera Lampič, NK delavka, PE 7 — Jože Podbregar, NK delavec, PE 4 — Drago Žagar, NK delavec, PE 8 — Sretan Džumber, NK delavec, PE 4 V TOZDU »SLOGA« MOSTE — Silva Kresnik, NK delavka V TOZDU TEHNIČNE STORITVE — Ibro Miljkovič, NK delavec — Anton Koželj, KV avtomehanik Delovno razmerje so prekinili: V TOZDU SEDEŽNO POHIŠTVO — Marija Matijaž, NK delavka, skla' dišče repromateriala — Brigita Sušnik, NK delavka, PE 7 — Janez Goltnik, KV avtoklepar, PE ’ — Marija Baloh, KV prodajalka, PE " V TOZDU KOVINSKO IN OBLAZINJENO POHIŠTVO — Marija Kotnik, NK delavka, PE 5, upokojena V SKUPNIH SLUŽBAH — Janja Spruk, ekonom, tehnik, delo za določ. čas Oddelek za delovna razmerja Kaj bomo letos delali v tozdu 2? V letu 1983 je bil TOZD-2 na tistem delu vrtečega se kolesa, ki je bil na Poti proti najnižji točki. Kot pa kaže, je spodnjo točko tudi že dosegel in se spet začel vzpenjati. Hitrost vzpenjanja je odvisna od vseh skupin faktorjev. Na eno skupino zaposleni v tozdu ne morejo vplivati, na drugo pa v glavnem lahko le oni. Več in boljše bodo delali, hitrejši bo vzpon in višje se bo tozd povzpel. Ozrimo se na pretekli dve leti in haredimo nekaj primerjav. V letu 1983 srno porabili, to je predelali skupno 2430 m3 iverk, kar pa je kar za 32,3 % manj kot leto poprej. Zmanjšala se je tudi poraba iverala — za 7,5%; porabiti smo ga 2386 m3. Tudi v skupini leso-mal, lesonit, ultrales je poraba manjša za 23,9 % — porabili smo 58.197 m3 teh materialov. Edino poraba furnirja je mla za 0,4% višja; iz tega sledi, da je mio izkoriščanje slabše kot leto poprej. 'Število zaposlenih na SM 2950 — 51 m 53 se je zmanjšalo za 6 %.) Pregled porabe iverk //v iverala se končno preusmerili na robni furnir normalne debeline, ko smo prebrodili množico raznih težav in težavic v fazi strojne obdelave, se je zataknilo v površinski. Druga pošiljka lužila ni bila prava in sledili so razni poizkusi, dogovarjanja in pregovarjanja, čas pa je tekel. Medtem je zmanjkalo stare zaloge »kita«, že tako kasna pošiljka novega pa je med prevozom iz Švedske do nas zmrznila. Menda zaradi mraza. Zaradi velike količine polizdelkov, ki jih je bilo treba po obdelavi v površinskem oddelku zbrusiti in ponovno obdelati, j s nazadnje zmanjkalo še po »normalnih« normativih naročenega laka, poizkusi pa so pokazali, da uporaba domačega laka ne pride v poštev zaradi drugačnega končnega barvnega efekta. Še mnogo drugih težav je bilo in so še. Delavci in mojstri to najbolje vedo — čeprav ne vsi. V oddelku priprave furnirja se že pripravlja furnir za novo serijo hrastovega Principa. Sicer še ne s polno IVE RK E •1382 - K383 600 Soo IVE RAL /382 - 3333 Mo Eno Že iz teh skromnih primerjav lahko sklepamo, da je lani v tozdu 2 nekaj skripalo. Kako kaže za letos? Naročila so tolikšna, da že sedaj ve-(ob predpostavki, da bo oskrbovanje o materiali zadostno), da bomo imeli dovolj dela najmanj 10 mesecev. Vendar Uročila še prihajajo, pa se jim mora-^ 0 zaradi že sprejetih obveznosti od-6kati, včasih z lažjim srcem, včasih Ooli neradi. V januarju, pa tudi dobršen del feb-murja, bomo poleg drugega dela še »°metali za izvoznim programom Rek-,0r- V začetku je kazalo, da bo pretok °likor toliko normalen, potem pa se j® zataknilo. Najprej pri robnem fur-v.lriu, katerega nismo mogli dobiti ne Jugoslaviji ne na Finskem. Ko smo paro, ker so se že na začetku pojavili problemi pri preskrbi s furnirjem, pa vendar. Naročene količine so velike. Približno 85 % naj bi izvozili, ostalo bo za domače kupce. Predvideni sta dve večji seriji. Vsaka nam bo vzela skoraj tri mesece časa. Zaradi neenakomernih obremenitev posameznih stroškovnih mest (v oddelku površinske obdelave nam ob ustaljenem načinu dela v prvih šestih mesecih manjka skoraj 30 % potrebnih delovnih ur, drugje pa so še proste kapacitete) se predvideva, da bomo istočasno s hrastovim Principom delali tudi belega za domači trg, poleg tega pa še eno ali dve seriji omar in omaric iz iverala in serijo UNI omar. Nadaljevanje na 10. strani »Ja, kakšna družina pa smo. Rekli smo, da bomo pri kosilu skupaj. Pa ni domov ne hčerke in ne sina. Potem se bosta pa spet lagala, kje sta bila.« »Veš France, veš Tine, veš Tone, ja, a veš, da smo v novem letu. Morda bo pa le boljše, kot je bilo lani.« ( »Cigarete se lahko še nekajkrat po-draže, pa ne bomo nehali kaditi. Raje se odpovemo malici ali kosilu kot tobaku.« »Ne pogledava se že več let. Najhuje je, ker delava skupaj in bi se morala pogovoriti vsaj osnovne zadeve.« OBLAČILA »Ja, ja, pred leti smo obleko kar kupovali, malo smo jo ponosili, pa zagnali stran. Sedaj bomo pa presneto premislili, kaj bomo kupili.« »Najbolj vesel sem še kolin. Prašička res vse leto redim, potem mi pa tudi nekaj da. Posebno sedaj, ko je meso tako drago.« Karikature za decembrsko in to številko je narisal Lovro Hribar, naš sodelavec iz računalniškega centra. Nadaljevanje z 9. strani Mimogrede povedano, od celotnega programa UNI naj bi izdelovali le še visoke omare (1340, -41, -50, -51) in predalnike (1302), ki bodo visoki le 65 cm, da se bodo lahko prodajali v kombinaciji s Princip posteljami. Iz istega razloga bodo drugačni tudi ročaji — isti bodo, kot pri Princip programu. Preden bo v strojnem oddelku prišla na vrsto nova serija Principa, bo treba poravnati še nekaj starih dolgov. Poleg že prej omenjenega programa Rektor so v delu segmenti za Modul mize, visoke odprte omare (K 644) iz hrastovega naravnega in fine-line furnirja, dokončati pa je treba tudi plošče za Modul in A mize (nekdanji K). Da pa stvar ne bo preveč enostavna, bo poskrbelo kakšno nenadno »povpraševanje po določenem polizdelku, katerega je danes po spisku zalog skl. 93 še za pol leta dovolj, jutri pa ga ne bo več. Upajmo pa, da po sedanjem urejanju in spremembah v tem skladišču do tega ne bo več prihajalo. V skladišču 93 se je namreč ukinilo avtomatsko razknjiževanje (s tem tudi avtomatski krivec nereda) in uvedbe klasično ročno razknjiževanje z določenimi, mnogo obetajočimi spremembami. Če bo »posadka« skladišča kos novemu načinu dela, bo prihranjena marsikatera ura zaradi nenehnih sprememb v planu dela montažnega in tudi drugih oddelkov. Poleg prej omenjenih programov za izvoz in domači trg se nam obeta še nadaljnja proizvodnja že poznanih plošč in polic za Brest. Doslej smo spravili pod streho eno serijo, menda bo vsak drugi mesec prišla na vrsto še po ena. Obstajajo tudi precejšne možnosti za izdelavo regalov za ameriško tržišče. Po potrditvi vzorca, ki je pravkar v delu, s strani kupca, naj bi stekla redna proizvodnja. Program je tak, da bo ustrezal našim proizvodnim možnostim. Oddelku montaže se poleg naštetega obeta še »čiščenje« skladišča polizdel- kov. Iz prejšnjih let je ostalo mnog0 polizdelkov opuščenih in malo mani opuščenih programov. Od omaric z vgrajeno kuhalno ploščo, do Gute Pr°' dalnikov, omar in omaric raznih izvedo do bukovega Principa. Vse te stvari 00 treba zmontirati in prodati. In ko bom0 določali ceno tem izdelkom, moramo bi' ti prodajalci, ne kupci. Iz vseh na kratko naštetih možnosti lahko sklepamo, da nam ob primernem preskrbovanju z osnovnimi materin1 dela ne bo primanjkovalo. Ravno nasprotno. Potrebne bodo nadure, Pre' meščanje na delovnih in stroškovnih mestih. Vse to pa daje upanje, da bodo tudi stvari okrog osebnih dohodkov nekoliko boljše in ne bodo stalno visel® v zraku grožnje, da bomo zaradi Pre' majhne realizacije manj zaslužili. Tega si ne želi nihče, mar ne? Nande La° Pomen visoke frekvence v krivilnici Redko katera novost je tekom desetletij v tehnologijo obdelave masivnega lesa prinesla toliko sprememb in prednosti kot ravno uporaba visoke frekvence (v nadaljevanju VF). V mojem članku vam želim nekoliko natančneje prikazati prednosti in tudi pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri uvajanju in uporabi te tehnologije. Ker veliko ljudi v tovarni zmotno govori o krivljenju z visoko frekvenco, moram pojasniti, da poteka krivljenje v glavnem po klasičnem postopku, vendar pa so naprave nekoliko drugačne, z VF pa opravimo postopek sušenja neposredno po krivljenju, ko so krivine še vpete v stiskalnici. Pri prostorskih krivinah, kot je na primer spodnji na- stavek za tip 5393 in naslonjalni lok z tip 5937, pa se je spremenil tudi nacl° krivljenja. Namesto dosedanjega r°c nega, se krivljenje opravi v stiskal01 cah in sicer v dveh fazah. Najprej se °a prvi stiskalnici krivi in suši osnoV° lok, ki sme biti obdelan s paro in °a_ sušen v VF samo na delu, ki ga zavz® ma krivina, kraki pa se v drugi faZ; smejo pariti samo v dolžini 20—25 cr° in to na delu, kjer bo druga krivin®’ ki se izdela na manjši stiskalnici 10 posuši s šibkejšim generatorjem. . Uporaba VF v lesni industriji je, k?, sem omenil, poznana že več desetletij' saj smo že v letu 1952 v našem podieti1-izdelali nekaj parov smuči sestavljen1 ^ iz masivnega jedra in furnirja, kot 1® pilo pa se je uporabil TEGOFILM —' lepilo v listih. Postopek taljenja in sušenja lepila pa je bil opravljen z VF. Te smuči se zaradi prekomernega sušenja ha najtanjšem delu niso obnesle, saj se je pri prvi malo večji obremenitvi odlomila zakrivljena konica. Nato se je VF uporabljala za lepljenje nalimkov Pri REX sedežih in naslonih, izdelavo lameliranih obešalnih kljuk za garderobne stene, za lepljenje sredic za sedeže kolonialnih stolov in občasno za krivljenje in sušenje blagih krivin pri raznih pokončnikih za stole. V vsem času, od 1952 pa do 1980, je bilo na razvoju uporabe VF narejenega bore malo. Premaknilo pa se je konec leta 1980, ko je bila sprejeta odločitev, da se ta postopek začne uporabljati v krivilnici. Leta 1981 sta bili doma izdelani dve stiskalnici za masivne krivine, in dobavljena dva 15 kW VF generatorja, eden za sušenje lameliranih krivin v furnirni in drugi za sušenje krivin iz masivnega lesa v krivilnici. Izdelalo jih je podjetje IEVT iz Ljubljane. Ker se pri sušenju z VF krivine same in les na preseku ne deformirajo v taki meri kot pri klasičnem in ker je bilo z natančnimi meritvami ugotovljeno, da je tudi krčenje manjše, smo lahko zmanjšali dimenzije decimiranega msa, namenjenega za posamezne krivile, kar daje zelo velik prihranek pri Paši osnovni surovini — lesu. Za podkrepitev gornje trditve navajam nekaj podatkov: Primerjava je napravljena na podlagi števila v skladišče oddanih krivin, obdelanih z VF v letih 1982 in 1983. Za te količine je bilo potrebno, v letu 1982 — 89 m3, v letu 1983 pa 146 m3, torej skupno 235 m3 kvalitetnega decimiranega lesa. Če pa bi morali vse te krivine izdelati po klasičnem postopku, bi samo zaradi večjih dimenzij rabili 326 m3 dec. lesa. Iz prakse vemo tu- di, da je odstotek slabih kosov zaradi loma, razpok, deformacij [itd., pri klasičnem krivljenju ca. 15, pri VF pa tudi še vedno ca. 5. Ta poveča porabljene količine pri VF na 247 m3, pri klasičnem postopku pa na 375 m3, kar pomeni razliko 128 m3 dec. lesa. Vrednost m3 dec. lesa, primernega in pripravljenega za krivljenje je bila že v lanskem letu okoli tri milijone starih dinarjev, iz tega pa sledi, da je bil prihranek v obeh letih skoraj okoli 384 starih milijonov din. S tem denarjem so plačani stiskalnici in generator iz leta 1981 in precejšen del še dveh novih stiskalnic in generatorja, ki so v planu v letošnjem letu. Poleg prihranka na materialu pa so prednosti sušenja z VF še naslednje: 1. Les zaradi kratkih časov parjenja ne spremeni barve. Za postopek z VF je potrebno parjenje od 6 do 15 minut, odvisno od preseka lesa in radija krivine, pri klasičnem načinu pa je ta čas kar 60 do 120 minut. 2. Manjše deformacije na preseku in obliki, to pa pomeni, da veliko krivin pri strojni obdelavi ni več potrebno rezkati, pač pa se samo še brusijo. 3. Hitrejši pretok materiala. Pri klasičnem načinu je čas od parjenja, krivljenja do dovolj posušenih krivin najmanj 24 ur, odvisno od debeline tudi precej več. Pri VF pa traja celoten postopek parjenja, stiskanja, sušenja in ohlajevanja od 25 do 30 minut. 4. Veliko zmanjšanje fizičnega napora. Pri klasičnem načinu je treba stalno prekladati težke pločevinaste trakove s krivinami vred, pri VF postopku pa se preklada samo les. 5. Skrajšanje časov izdelave. Poseben primer je krivljenje že omenjenih prostorskih krivin. Pri klasičnem načinu so te krivine krivili štirje delavci in cel dan prekladali okoli 20 kg težke Nadaljevanje na 12. strani »Boš moja, boš moja ... še danes zvečer!« Za letošnji prvi sestavek, ki bi ga morali prejeti za naše Glasilo, ne moremo napisati pritrdilnih besed. Naš sodelavec se je po telefonu razjezil, da sestavka v določenem času ne more napisati, ker je že sicer preveč obremenjen. Ze z drugim ima dela čez glavo. Kaj nam je ostalo drugega, kot sprejeti točno določen sklep. Prispevkov, za katere smo posebej spodbujali v zadnji številki Glasila, ni, naročeni in naprošeni pa gredo našim sodelavcem tudi zelo težko od rok. — Glasilo pa naj bo pestro, zanimivo, v njem naj bo za vsakogar nekaj, vsak mesec naj prinese vse potrebne informacije. »Vem, rekli boste, da ni res ali da nimam prav. Vendar tako delam! Takoj zjutraj si delo dobro pripravim in z delom čimprej pričnem. Ob osmih grem pokadit prvo cigareto, po malici pa pokadim še dve cigareti. Na kavo ne hodim in tudi sicer se po nepotrebnem ne pogovarjam s sodelavci. Ostane mi dovolj časa za dober presežek norme in tudi kvaliteta ni problem. Kdaj bom pa kaj naredil, če bom šel še ob sedmih na kavo in vsako uro kadit?! Nekaj ljudi se tudi pritožuje, da je slaba malica. Ni slaba, pa tudi dovolj je je. Kaj bomo pa rekli za nekdaj, ko smo morali delati ob skodelici mrzle kave in kosu suhega kruha. Delali smo ves teden, tudi ob sobotah, v nedeljah pa udarniško.« Zlepljeno krivino za elemente »K« programa je treba na enem robu poravnati, da je mogoče nato iz nje naparati polizdelke. Delo opravljata dva delavca. Krivino vpneta v šablono, ki po delovni plošči krivino ravno vodi. Krožna žagina lista odrežeta spodnji rob krivine in še en kos 'kar je na sliki dobro vidno). Nadaljnje razžagovanje krivine so opravi brez vodilne šablone. Tokrat se ob Vsakem odrezu odreže le po en kos. Nadaljevanje z 11. strani litoželezne modele, od katerih vsak stane okoli 300 tisočakov. Pri novem postopku, ki sem ga opisal na začetku, pa dela samo po en delavec na vsaki fazi. S tem je zelo zmanjšana teža dela, čas pa je skrajšan skoraj za polovico. 6. Lažje odločanje za prevzem novih naročil in novih oblik. Težko si predstavljam, kako bi na klasičen način lahko izdelali pravočasno take količine dovolj kvalitetnih lokov za tip Singer, isto pa velja tudi za letos predvidene količine za tipe 2593 in 5593. Primerjava porabe pare in električne energije kaže, da je poraba pare praktično enaka pri obeh postopkih, poraba el. energije pri VF pa pri nekaterih krivinah skoraj enaka, pri drugih pa za malenkost večja, odvisno od debeline lesa. Pomanjkljivosti pa, ki so se pojavile med uporabo VF so take narave, tla se jih z boljšimi prijemi precejšen del lahko odpravi. 1. Delo pri VF zahteva precej večjo pazljivost, občutek za pravilno vpenjanje, upoštevanje navodil o časih parjenja, sušenja in ohlajevanja ter res natančno delo s stiskalnicami in generatorjem. Če vse to ni upoštevano, je odstotek slabih krivin večji kot bi bilo normalno. 2. Ker se les obdeluje s paro samo nekaj minut, je izredno važno, da ima para stalno enako temperaturo in vlago. Zaradi velikega nihanja teh vrednosti imamo sedaj v zimskih mesecih precej več težav in izmeta kot običajno. 3. Pri prostorskih krivinah je zelo važno, da čas med prvo in drugo fazo krivljenja ni predolg, ker se medtem kraki preveč osušijo, kar zelo otežuje obdelavo s paro pred drugim krivljenjem in močno povečuje lom in deformacije krivin. V takih primerih sedaj ponovno navlažujemo z namakanjem, vendar je to samo izhod v sili, ki pa nima zahtevanih rezultatov. 4. Precej U krivin za sedeže raznih tipov med skladiščenjem in nato med strojno obdelavo rahlo razpoka v vzdolžni smeri. Vzroki za to so: krčenje jedra že med sušenjem v stiskalnici, krčenje zunanjih plasti pa med skladiščenjem in med strojno obdelavo. Decimiran les je odžagan iz popolnoma stranske deske. Klima v prostorih je zelo različna, v strojnem oddelku pa je relativna vlaga zraka večinoma prenizka, posebno v pomladanskih in jesenskih mesecih. Napravljeni pa so že uspešni preizkusi, da bi take krivine, dokler se ne odpravi navedenih vzrokov, na zunanji strani dodatno furnirali in s tem rešili pred ognjem. Možnosti razvoja uporabe VF so še zelo velike in z novimi napravami v krivilnici se bo del teh že lahko izkoristil. Iz zgornjih izračunov vidimo, da so naložbe v to smer zelo uspešne in da kar najhitreje vračajo vložena sredstva in povečujejo dohodek, kar je naš skupni cilj. Franc Štebe Sindikalno delo v skupnih službah v preteklem obdobju V preteklih dveh letih je izvršni odbor naše osnovne organizacije na 20-ih rednih in 5-ih izrednih sejah opravil pomembne naloge. Nekatere od teh so izhajale iz rednega programa dela, ki smo ga sprejeli na prejšnjem občnem zboru, druge pa so se pojavljale vzporedno in so bile po svoji vsebini največkrat zahtevne in neodložljive. Širšo problematiko pa je IO reševal s pomočjo sindikalnih skupin, ki so se v tem obdobju sestale 5-krat. Na področju uveljavljanja samoupravnih odnosov smo spremljali uveljavljanje svobodne menjave dela med delovno skupnostjo in tozdi v okviru DO. Aktivno smo se vključili tudi v razprave o spremembi prispevnih stopenj SIS, pri čemer ugotavljamo, da smo skupno porabo uspeli spraviti v realne okvire, splošne na ne. Na področju spremljanja rezultatov gospodarjenja in smotrne delitve dohodka smo vodili aktivne javne razprave ob zaključnem računu, pa tudi ob polletnih in periodičnih obračunih in dosežene rezultate primerjali s planskimi zadolžitvami. Prizadevali smo se za odgovorno uresničevanje stabilizacijskih nalog in usmeritev, posebej varčevalnih ukrepov z energijo, surovinami in re-promateriali. Podpirali smo politiko produktivnega zaposlovanja, s čimer smo zaustavili rast zaposlovanja režijskih delavcev. Na področju uveljavljanja načela delitve po delu in rezultatih dela smo imeli ogromno dela. Najprej v zvezi s spremembami SaS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka tozdov in delitev sredstev za OD ter skupno porabo delavcev, ker nam je sprejetje tega dokumenta na referendumu dvakrat ni uspelo. V podobnih težavah se je rojeval tudi nov katalog del in nalog, ki je strokovne podlage črpal tudi iz zgoraj navedenega SaS. Vse snorne zadeve v zvezi s tem smo reševali po normalnem pritožbenem postopku. Ocenjujemo, da se samouprava preko delegatskega sistema krepi. Naši delegati v zboru združenega dela Skupščine občine Kamnik in SIS dobro delajo. Prav tako tudi delegati znotraj DO v Svetu skupnih služb in v CDS. Še vedno pa se pojavlja problem premajhne povezanosti delegata z delegatsko sredino v procesu formiranja stališč, pa tudi proces povratnega informiranja še ni Poseben problem je kvaliteta iz-delkov. ki jih nek tozd proizvaja za drugi tozd. Delavci, ki na polizdelku napravijo prve delovne operacije, dobro vedo, da jim za to delo ne bo treba posebej odgovarjati. Polizdelek bo kmalu zapustil vrata tozda, v drugem tozdu pa naj se ondotni delavci ukvarjajo z delom, kot vedo in znajo. Delavci, ki smo jih omenili prve, naj bi prišli pogledat svoje delo in kvaliteto kasneje, ko je potrebno v polizdelke vložiti veliko nepotrebnih ur, nekaterih polizdelkov pa se sploh ne da popraviti- »Lani, ko smo v skupnih službah delali ob torkih do štirih, smo se jezili na torke. Sedaj, ko namesto teh ur delamo eno soboto v mesecu, se bomo pa verjetno jezili na te dneve.« (P. S. Za oboje, za prvo in drugo, smo se sami odločili!) Kratek opis mojega dela Ko sem prišla v tovarno, je bil° težko. Delu nisem bila privajena m tudi sicer mi je bilo vse novo. Kmalu sem se privadila. S strojem sva bila kot eno. Ni bilo ne težko ne zoprno. Delala sem, kot bi se igrala-Izmed vseh v našem oddelku sem najbolj presegala normo. Hitro sem se postarala. Leta so se nabrala in pred dvema mesecema sem odšla v pokoj. Posebno zadnje leto sem kar težko delala. Tudi človek se obrabi in utrudi. V pokoju bo čas tudi za počitek. Na tovarno se bom vedno rada spomnila! Vaša sodelavka Minili so časi, ko smo se lahko P°' zimi greli za mali denar in ko so bili stroški za letno in zimsko kurjenje v de-* lovni organizaciji še nekako sprejemljivi-Danes je kurjava, pa naj bodo to drva, premog ali tekoča goriva, veliko bre- me. Za proizvodnjo in ogrevanje prostorov rabimo veliko toplote. Kar je neobhodno, temu se ne moremo izogniti. Vendar tudi na tem področju lahko še marsikje Prl' hranimo. Razmislimo in pritrdili si bomo-To bomo uspeli, ko bomo tudi s toploto vsi varčevali. »Kar pošteno bom povedal. Vedno se težko pripravim k pisanju. Ko enkrat začnem in mi steče, je v redu-Ko končam, imam prijeten občutek, da sem delo opravil.« Naše pohištvo na univerzi v Tel-A vi vu V času našega lanskega letnega dopusta so obiskali našo delovno organizacijo predstavniki Slovenijalesa, tov. Boris Blažič ter kupca iz Izraela, gospod Hercel Sharif in gospod Hami Wiemer — arhitekt. Interes Stola sva zastopala tov. Anica Okorn in tov. Jože Razboršek. Po uvodnih besedah in razgrnitvi načrtov je bilo jasno, da gre za notranjo opremo pomembnega objekta v sklopu Univerze v Tel Avivu. Po pregledu naših izdelkov v razstavnem prostoru upravne zgradbe in pregledu prospektov je bilo sklenjeno: — ves objekt bo opremljen z našim modul pohištvom, v luženem hrastu; — sedežno pohištvo bo naše standardne izdelave; — modificirani izdelki iz programa modul; — instruktaža monterjev v Izraelu; — rok odpreme 20. 9. 1983. Po nekajurnih razgovorih smo specificirali vse elemente za izdelavo zaključne pogodbe. Ob zaključku razgovora so gostje izrazili željo, da si ogledajo proizvodne obrate ploskovnega pohištva. Za ogled tozda 2 smo imeli razmeroma malo časa, le dobrih 15 minut. Imel pa sem vtis, da so bili z obiskom v proizvodnem oddelku zadovoljni. Ob koncu obiska sem jim zaželel srečno pot in tako smo se ločili. No, približno tako nekako se je končal prvi del. Kot sem že uvodoma navedel, je bil rok odpreme zelo kratek. Da je bila mera polna, smo imeli še dodatne težave, saj je kupec izrazil željo, da mora biti ploskovno pohištvo luženo v drugačni niansi od našega standardnega pohištva. Sedaj pa lahko začnemo opisovati težave: — surovih polizdelkov za realizacijo tega pohištva ni bilo na zalogi; — pri proizvajalcu lužila je nastal kratek stik pri uvozu substance za izdelavo lužila; — nestandardni izdelki; — vrh vsega pa še kratek rok. Poudariti moram, da smo z veliko mero razumevanja, prizadevnosti vseh služb — od sektorja priprave dela, naše nabavne službe, kooperanta tov. Krulca iz Domžal, proizvodnje ploskovnega pohištva tozda 2, tapetniške delavnice ter koordinacije prodaje uspeli izdelati pohištvo točno do določenega roka. Dan pred zadnjo odpremo si je ogledal izdelke predstavnik Slovenijalesa in sporočil, da potujemo na instruktažo Nadaljevanje na 14. strani Administrativno središče Univerze Bar — lian. V ozadju so študentski domovi. zadovoljivo stekel. Delo SDK pa je v tem obdobju dobro zaživelo. Program izobraževanja članov IO OOS se je v tem obdobju v celoti realiziral. Zaostajamo pa pri programu izobraževanja delegatov, ki nas zastopajo tako znotraj DO, kot tudi v širših družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. To pomanjkljivost bo potrebno v prihodnem obdobju popraviti. Prizadevali smo se za dosledno uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in SaS o minimalnih življenjskih standardih. Pri tem smo le delno uspeli, kajti še vedno se Pojavljajo kratkoročni in srednjeročni plani razvoja tozda in DO brez ustreznih' kadrovskih planov. Zavzemali smo se — in se bomo tudi vnaprej — za tak delovni čas, ki bo ustrezal dejanskim potrebam delovnega procesa in ne obratno. Na vseh nivojih smo zaostrili — in bomo morali v bodoče še bolj — odgovornost za kvalitetno in pravočasno opravljeno delo. Kulturno in športno življenje se jo odvijalo v okviru planiranih stvarnih možnosti. IO je podprl vse oblike kulturne in športno-rekreativne dejavnosti, ki jih ni bilo malo in v katerih je lahko vsak posameznik našel tudi nekaj zase. Na koncu bi se radi zahvalili za nesebično strokovno pomoč nekaterih posameznikov in službam pri našem zahtevnem dveletnem delu. Tone Šimenc Mizarska obrt in pozneje industrija je v razvoju preizkusila in uporabljala zelo veliko vrst vezav masivnega in današnjega, furniranega pohištva. Mizarji se še dobro spomnimo navadnih in pokritih rogljev, vezi na greben, na utor in pero in drugih. Zadnja desetletja je skoraj edina vez pohištva navaden lesen moznik. Oba elementa pohištva, ki morata biti spojena, imata na konceh zavrtane luknje, vanje pa so zabiti z lepilom namazani mozniki. Glavno mesto dežele je Jeruzalem, potem so še manjša mesta kot Betlehem, Nazaret in druga. Uradni jezik je hebrejščina. Letališče Ben Gurion, ki je približno trideset km oddaljeno od Tel Aviva, je moderno in lepo, obdano s palmami. Ko sem odpotoval iz Kamnika, je bi-, lo nekaj stopinj nad ničlo, tam na letališču zvečer ob šestih 22 °C. Bilo mi je pošteno vroče. Se sreča, da je bilo vse dobro organizirano. Pri izhodu iz letališča sta me že čakala šofer in predstavnica Jugotrada. Takoj smo se odpeljali proti hotelu, približno 60 km od letališča. Jugotrada iz Jugoslavije ima predstavništvo v Izraelu. Direktor predstavništva pa je gospod Zev Shefa, ki je bil nosilec pogodbe za prodajo našega pohištva na univerzi. Poudariti moram, da je odličen komercialist, ki dobro obvlada tržišče v Izraelu, prav tako je prisoten tudi v drugih državah, v Saudski Arabiji, Egip- tu, Siriji in drugje. Predstavništvo je v Haifi, ki je približno 100 km oddaljena od Tel-Aviva. Prvo noč sem prespal v hotelu. Takoj po zajtrku sem se odpeljal s taksijem na univerzo Bar Ilain v središču Tel-Aviva. Tam so me že čakali g. Shafir, gospod Wiemer ter direktor Jugotrada, g. Shefa. Moje prvo vprašanje je bilo, kje je naše pohištvo. No, tukaj pa se je ustavilo! Nekaj dni pred mojim prihodom je vlada v Izraelu sprejela nove carinske zakone in še kup drugih ukrepov. Regionalne podražitve in vse je kazalo na naj slabše. Vztrajal sem, da morajo storiti vse, da prispejo Container ji naloženi z našim pohištvom do univerze. To je bil pogoj, da bi lahko pričeli z nemotenim delom. Prvi dan je bil torej zame dan preizkušenj. Na moje veliko zadovoljstvo se je stvar uredila in kamioni s Container ji so pričeli prihajati. Se isti dan so mi predstavili ekipo štirih mizarjev, zaposlenih v servisni delavnici univerze. Imel sem srečo, eden od skupine mizarjev je bil bolgarski Žid, ki že 18 let živi v Izraelu. Tako smo se lažje sporazumeli. Sicer pa velika večina Izraelcev obvlada angleščino ali pa nemščino. V šali pravijo, da je to dežela »svetovnih ljudi-«. In res, prišli so iz vseh koncev sveta, največ po letu 1929 in še danes se priseljujejo. Zelo zanimiv je njihov jezik. Podoben je arabščini. Črki b in š sta vpleteni skoraj v vsaki tretji besedi. Imel sem občutek melodičnosti. Ženske govor še posebej poudarjajo z višanjem in nižanjem glasu, da zveni skoraj pojoče. Kakšni ljudje? Zelo so prijazni, vljudni in pozorni. Univerza Bar Ilain je pravo mravljišče mladih ljudi, saj živi v tem modernem betonskem mestu približno 12.000 študentov. Univerzo sestavljajo vse fakultete za medicino. Zadnja zgradba, ki jo gradijo, je moderna mojstrovina, računski center. Poimenovali so jo po bivšem predsedniku vlade MENACHEM BEGIN-BULLDING. Posnetek je narejen v Tel-Avivu. Fant, s katerim sem slikan, je eden izmed mizarjev, s katerimi smo montirali naše pohištvo na Univerzi. Nadaljevanje s 13. strani monterjev v Izrael. Dan odhoda je bil torek, 11.10.1983. Pozno popoldan sem odpotoval z vlakom do Ljubljane, nato z vlakom preko Sežane do Trsta. Za mano je bila noč brez spanja, pot v prihodnost neznana. Bilo je hladno jutro, na postaji nekaj zamišljenih potnikov in sam prvič v Trstu. Gledal sem okoli sebe in že od daleč zagledal napis INFORMAZIONI. Prijazna uslužbenka mi je v lepi slovenščini odgovorila, kje in kdaj odpelje avtobus na letališče. Že na letališču v Trstu sem spoznal dva Slovenca, ki sta potovala preko Rima v Sudan. Bila sta potnika, ki večkrat potujeta na tej relaciji. V Rimu sem imel časa več kot dovolj, saj sem imel naslednje letalo čez dobrih pet ur, moja znanca pa še nekoliko pozneje. Čas smo izkoristili za ogled letališča. Priznati moram, da je bilo kaj videti. Ljudje so kot na vsakem velikem letališču. Eni hitijo, drugi se dolgočasijo, prevažajo prtljago, hodijo v skupinah, tu in tam vidiš oboroženega varnostnika, skratka, pravo mravljišče ljudi. Nekateri so oblečeni v nacionalnih oblačilih, drugi po zadnji modi. Paša za oči. K vsem še blaga klima, saj je bilo 21 °C v popoldanskem času. Prišel je čas odhoda v Izrael. V letalu nas je bilo približno dvesto. Imel sem srečo, da sem sedel pri oknu in tako imel lep razgled. Potovali smo preko srednje in južne Italije, grških otokov in po dveh urah poleta pristali na letališču v Tel-Avivu. Že iz letala se je videlo, da je Izrael drugačna dežela. Čutiti je bilo vpliv toplega sredozemskega morja. Ob morju so rodovi te ravnine, z ozkim pasom obrežnih peščenih sipin, v notranjosti gorata področja in visoke planote — Judeje, na vzhodu pa dolina Jordana. Izrael je mala država. Iz letala z višine nekaj tisoč metrov je možno videti velik del države. Največje mesto v Izraelu je Tel-Aviv, ki s predmestjem šteje približno 800 tisoč prebivalcev. Haifa je po prospektu sodeč lepo turistično mesto, tam je tudi pristanišče. Zunanjost zgradbe Univerze v Tel-Avivu je svojevrstne oblike. Obložena je z marmorjem. Med velikimi, sestavljenimi ploščami, pa je dovolj prostora za svetlobo, ki omogoča delo v prostoru. V odbojki ženske druge, moški tretji V soboto, 14. 1. 1984, je bil v hali v Kamniku odbojkarski turnir, na katerem je sodelovalo šest moških in štiri ženske ekipe. Nastopile so naslednje DO v moški konkurenci: Titan, Svilanit, Kik, Graditelj, Prosveta, Stol. V ženski konkurenci: Svilanit, Utok, Banka, Stol. Turnir je bil v okviru sindikalnega prvenstva in obenem tudi novoletni turnir z malo zamude. Če primerjamo lansko sindikalno prvenstvo v odbojki, lahko ugotovimo, da je bilo prijavljenih več ekip kot septembra. Tako so lahko tudi odbojkarji starejše generacije igrali odbojko v hali in spoznali vrednote tega objekta. Res, da so bile organizacijske napake, ki si jih odbojkarski klub ne bi smel privoščiti, saj ima že lepo tradicijo organizacije podobnih prireditev. Tekmovanje je kljub temu dobro uspelo. To prakso bi bilo dobro nadaljevati in organizirati podobna srečanja v sezoni, ko se rekreativci preselijo v dvorane in v njih utrjujejo svoje telesne sposobnosti. V tem obdobju večina obiskuje telovadnice, kjer igrajo košarko, odbojko, mali nogomet. Ta dejavnost pa počasi postaja monotona in tako si želijo tudi tekmovanj zunaj svoje vadbene skupine. Zato so taki turnirji primerni, da pokažejo pravo telesno pripravljenost. Zato menim, da bi morali organizirati podobna srečanja tudi za ostale panoge. Naša dekleta tokrat niso ponovila lanskoletnega uspeha in so osvojila le drugo mesto, za ekipo Svilanita. In to mojstrovino, obloženo z marmorjem, smo opremili z našim — sto-lovim pohištvom! Notranji prostori so svetli, ne preveč veliki, tla obložena z zelenim tapiso-nom. Naše pohištvo v teh prostorih lepo učinkuje. Bil sem prijetno presenečen, ko je dan pred mojim odhodom prišla na ogled prostorov delegacija profesorjev z direktorjem univerze. Pohištvo je bilo že dokončno montirano. Opazovalci so se zelo pohvalno izrazili nad kvaliteto in oblikami našega pohištva. Prav tako tudi nad dobro opravljeno montažo, za kar imajo veliko zaslugo dobri mizarji — monterji. Direktor univerze se je toplo zahvalil ter zaželel vodstvu tovarne Sto'1 in vsem zaposlenim mnogo delovnih uspehov ter mi predal skromno priznanje v znak pohvale za dobro opravljeno delo. Dobro opravljeno delo, to je plod dela vseh, ki smo sodelovali, da smo v sorazmerno kratkem času opravili veliko delo. Iskrene pozdrave in skromno priznanje sem predal našemu glavnemu direktorju, tov. Zakrajšku. Ob zaključku moram poudariti, da so izgradnjo tega lepega objekta financirali ameriški Židje, ki so tudi prisostvovali svečani otvoritvi 3. novembra 1983. To je dobra reklama za naša nadaljnja prizadevanja in prodor na tuje tržiš- Q0 Jože Razboršek Dekleta so igrala v eni skupini, vsaka z vsako. Žreb jim ni bil naklonjen in tako so se že v prvem kolu pomerila z večnimi rivalkami, z ekipo Svilanita in tesno izgubila z 2 :1. Končni vrstni red: 1. mesto Svilanit 2. mesto Stol 3. mesto Utok 4. mesto Banka Moški so dosegli že uspeh, da so se zbrali in imeli enega igralca v rezervi. V prvem kolu so igrali s Svilanitom in premagali z 2:1. V drugem kolu smo izgubili z ekipo Titan, z rezultatom 2 : 0. V svoji skupini smo zasedli drugo mesto. V drugi skupini je drugo mesto zasedla ekipa Prosvete. Tako smo se z njimi pomerili za 3. mesto. V težki tekmi smo le uspeli iztržiti ugoden rezultat 2 :1. Končni vrstni red: 1. Titan 2. Graditelj 3. Stol 4. Prosveta 5. Svilanit 6. Kik Prireditev je kljub nekaterim spodrsljajem dobro uspela in podobnih prireditev bi bilo v Kamniku lahko več. Tako bi lahko bolj izkoristili vadbene objekte, za katere smo vsi prispevali. Vesti z belih poljan Veleslalom za pokal DO Kot vsako leto se bomo tudi letos delavci Stola pomerili na belih poljanah za najboljšega smučarja v posameznih kategorijah in kateri tozd ima to sezono najboljšo ekipo. Tekmovanje bo v sredo, 11. februarja. Kraj tekmovanja bomo določili naknadno, glede na snežne razmere. Tekmovali bomo na prvi progi, in sicer po naslednjih kategorijah: ženske: 1. kategorija — do 25 let 2. kategorija — od 26 do 35 let 3. kategorija — nad 38 let moški: 1. kategorija — do 25 let 2. kategorija — od 26 do 35 let 3. kategorija — od 36 do 45 let 4. kategorija — nad 46 let Tekmovalci bodo štartali po naslednjem vrstem redu, in sicer najprej žen- Nadaljevanje na 16. strani »Ne bodi tak ,prasec‘! V tovarni se vsekneš za vsak ogel. Kaj pa drugi mislijo, ko hodijo mimo. Ali si doma tudi tak?« »Ne, še ni, kdaj bo, pa nič ne vem!« »Veš, zares sem mu lani dvakrat rekel, da naj zadevo uredi. Letos sem ga ponovno opomnil, pa nič. Vseeno mu je!« »Vem, da ni lepo, vendar rad opazujem izza ogla. Ko bi vede!, kaj vse vidim. Posebno še sedaj, ko so ljudje prepričani, da jih nihče ne gleda!« »Veš, da sem že petnajst let v pokoju, pa je minilo, kot bi mignil!« »Ob šestih zjutraj sem naročil potreben material, rekel sem, da bomo ta material ob devetih rabili. Sedaj je ura deset, vendar nimajo še nič pripravljeno.« »Predno se vtakneš v kako stvar, pomisli, da si le ,mala ribica'.« »Če je delo normirano, potem še nekaj naredijo, ker jim gre za zaslužek. Z delom po režiji so prav take težave kot !ani.« »Sedaj pa vidim, da v naši trgovini goljufajo s kvasom. V Kamniku sem ga dobila za pet dinarjev še enkrat toliko.« »Veš, kako nujno je. Kaj..., ne bo? No, potem bom pa počakal!« »Če si delegat, jih velikokrat dobiš po nosu. Ne misli, da te bodo sodelavci pohvalili, pa če si še tako prizadevaš za kaj dobrega.« »V osnovni šoli je bil vseskozi odličen, celo prvi v razredu, v srednji šoli pa jo komaj vozi. Taka razlika je. Boš videla, ko bodo tvoji prišli do tja.« SMUČARSKI TEČAJ! Razpis za smučarski tečaj, ki je bii objavljen v decembrski številki, ni uspel. Pravočasno so se prijavili samo štirje tečajniki. Čeprav ste zamudili prijavni rok, se še vedno lahko prijavite tov. Zupinu. V primeru, da ne bo dovolj prijav, tečaja ne bo! NOVO! Člani smučarske sekcije so na svoji seji sklenili, da kupijo TOMOSOVO prenosno vlečnico. Rečeno — storjeno in vlečnica je tu. Vlečnica je namenjena za začetne tečaje na bližnjih snežnih poljanah. Vlečnico lahko uporabljamo na strminah od 60% vzpona (30°). Vlečnica lahko vleče do tri odrasle naenkrat ali pet otrok. Vlečnico bomo postavili na primerne hribe, čim bodo ugodne razmere. Vlečna vrv je dolga 300 m, kar pomeni, da bo vlečnica vlekla smučarje 150 m. Nadaljevanje s 15. strani 3. kategorija, 2. kategorija, 1. kategorija in nato moški: 4. kategorija, 3. kategorija, 2. kategorija in kot zadnji — 1. kategorija moških; ta je običajno najštevilnejša. Vsi vozijo po en tek. Proga bo dolga približno 600 do 700 m in bo imela 20 do 25 vratič. Ekipnega zmagovalca bomo izračunali tako, da bomo upoštevali štiri najboljše čase iz štirih kategorij. Vrstni red bomo točkovali tako, da za prvo mesto dobi tekmovalec 25 točk, za drugo 20 točk in za tretje 15 točk. Točke bodo tekmovalci osvajali po sistemu, ki ga uporabljajo za točkovanje v svetovnem pokalu. Po končanem tekmovanju se bomo zbrali in podelili najboljšim priznanja, najboljšim eikipam pa pokale. Določili pa bomo ekipo, ki nas bo zastopala na ZŠIU. Vse ljubitelje bele opojnosti vabimo, da se nam pridružite, da skupno preživimo lep športni dan. Tek na smučeh Večkrat smo dokazali delavci Stola, da imamo zelo močno in številno ekipo tekačev. Vsako leto opažamo, da imamo vedno več pristašev teka na smučeh. Če pogledamo malo nazaj, smo na zadnji lesariaai komaj spravili skupaj tri tekače. Danes ni več problem zbrati številno ekipo in to kvalitetno, ki nas zastopa na tekmovanjih, kjer doseže vidne uspehe. Dobro se nam je obrestovala oprema, ki smo jo nabavili pred leti. Danes imamo že sedem parov smuči s palica- Takoj po novem letu je na uredništvo Glasila prispelo pismo z dvema pesmima. Eno od teh objavljamo, druga pa bo objavljena v eni prihodnjih številk. Posebnost pisma je, da ni bilo podpisano, čeprav je na koncu napisana pripomba, da ga je napisala naša redna bralka in sodelavka. Doslej nepodpisanega prispevka nismo objavili. Pesmi pa sta predvsem zabavne vsebine in sta zelo verjetno delo neke naše delavke ali delavca. Morda je pesem napravljena po kaki narodni ali drugi ideji. Vzrok, da pismo ni podpisano, je predvsem v želji, da pisca sodelavci na ta način ne bi poznali, čeprav bi imel pesmi rad objavljene. Tudi to je mogoče. Strah na stran. Spodbuda je tu. Pesnico ali pesnika vabimo, da se oglasi, da bi lahko dobil honorar in kasneje še kaj prispeval. »Kako naj vem, kje so delili bone za bencin. Bone so delili šestindvajsetega decembra. Občana, naše občinsko glasilo, v katerem je bil razpored delitve teh bonov, smo pa dobili sedemindvajsetega decembra.« mi in trinajst parov čevljev, ki so na razpolago vsem delavcem Stola. Opremo lahko dvignejo pri gospodarju, tov. Pre-lovšku. Organizirali bomo tudi tekmovanje tekačev, ki bo v petek, 10.2.1984 na progi pri Mostah, seveda, če bodo ugodne snežne razmere. Pričetek tekmovanja bo ob 15.30 uri. Tekmovali bomo po kategorijah in te kategorije so enake kot za veleslalom, in sicer za ženske na 3 km, moški pa na 6 km dolgi progi. Ravno tako bo to tekmovanje tudi izbirno za ZŠIU in najboljši po posameznih kategorijah nas bodo zastopali na 4. Zimskih športnih igrah 25. 2. 1984 na Veliki planini. Kdor nima opreme, si jo lahko izposodi pred pričetkom tekmovanja na Startu. Še 30 dni do zimskih športnih iger Unilesa Preostal je še mesec dni, ko se bodo na Veliki planini pomerili za najvišje naslove delavci sozda Uniles. Danes je v ta sozd združenih enajst delovnih organizacij. Naša DO, ki v letošnjem letu proslavlja visoki jubilej — 80 let uspešnega dela, bo 25. 2. 1984 na Veliki planini gostila enajst DO. Program prireditev je naslednji: 22. 2. 1984 ob 10. uri bo sestanek vodij ekip in žrebanje štartnih številk v upravni zgradbi DO Stol 25. 2. 1984 ob 10. uri VSL na Veliki planini — ženske ob 13. uri tek na smučeh na Veliki planini — ženske 3 km, moški 6 km ob 18. uri v restavraciji DO Stol — družabni večer in proglasitev najboljših. Predvidevamo, da se bo tekmovanja na Veliki planini udeležilo od 350—400 delavcev sozda Uniles. Jože Zupin ISKRA Se v srcu je zaiskrila ta iskrica mala, je tlela in tlela, dokler ni zagorela. Komaj zagoreti je smela, jo grenka kapljica je načela, jo močila, je močila, da ubožica je skoraj ugasnila. Pa se iskrica ni vdala, hitro pot pod noge in se v gore je podala, da se vetru bi zjokala. Iskrica je ob vetru zopet vzplamenela, se za drugo srce je vnela in se vetru zaobljubila, da v gorskem raju ne bo nikdar ugasnila. Kadar je ježevec razburjen, se mu postavijo bodice pokonci, razen tega pa tolče po zemlji z eno od zadnjih šap. NA ZAVODU ZA CENE SO NA SREČO VSI PLEŠASTI, TODA S ŠAPO TOLČEJO PO POTROŠNIKU. Tišina, sneg, gozd, megla in nekje v daljavi sonce, ki je polepšalo miren kotiček naše zemlje. Nekoč človek ni bil tako potreben miru in sprostitve. Njegovo življenje je teklo v naravi in veliko bolj kot danes, je bil sam njen del. Današnje življenje je življenje na asfaltu in v betonu. Ljudje smo zgrnjeni v velikih gručah, s skrbmi in problemi. Zato nam je sprehod v neokrnjeno naravo toliko bolj potreben. Slika: Nande Lah TAKO MIMOGREDE (NOVICE SO POBRANE IZ RAZNIH ČASOPISOV, KOMENTAR NANJE PA JE NAPISAL MIIJA REDJA) Najhitrejši človek na smučkah je Franz Weber, 23. aprila 1983 je v Silvertonu (ZDA) dosegel 208,092 km/h. NAŠ DINAR GA V DRVENJU NAVZDOL GOTOVO NESE. Da bi dosegel vse učinke svetlobe in senc, ki so tako značilni za njegovo umetnost, je veliki slikar Rembrandt (1606 do 1669) slikal ob luči sveče. OB REDUKCIJAH SO DANI VSI POGOJI, DA SE RAZVIJE NOV REMBRANDT — ALI PA VSAJ RODI. Stari narodi so navadno uporabljali za prenašanje sporočil golobe. Rimljani so se posluževali tudi lastovk, ki so hitrejše od golobov. Med Rimom in provincami je delovala prava lastovičja pošta. KO PRIDEŠ NA KAMNIŠKO POŠTO, IMAŠ OBČUTEK, DA Sl PRIŠEL MED POLŽE. Izdaja v 2100 izvodih Industrija pohištva Stol Kamnik. Glasilo urejajo — glavni urednik Ciril SIVEC, odgovorni urednik Franc PE-STOTNIK in člani uredniškega odbora: Franc RAVNIKAR, Andrej PERČIČ, Vinko JAGODIC, Danica KOČAR, Tone ŠIMENC in Sonja ZORN. Lektor: Ivan SIVEC. List Izhaja vsak mesec In ga prejemajo delavci Stola brezplačno. Natisnila TISKARNA LJUBLJANA v Ljubljani. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.