the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of america. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. chicago, ill., petek, 26. septembra — friday, september 26, 1930. LETNIK XXXIX. Krvava«sovjetskega izvoza I J \f Kaj bodo z grozdjem ^ seljaki morajo obdelovati polja pod puškami sovjetskih vojakov. — pri obilici 2ita sami skoraj umirajo gladu. — sovje- ti hočejo uničiti farmarje v drugih deželah in pospešiti komunizem. ^ '2> Francija. — V tem nitstu mudi ameriški inže-v ' C. Simons, ki se je po-. " iz sovjetske Rusije, kjer ^ Preživel dolgo dobo. Kakor ljalz njegovega pripovedova-fazvidi, se vsakega zrna e Pšenice, katero sovjeti fiiski zdaj mečejo na svetovni ki v velikanskih množinah, krvavi znoj stradajočega y seljaka. p,,avelikanske ruske stepe, — 'Mr. Simons, kjer so v ](0 1 dobi pasli kozaki svoje v Je> so izpremenjene zdaj De] Ogledna pšenična polja. pa avci na teh bogatih poljih škiSo Organi in napol nagi mo-pr J® ženske, ki morajo o-Zor svoje delo pod nad-lt0v ^ni komunističnih voja-ljtIi' 1 imajo vsak čas priprav-^ Puške za nje. Neodvisne-kmeta sploh ni % na ^ -ie .bila l'1'}.^-" Pot, v državno suženjstvo dfjj0^1 kolektivizacij kmetij, jo » so zapustili rajši svo- sWi' *n kot najemniki »Pili Pla, v državno službo. Ti Po $30 na mesec, a He ^^ni denar jim takorekoč Hi0f f lsti nič, kajti ničesar ne H ejo a> s čini zanj kupiti. Dočim % **JU neizmerne množine niorajo sami v pretežni Preživljati s semenom viadeSolnčnic. Kruha dobe od Ičgjj dan samo po en kole . bi bil zasačen, da H0l1' pridržal le pest je brez usmiljenja u-vitijoen' "—1 Da nekoliko opra-%r Sov-1eti svoje ravnanje \arri domačemu prebival-Hi S°v mu natvezli, da se iz-^je^enica v Ameriko, češ, Wstv tam taka lakota, da de- t>v° njej umira. ^ Je namen sovjetov mrzlično pospeševanje ^ itid Prvi Je' da dobe denar % 78trijalizacijo svoje de- \ (j T^Si pa, da bodo s tem, 0 vrgli svoje žito tako \' ,na svetovni trg, uničili rJe v drugih poljedel- \ljeZelah in bodo s tem na" med njimi ugodnejša komunizem. St x---- * visoki gospodje WNE Razumejo P Md. — Predsed- NESRAMNO DELO PRO-HIBIC1JE V Kaliforniji je določeno, da bo 300 tisoč ton grozdja se-gnilo na trtah, dočim ga po deželi ljudstvo strada. —9— Washington, D. C. — Koliko tisočev je danes lačnih o-otrok, ki hodijo po cesti mimo stojnic, s katerih se jim smehlja nasproti sočno grozdje, katerega bi se z užitkom po-služili, ako bi imeli sredstva, da bi si ga nabavili. Dočim pa ti ubožci ne zmorejo grozdja niti za najpotrebnejšo prehrano, je istočasno tam v Kaliforniji določeno, da bo 300 tisoč ton grozdja segni-lo na trtah. Tako so sklenili pridelovalci sami, in sicer zato, da bodo lahko ostali pridelek prodali za višjo ceno. Federalni farmerski oblasti je bil ta sklep predložen in tudi ona ga je odobrila, in sicer z motivacijo, da bi se pri grozdju napravila izguba, ako bi se ves pridelek dal na trg. Tak je torej položaj. Na eni strani lačno prebivalstvo, na drugi strani pa uničevanje zemeljskih, produktov. Kaj je bolj vnebovpijočega, kakor to!.In ako gremo zlu do korenine, najdemo, da je tega položaja prohibicija edini krivec. Ako bi bilo dovoljeno, izdelovati lahka vina in jih prodajati, bi se lahko ves previšek uporabil v ta namen in bi ga ne bilo treba uničevati. Poleg/ tega bi se omejilo pitje močnega žganja in strupenega munšajna. Toda to bi butlegerjem in politikom, ki so z njimi v zvezi, uničilo zaslužek. Mastna korita bi izgubili tisoči in tisoči prohibicjskih nastavljencev. In ti gospodje vladajo deželo; treba bo temeljitega čiščenja, predno bodo prišle razmere v red. to znamenje ni za salo Kdor vidi, da ga zasleduje kak avtomobil, ki nosi znamenje, ki ga vidimo na gornji sliki, bo najboljše zanj, ako se takoj ustavi, ker drugače -, saj vemo, kaj se je mnogim pripetilo. To so namreč noyi znaki za avtomobile prohibicijskih agentov, ki zasledujejo butlegerje. Na levi strani vidimo sliko prohibicijskega administratorja Amosa Woodcock. hiiLER 0BD0LŽEN VELEIZDAJE DELO ZA PREUREDITEV KOLEDARJA \ ^'Stern Maryland žfelez- SiL " c- Byers, ter podpred erSov 1 torek stopi Gray >Ua uv urad( kj er sta se za-» pa sta bila &S S, , tri minute, se za-iskala streli, pet po ill k ra,K- še Pet- Neki v steklena vrata ^J6 kazal ,tere8ra je vstopil, ' ^ sllko pravega boji-oprave CSi t1^3" izpraznjen ** * ^ttev Vratih je ležal ie v kotu nasproti y boril s smrtjo; UMOR ŠE VEDNO NEPOJASNJEN South Bend, Ind. — Pretekli ponedeljek je policija aretirala nekega Geo. S. Myers kot osumljenca, da je izvršil umor nad 81etno Marvine Apple pred par tedni. Aretirani je krivdo takoj priznal. Preko noči se je pa premislil in je nato v torek zanikal vse, kar je prejšnji dan priznal. — A-retiran je bil samo na podlagi izjav otrok, ki so se igrali z u-morjeno deklico, in ki so izpovedali, da jo je odvedel neki moški z imenom George. poleg njega je ležal samokres. Na poti v bolnipo je tudi Gray izdihnil. Natančnega poteka prepira ne vedo, pač pa se z gotovostjo domneva, da je Gray najprej ustrelil Byersa in nato še sam izvršil samoumor. Vodja nemških fašistov bo moral podati izjavo glede svojega stališča napram republiki. -O- Berlin, Nemčija. — Adolf Hitler, voditelj stranke nemških narodnih socijalistov, ali takozvanih fašistov, je bil 741 četrtek pozvan v.Leipzig, da bo tam v veleizdajniškem procesu proti trem častnikom, pristašem njegove stranke, podal svojo izjavo. Ni še gotovo, česa bo sodišče Hitlerja samega obdolžilo, pač pa se domneva, da bo zahtevalo od njega, naj izrazi svoje stranke in svoje lastne načrte glede države.. Njegova fašistična stranka je namreč znana, da ima v načrtu, podreti sedanjo ustavo nemške države, ki zahteva, da mora ostati Nemčija republika --o-- POLETJE TOPLO POZDRAVILO JESEN Chicago, 111.— Vročo dobrodošlico je pripravilo poletje svoji sestri jeseni, ko je ta prikorakala v deželo pretekli torek. Še enkrat, predno se poslovi, nam; je dalo čutiti vso svojo moč in je dvignilo vročino na 87 stop. Njegov učinek smo čutili še celi dan po njegovem odhodu, dočim je nato v četrtek vzela v roke krmilo hladna jesen. JEČA POSTAJA PREMAJHNA Chicago, 111. — Nova okrajna ječa je bila zgrajena šele pred 18 meseci, a je že zdaj postala premajhna. Določena je bila za 1300 jetnikov in to število je že prekoračeno. — Oblasti so zdaj odredile, da se podzemski prostori preuredijo za celice in se s tem nekoliko odpomore velikemu navalu jetnikov. Prihodnje leto se bo vršila konferenca pod pokrovitelj, stvom zveze narodov za reformo koledarja. —o— Washington, D. C. — Že pri zadnjem zasedanju kongresa je bilo v načrtu, da se predloži v .razpravo resolucija glede preureditve koledarja. Resolucija se je obračala na predsednika Hooverja, naj ali sam skliče mednarodno konferenco ali pa pristane na udeležbo Amerike na kaki taki konferenci, kjer bi se izdelal podrobnejši načrt za novi koledar s 13 meseci. Ta resolucija bo prišla pred kongres kot ena prvih zadev v december-skem zasedanju. Reforma koledarja se bo razpravljala pri splošni konferenci pod pokroviteljstvom zveze narodov v letu 1931. Zedinjene države, dasi niso učlanjene v zvezi narodov, se bodo te konference kljub temu udeležile. STRAŠNA TRAGEDIJA VSLED REVŠČINE York, Pa. — V hiši kletnega farmarja Harry Dietricha, sedem milj južno od tukaj, se je izvršila žaloigra, ki je pretresla vse okoliško prebivalstvo. — Preteklo nedeljo se je moralo zgoditi. Farmer je najprej s sekiro končal življenje svoji ženi in štirim otrokom in nato še sam sebe obesil. V torek so našli mrtva trupla. Našli so tudi list papirja, na katerem je farmar izpovedal, da se je cela družina odločila, da napravi skupno smrt, češ, da ne morejo več prenašati revščine, v kateri živijo. -o-- V vsakem slučaju, če želite prodati, ali kupiti, oglašajte v "Amerikanskem Slovencu"! KRIŽEMJVETA — Warsava, Poljska. — Poljski pritisk na Ukrajince je baje tako silen, da so ti zašli že v odkrit upor. Zažgali so neko poljsko vas, v kateri je zgorelo 57 hiš. —- Prišli so tudi na sled zaroti, ki je določila smrt več poljskim višjim o-sebnostim. — Minsk, Rusija. — V nekem tukajšnjem kino gledališču se je vnel film, kar je povzročilo požar. V paniki, ki je nastala med občinstvom, je bilo pomandranih in poškodovanih 71 oseb. — London, Anglija. —- Prvikrat v tem letu kažejo uradne številke, da se je število brezposelnih v Angliji znižalo, in sicer v zadnjem tednu. To znižanje je pa razmeroma zelo neznatno, namreč 36,000, dočim jih ostane še brezposelnih nad 2 milijona. — North Sydney, N. S. — Semkaj je bilo pripeljanih šest moških, izstradanih in izmučenih, ki so skozi 72 ur prestali v odprtem čolnu na morju, ko je strela udarila pretekli četrtek v njih ladjo in je preklala isto na pol. Deset mož je pri nesreči utonilo. — Indianapolis, Ind. — Pretekli torek je po dolgih mukah umrla 151etna Golda Chad-wick. V zadnjem aprilu ji je mati neki večer prepovedala, iti na ples in v gledališče. To je deklico tako užalilo, da je izpila množino "laja". Umrla je takorekoč lakote, ker ni mogla nič uživati. — Berlin, Nemčija. — Stalno se v Nemčiji dviga število nezaposlenih. V zadnjih dveh tednih je poskočilo za 100 tisoč in je zdaj doseglo skoraj 3 milijone. Med njimi jih dobiva dva milijona brezposelno podporo. --o- POMILOSTITEV ZA MORILCE ZAVRNJENA Chicago, 111. — Skozi celih 17 mesecev se je vlekla razprava proti trem črncem, L. Fisher, L. Brown in L. Shad-low, ki so bili obsojeni na smrt, ker so umorili nekega čuvaja na Franklin Trust and Savings Bank dne 18. januarja 1929, ko so napravili roparski napad na banko. Državna oblast za pomilostitve je pretekli torek končnoveljavno odklonila vsako prošnjo za pomilostitev; isto je storil tudi governer. Omenjeni trije bodo prišli 3. okt. na električni stol. -o- SIN UBIL OČETA Milwaukee, Wis. — 191etni Wm. Phillips se obenem z drugimi člani družine nahaja v preiskovalnem zaporu pod ob-dolžbo, da je ubil svojega očeta. Kakor pripovedujejo sosedje, je trajal spor med njima že cele tri dni. Pretekli torek zvečer, ko se je oče vrnil z avtomobilom; domov, !ga je sin počakal pri hiši zunaj in prepir se je znova vnel. V tem pograbi sin za pripravljeno puško in odda strel na očeta, ki ga je zadel naravnost v glavo. Iz Jugoslavije« Z LOVSKO PUŠKO JE PO NESREČI USTRELIL LASTNO SESTRO. — VOLKOVI V BOSNI. — DVIGALO V ZVONIK ZAGREBŠKE KATEDRALE. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE. Po neprevidnosti ustrelil sestro Milic Jožef, posestnikov sin iz Tlake, je v nedeljo, dne 7. septembra popoldne sedel s svojimi brati in sestrami v domači hiši. Vsi so bili prav dobre volje in prazniško razpoloženi. Ravno so si delili prav po bratsko 800 dinarjev, katere so stržili za posušene gobe. Za likof so kupili še pol litra vina, kar se za tako imenitno kupčijo tudi spodobi. Med tem je Jože šel v sosednjo sobo, kjer je imel za vrati obešeno lovsko puško, s katero je strašil vrane in jih podil iz koruze. Tudi danes se je namenil, da jih gre prepoditi. Snel je puško in jo v roki držeč nesel v sobo, kjer so se ostali še šalili. Puška je pa bila nabita in v trenutku, ko je Jože stopil iz sobe, mu je v roki iz neznanega vzroka se sprožila. Vsa družba je za hip onemela in se še niso zavedali, kaj bi neki moralo biti hudega. Ko se je pa dim polegel, so videli na tleh ležati 17-letno sestro Alojzijo, katero je nesrečni strel zadel v trebuh. Izpregovorila je še besede: "Jože, kaj si storil?" in kmalu nato umrla. —0- Zgodovinske izkopanine Kustos sarajevskega muzeja dr. Gregor Čremošnik koplje že delj časa v Brezi pri Sara-, jevu. Naletel je na prazgodovinske ostanke. Odkopal je zidov je stare cerkve iz časa preseljevanja narodov. Arheologi Upajo, da bodo v tem ozemlju našli še mnogo za zgodovino Bosne in Balkana važnih izkopanin. -o- Moderni Zagreb V gorenje galerije zvonika v zagrebški katedrali se je doslej prišlo po stopnjišču z več sto stopnjicami. Razgled z zvonika je krasen, le da se ni vsak upal po strmih in dolgih stopnjicah v zvonik. Zato je stolni kapitelj sklenil montirati do prve galerije avtomatično dvigalo. Volkovi v banjaluškem srezu V vasi Debeljače v banjaluškem srezu je te dni krdelo volkov vdrlo v hleve Iva Mela-bašiča. Zverine so požrle dve ovci, štiri pa raztrgale. -o-- Smrtna kosa Umrl je v Klečah Lovro Sever (Piškot), posestnik. — V Rošpohu pri Ljubljani je umrl Mihael Sluga, zasebnik, star 82 let. — V Mariboru je umrla, Marija Pahernik, delavka, stara 84 let. — V Novem mestu je umrl Anton Lenarčič, učitelj. — V Mariboru je umrl Janez Krope, posestnik, star 46 let. — V Mirni je umrl Anton Šular, posestnik. --o- Nesreča 1 V opekarni "Emona" v Ko-zarjah pri Ljubljani se je pri- petila težja nesreča. 231etni o-pekarniški delavec Josip Ri-har je delal pri transmisiji. Nanj je padel težek železen drog, "vela" imenovan. Rihar-ju je zmečkalo križ. ---o- Tekma koscev V Središču ob Savi se je na veliki šmaren vršila tekma koscev, pri kateri so tekmovali kmečki fantje, kdo bo dobil prvo darilo. Ljudstva se je nabralo veliko število, ki so vsi z zanimanjem gledali krepke fante, kako so mahali po otavi. Prvo nagrado je dobil Anton Jurjaševič. --o-- Nezgoda v Mariboru V opekarni Dervušek zaposleni delavec Pavlič Ivan je pri delu tako nesrečno padel, da si je nevarno pohabil levo nogo pod kolenom. -o- Ogenj Na Ježici je izbruhnil ogenj v šupi Ivana Avbelja zraven šole. Kljub temu, da so prišli sosedje takoj na pomoč, se je vnel s slamo krit zraven stoječ hlev Ivana Štefilja, ki je tudi pogorel. -o- Nezgoda na cesti Na Kralja Petra cesti v Studencih pri Mariboru je padel 451etni železničar Josip Pet-kovšek tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. -o- Med kosci Anton Zupančič, 251etni fant iz Prežganj na Dolenjskem, je bil zaposlen pri nekem kmetu v Štepanji vasi. Ko je prejel svoje zaslužene novce, je šel s tovariši v gostilno, kjer je prišlo do prepira in pretepa, med katerim je bil Zupančič ranjen > z nožem. Rana se mu je prisadila in so ga v bolnišnici komaj rešili. -o- Smrtno ponesrečen delavec V predilnici v Tržiču je padel cel kup bombaža na delavca Antona Jošta, ki se je v tem kupu bombaža v nekaj trenutkih zadušil. Zdravnik ga je skušal z umetnim dihanjem in injekcijami rešiti, pa žal je bil ves trud zaman. -o- Čudna igra prirode Kako čudno se včasih narava poigra, je zopet dokaz, da se je na vrtu sester Sv. Križa na Vrhovru ena veja neke vrbe tako čudno zrastla, da ima popolnoma pravilno obliko desne roke. -o- ..Žiri 261etni posestnikov sin Ivan Vigale v Žireh si je pri padcu zlomil levo nogo. -o- Nezgoda V Mostah pri Ljubljani je šel 91etni sin žel. sprevodnika Ivan Jerančič v hlev. Krava pa ga je zabodla z rogom v obraz. r Sfrafi 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 26. septembra 1930_ AMERIKANSKI SL'OVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891, »ki .i im Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-Beljkor in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: (1849 W. 22nd St., Chicago, III. Jelefon: CANAL 0098 Naročnina: _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto Za pol leta -Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto____,_____$6.00 Za pol leta__________3.00 Za četrt leta___________1-75 The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year —.............................$5.00 For half a year----------------2.50 For three months ...................1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ______________________$6.00 For half a year ___________________3.00 For three months _____________________ 1-75 Entered as second clasps matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._____ Umor v Trstu in zadržanje slov. socialistov v Chicagi Menda ga ni človeka naše krvi, ki bi z vsem ogorčenje.m ne obsojal nasilnih fašističnih dejanj nad našim zasužnjenim delom slovenskega naroda v Primorju. Še bratom Čehom i« Slovakom je zavrela kri, da so povedali odločno besedo v obrambo svojih slovenskih bratov Slovencev. Celo francosko, belgijsko in nemško časopisje je dvignilo svoj glas in obsoja brutalni fašistični umor v Trstu. Koliko več se že more potemtakem pričakovati energičnega odpora od nas Slovencev samih, da se zganemo z vso silo in povemo svetu o krivicah in preganjanju, ki ga preživlja naše ubogo ljudstvo v zasužnjenem ozemlju. Ne mislite, da se fašistični predstavniki v Rimu ne boje javnega mnenja. Zakaj so pa potem ustavili vsepovsod, v vseh krajih, kakor daleč seže njih krivična oblast, ves tisk in vsako javno besedo, ki bi imela osvetliti krvava dejanja fašizma v drugi luči, "kakor pa se kaže sam v lastni hvali? Svet naj zazna, kako fašizem vlada, kako iztreblja sebi neprijazne nasprotnike, pa bo gledal na krvavo fašistično vlado v Rimu z drugimi očali, kakor je gledal dosedaj. Kulturni svet ji ne bo več izkazoval gospodarskih in drugih ugodnosti, kakor ji je, ker bo spoznal, da režim, ki se ohranja s tem, da vlada na tak ogaben in krivičen način, ni vreden nobenega zaupanja. Zato, kdor govori, ceš, kaj pomaga protestirati, kdo bo nas-poslušal itd., se zelo moti in prav malo razume. Vzemite človeka, katerega imate radi, toda ni pa Vam znano o njem, kako se ta človek ravna doma v družini itd., pa naj Vam kdo pove in ga razkrinka kot človeka, ki neusmiljeno lavna z ženo, otroci, s svojimi starši itd. Kaj si bote začeli misliti o njem, ga li bote še hvalili in imeli do njega isto zaupanje kakor preje? Odgovorite si sami. Isto je z državami. Povejte svetu, kako se ohranja fašizem na krmilu, kako dela, kako gospodari po krajih, ki jih je Italija anektirala po vojni, pa bo svet kmalu z drugačnimi pomisleki gledal na 'fašistični režim v Italiji. In tega se fašistični režim boji! Zato kolje in strelja svoje nasprotnike na debelo, da bi se jih znebil. To k uvodoma, da bomo razumeli, ali protestno gibanje med nami izseljenimi Jugoslovani res kaj pomeni ali ne, ali pa je brezplodno delo. Jugoslovanski Klub v Chicagi se je takoj po izvršenem umoru v Trstu zavzel za stvar. Začutil je, da izseljeni Jugoslovani v svobodni Ameriki na noben način ne smejo tega prenesti z molkom, pač pa, da je vseh Jugoslovanov sveta dolžnost, da na naj odločnejši način protestirajo in dvignejo svoj glas, da začuje svet, da justifikacija štirih jugoslovanskih mla-deničev v Trstu ni čin pravice, ampak nepopisna krivica, s katero operira nasilni fašizem, da zatre vsak čut slovanske zavednosti v zasedenem ozemlju v Primorju in na Goriškem. Sklical se je posvetovalni sestanek Jugoslovanskega Kluba, na katerega so povabili nekatere predstavnike Jugoslovanov v Chicagi in okolici. Tam se je soglasno sklenilo, da se skliče veliki jugoslovanski protestni shod v Sokol dvorani na Kedzie Avenue za nedeljo, 21. septembra popoldne. Zasnovani načrt za protestni shod je Klub začel izvajati. Zač6l je objavljati vabila na shod. Časopisi so razun male izjeme, vsi sodelovali in objavili vabila. "Amerikanski Slovenec" je cel teden pred shodom delal reklamo za shod in to ne brez uspeha. Naši somišljeniki iz Chicage, Jolieta, So. Chicane in Wauke-gana so bili zastopani na shodu v najčastnejšem številu. To smo storili iz prepričanja, da v takih slučajih kakor je to, se mora pozabiti vse predsodke, bili kakoršnikoli, treba poma- gati, da se sila naroda pokaže v edinosti in skupnosti. Kajti, ako ni tega, ako ne moremo v takih trenutkih pozabiti in spregledati strankarskih predsodkov, potem bi bili slabiči, nevredni, da nosimo slovensko ime. Kako so sodelovali ostali jugoslovanski narodi, nas že toliko ne zanima. Ampak bolelo pa je nas, ko smo videli dva slovenska lista v Chicagi, ki se za stvar nista posgbno zanimala. To sta "Prosveta" in "Proletarec". Oba prežeta s socialističnimi tendencami, ker sta njuna urednika taka. "Prosveta" je prinesla med domačim drobižem to vest. Vabilo je objavila med dopisi, tako da so je čitatelji komaj našli in to samo oni, ki lisf ves prebero. Kakih večjih črk, bolj vidnega prostora za to vabilo ni bilo v listu. V vsem tem se je lahko opazilo, kdor je hotel, kako veliko zanimanje za kako narodno stvar negujeta omenjena lista! Odkrito povemo, bolelo je nas in obenem sram je nas bilo, da se kak slovenski list dobi, ki v takih momentih nima dobre besede ne volje za sodelovanje. (Konec jutri.) DETROITSKE NOVICE Detroit, Mich. Bliža se mesec oktober. V starem kraju, kjer so se hoteli postaviti, da znajo slovensko govoriti, so rekli vinotok. Menda samo zato, ker ta mesec navadno grozdje dozori in iz grozdja se stiska žlahtna kapljica. Tone s hriba bo ta mesec prav gotovo bizi, da si bo pre-skrbel za zimo, ker mislim, da bo letos grozdje vsled slabih delavskih razmer vendar nekoliko bolj po ceni kakor po navadi. — Osebno sicer jaz Toneta ne poznam, vendar se mi zdi, da mora že biti fest kerlc, ker se celo vdovice zanj potegujejo. Samo škoda, da se sedaj tako .poredko oglaša v našem listu. Bolj kot Tone s hriba mi je poznan drugi Tony, pod imenom B. Živi pa na Calumetu, Mich. Po poklicu je mesar in je moj dobri prijatelj. On je tudi veseljak, ki je rad zahajal v veselo družbo in marsikatero smešno povedal. Zato je pa povsod vsak čas dobrodošel. Bil je pa tudi "Fortune Ueller". Ne vem, kje se je tako visoko izobrazil. Znal je, pa basta. Vsakemu je srečo povedal brezplačno in brez vsakih kart. Samo pogledal je na roko in na oči. Ako je namreč ona črta sredi dlani, pa ona od mezinca skupaj prišla proti kazalcu, je to bila velikanska sreča. Najraje je seveda ve-deževal mladini, posebno še mladim dekletom in mladim vdovicam. Takrat mu je srce od veselja kar poskakovalo. Ne vem, če sta si "kaj s Tonetom s hriba v "žlahti" ali ne. Vendar bi priporočal Tonetu s hriba, da če se hoče ta "ge-šeft" naučiti, naj se kar na njega obrne. Na zadnji mesečni seji je društvo Marije Pomagaj št. 176 KSKJ. enoglasno sprejelo novega kandidata. Še vprašali ga niso, kateri veri da pripada, ampak so mu takoj dali zaup- nico, da ga spoznajo, da bo dober član društva in jednote. Ta član je detroitski poročevalec. Who is next? >— Kljub slabim delavskim razmeram društvo precej dobro napreduje in društvena blagajria šteje nekoliko stotakov. Ker bo imel celokupni odbor uradno trimesečno pregledovanje knjig, ste vabljeni vsi člani, da se te seje udeležite. Zadnji teden, v petek, dne 19. septembra, je list Amer. Slovenec priobčil dopis detroit-skega poročevalca, ki piše, da je tukaj malo porok, da se bo skoraj pozabilo, kakot se zakramenti sv. zakona delijo. Je resnica. Ne vem, ali so fantje tako plašljivi, ali so dekleta tako boječa. John Gosenca. -o- ŽALOSTNA NOVICA IZ BROOKLYNA Brooklyn, N. Y. Žalostna zgodba se je pripetila zadnjo soboto večer v naši naselbini. Dne 20. sept. zvečer sta šla Mr. in Mrs. Klun s svojo družino k svojim prijateljem na malo domačo zabavo. Vsi so bili tam vesele in židane volje. Plesali so in se veselili. Mr. Klun je tudi večkrat plesal z dekleti tisti večer. Ko ga je nekako okoli 10. ure vzela ena domačih na ples, se je zgrudil kakor mrtov na tla. Dekle je mislila, da se samo šali. Ko pa je videla, da je bil kakor drvo ves trd, ji je postalo neprijetno. Vzeli so ga na posteljo in ga budili, kar pa' ni nič pomagalo, ker je izdihnil, ko je še plesal. Njegove smrti je bila priča njegova žena in otroci. Mr. Klun je bil zelo poznana oseba med nami. Bil je rad vesel. Bil je tudi pevec in sredi veselja ga je tudi smrt prehitela. Danes, ko to pišem, sem ga šla pogledat. Vse se joka in obžaluje dobrega moža. Posebno njegova žena in trije še nedorastli otroci. Pogreb se je vršil v sredo s sv. mašo na po- NE, - HVALA!" To je edini varen odgovor prodajalcem, ki vam ponujajo nepoznane pona-redbe TRINERJEVEGA GRENKEGA VINA Ponovno se me je opozorilo na to, da nekateri brezvestni prodajalci, kadar se od njih zahteva Trinerjevo grenko vino, ponudijo "nekaj, ki je ravnotako dobro" ali "ravno isto." Taki prodajalci so ali neinformirani, ali pa ravnajo po sebičnem motivu za večji dobiček — gotovo pa ne v večje dobro za vas. Trinerjevo grenko vino je bilo izdelano po 40 letnem študiju in raziskovanju. Predstavlja najboljše v moderni medicinski praksi. Uživa dragoceno slavo. Neštevilni tisoči moških in žensk poznajo in kupujejo Trinerjevo grenko vino skozi 40 let in so od njega prejeli mnogo dobrega. Mnogi zdravniki ga priporočajo,, kajti Trinerjevo grenko vino je najbolj zanesljiva odvajalna tonika. Cisti želodec, oživlja želodčne soke, pospešuje prebavo,, vrne zdrav apetit in navaja drobovje k rednosti, povsem brez vsakih bolečin, vedno na'prijeten, naraven "način. Nobena ničvredna ponaredba ne more garantirati teh uspehov. Kadar kupite Trinerjevo grenko vino, veste kaj kupite. Tisoče oseb poznajo njega zasluge. Toda, kaj pa veste o kaki nepoznani ponaredbi, katero vam vsiljuje kak brezvesten ali brezbrižen prodajalec namesto originalnega Triner-jevega grenkega vina ? On sam ne ve, ali ne bo škodljivo za vas, kajti on ne ve za nje sestavine, — on ve samo, da bo napravil velik dobiček na produktu, katerega on sam poceni kupi. Edina stranka, ki trpi škodo, je pacijent, ki kupi ničvredno, slabo ponaredbo. Ne samo "Poceni kupljeno — končno drago" — ampak dostikrat pomenja tudi bolečine in nevarnost. Zato ostanite na varni strani'. ZAHTEVAJTE TRINERJEVO GRENKO VINO in pazite, da dobite pristno bla go. Če se vam bo ponudila kaka slaba P'0' naredba, recite "NE, — HVALA." v svojo lastno varnost. JOSEPH TRINER Chicago, 111., 1333 So. Ashland Ave. kopališče sv. Trojice. Pokojni Klun je imel tudi zelo rad rože in vrt. Še nikjer nisem videla tako lepega vrta, kakor ravno pri Klunovih. Vsi domači ga bodo zelo pogrešali. Iz srca mu želim, da bi se veselil pri Bogu. Žalujočim moje iskreno sožalje ... Al' na potu, al' na cesti, Bog večni ve v katerem mesti te sreča smrt. A. VELIKI DAN SE BLIŽA Chicago, III. Z nastopom hladnih jesenskih dni se prične zopet doba družabnega ' življenja in raznih prireditev v naših dvoranah. Med prvimi, ki bo stopilo pred slovensko občinstvo v Chicagi, bo v tej sezoni naše fantovsko društvo "Danica". In kar vam bo to društvo letos pokazalo, bo daleč presegalo vse njegove dosedanje prireditve. Igra "Kraljica ciganov", opereta v 4 dejanjih, bo nekaj tako veličastnega in lepega in nenavadnega, da bo šla k srcu vsakemu gledalcu. Velikanske so priprave za to prireditev, veliki so stroški z njo, a društvo se ne ozira na to, kajti e-dini namen, ki ga ima z igro, ni dobiček, ampak zadovolj-nost občinstva. Že vsebina igre same je izrednost, ki jo boste gledali z užitkom, kakor bi či-tali napeto-zanimiv roman. V igro pa so poleg tega še vpletene pesmi s krasnimi melodijami, ki jih bodo proizvajali solo pevci in pevke, kakor tudi celi zbori kmetov in ciganov. Opereta bo vprizorjena 12. oktobra v Č.S.P.S. dvorani na 18. cesti. Izbrali smo to dvorano samo zato, ker ima velik oder, kakoršnega igra zahteva. Na kakem malem odru bi bilo nemogoče to predstavo z učinkom vprizoriti. V poštev so se vzeli tudi sla- bi časi, v katerih se zd^i11^ jamo; zato je vstopni^ p. nizka, kakor le more bft1, ^ji pite vstopnice v predPl° od članov društva "Pa kjer jih dobite po 50c, Prl vra- tih bodo 75c. Ne opus itite t« iorr predstave, tudi ako bi ]l1 ^ vl. biti edina, ki jo boste le deli. Bogato boste pop ;'ri . v i j __Po >* za svoj cas m denar. — A ^ bo ples in živahna Pr°sti!nlel' bava, pri kateri bomO^j priliko pozdraviti se 2 znanci sirom Chicage. -o-- I . 0 Prijatelji! Podpirajte >%i te Vaš list "Amer. Slove»e victor A ho gv POPRA VLJALNICA ČeV, Gilbert, Minn- ^ fr Delo trpežno in nizke cei>c-poročam v tej obrti vsem! dt>{ SENZACIJA ZA CHICAGO SE BLIŽA n iy Opereta "Kraliica ciganov", ki jo bo vprizorilo društvo "Danic3 12. oktobra v Č.S.P.S. dvorani na 18. cesti, bo po veličastnosti in lcPot'aV,it< segala vse dosedanje dramatske predstave v Chicagi. — Rojaki, Prip se za ta dan. — Vstopnina v predprodaji 50c, na vratih 75c. J. J. Renaud: KATKA (Dalje.) Toda zasačiti jih je treba na delu. To se tudi ve — ni izključeno, da je Mitchell ukradel biserno zavratnico in jo nekako vtihotapil v Benoit-jev kovčeg, da bi ga dal potem a-retirati. Mitchell strahovito sovraži Benoit-ja deloma zato, ker je Benoit. nekaj kratov o-plenil razne petične možake, ki si jih je bil že preje izbral Mitchell, prav posebno pa zato, ker je bil Mitchell nekega dne pozval Benoit-ja, naj vstopi v njegovo družbo. Benoit pa mu je odgovoril, da je umetnik in mu ne prihaja na misel, da bi delal skupaj s takimi maza-Či, kakor je Mitchell. V teli krofih pomenjajo taka nami-gavanja smrtno razžalitev! V Valparaisu sta se Mitchell in Benoit v dvorani hotela Tra- vellers streljala z revolverji. V Santiago se je zgodilo isto na ladijskem mpstu, ko je par-nik pristal; Mitchella je krogla oprasnila na čelu, Benoit-ju pa je preluknjala stegno. In v Colombu, odkoder sta sedaj prišla, sta dogo.vorila nekak dvoboj. Doslej je Katka preprečila, da se dvoboj še ni izvršil. Nu, slednjič vam nočem zaradi dogodljaja te noči ničesar očitati. Toda prihodnjič nočnim obiskovalcem ne zaupajte! . . ." * Vrnil sem se peš ob sinjem zalivu, ki je bir'modrejši nego nebo ter je tod in tam kazal vijoličaste proge, če se je zape-nil val z dna . . . V mojem hotelu se je nahajal bar, v podpritličju, kjer si vedno naletel na zanimive mednarodrfe tipe. Šel sem doli. Močan vzduh po pelinovcu in mešanem žganju mi je udaril nasproti, mrzel tobačni dim je dušil v grlu. In potem je dišalo tudi po česnu . . ., česen je vodilni motiv v Marseille! Videti je bilo le malo gostov. Nekaj kurjačev s francoske torpedovke, ki so pili z dvema podčastnikoma kolonialne armade. V nekem kotu je tičalo vfeč Italijanov, ki so šušljali med seboj, imajoč klobuke potisnjene globoko na čelo. Zdajci zaslišim za skupino zelenja, ki je zakrivala neki kot, tiho žensko ihtenje. Ko sem se sklonil in pogledal o-streje, sem spoznal Katko, ki je imeja na sebi taisto obleko, kakor prejšnjo noč. Poleg nje je sedel debeluh z visečimi brki in nedolžnimi očmi, če-gar lasje so bili na sencih že posiveli; oblečen je bil v nekak dolg suknjič. To je bil brez dvoma Benoit! Presene- čen sem zijal — ali naj bo to zloglasni Benoit? Ta rejeni kmet! Postalo mi je jasno, da je moral temu človeku tudi najbolj sumničav soigralec brezpogojno zaupati, saj je bil videti kakor kak mežnar.. Toda, ko sem ga pozorneje pogledal, se mi je v njem odkril čisto drug človek; prvi je bil nekoliko preprost, da je vzbujal zaupanje — drugi pa je bil prekanjen, nasilen, oblasten — lahko si v njem uganil zločinca . . . Njegov močni, mi-šičasti vrat je pričal o orjaški moči. Njegove bele, skrbno negovane roke, s kratkimi prsti in zelo dolgim palcem, so bile navidezno od njegovega telesa docpla neodvisne, kajti bilo je prečudno/'da Benoit ni gledal na svoje prste, ko jo s presenetljivo brzino vlival so-dovico v svoj pelinovec, segel po vžigalicah, vzel cigareto in iz svoje listnice s samim otipavanjem poiskal več vizitk. Čez nekaj časa je vstal, šel tik mimo mene, nekoliko še-pajoč, in zapustil bar s svojim zbeganim, prostosrčnim obrazom, toda pri hoji se je še bolj izdajala njegova orjaška moč. To jo bil v resnici mož, ki je med dvema sleparskima igrama z revolverskimi streli govoril s svojim nasprotnikom. V baru se zame niti znaenili niso. Vzel sem čašo z žganjem in sedel poleg Katke. Roke so ji padle z obraza, ki je bil moker od solz. "Zakaj jokate, Katka?" Poteze njenega obraza, podobnega japonski punčki, so se očividno mukoma prizadevale, da bi dobile -zopet svoj navadni izraz. Toda iz mandljiistih oči so še vedno lile debele solze. Slednjič je odgovorila z glasom, ki je bil od bolesti o-hripel: "Katka vam more povedati, ker res bili dobri in prijazni z njo. — Katkin mož imeti so- vražnika ... že dolgo ... in danes Katkin mož in sovražnik morata poravnati spor . . . hočeta se streljati z revolverji, zvečer proti enajsti uri . . . pred glavnini vhodom parka Borelli . . . in bitka kakor v Južni Ameriki . . . čisto od blizu, veliki revolverji, eden vselej /nrtev . . . včasih oba . . . Uboga Katka, nima družine... nič kakor svojega moža . . . če mož mrtev, Katka čisto sama na svetu . . ." In znova jo je posilil jok. "Kako se imenuje sovražnik?" ""Mitchell ... A vi ga ne poznati, on ne cd tukaj . . , In sedaj mora Katka iti . . ." Ostal sem sam, bil sem zelo ganjen. Kako naj preprečim ta dvoboj, ki se ga Katka tako silno boji? Ni bilo nobene druge poti, nego obvestiti Parengueta. On bo že vse ostalo uredil, saj bi n.. pr. zadostovalo, ako slal do obeh bojevitih P ' nov stražnika in jinia •prepovedal. , t1; Deset minut kasneje se ^ v uradu pri Parcnguetu- j,? odprto okno je prodi?*1 1 ečf trg« Belzunce jn duh P° nih ribah in školjkah. ^ Ob mojem pripovedki' je. komisarjev obi'«55 f bolj žarel. . "Ej, ej, slednjič jih & gtfJ je zavpil. "Ta večer, ljanje začne, se bomo — seveda ne takoj — P p/ bomo prvih strelov, j^t* eden ali drugi, kako^ ^ čisto pravilno sluti. y (| način bomo topot 10P° ^ v roke, in jutri bosta ključem ali pa v bo1"1 nosno v mrtvašnici • ^ ( stane živ, ga bo sodu1 ;fni,fl> ; go nasolil, kajti teh možakih Pojdite nocoj z »anl1 te bitko." •A* ... j a°Soiil0 (VillaKe of Rockdale improv. bonds) po 6%................................................5,400.00 tajilo "a prvo vknjižbo (Real Estate) po 5>/2%....................................................................2,000.00 J.Nilo "a ,)rv« vknjižbo (Real Estate) po 6%........................................................................22,000.00 )>iil0 , "rv<> vknjižbo (Real Estate) po 6'A%....................................................................8;000.00 V>iil0 ,'a »rvo vknjižbo (Real Estate) po 6V,%..........................1................4,000.00 T1 n« I San«tarv District of Chicago po Wo..............................:. 4,000.00 "aill 1928. t, 'a od l. jan. 1928 do 1. jul. 1930.................... $ 3,388.23 ..................................... Rezervni sklad. Preostanek v rezervnem skladu 1. julija 1927........................ $14,488.90 Društva vplačala od 1. ftl. 1927 do 1. jul. 1930.................... 1,398.48 Prejeli obresti od 1. jul. 1927 do 1.. jul. 1930........................ 7,993.69 Dobiček pri prodaju Liberty bonds ........................................ 10.00 Skupaj ................................................................................. $23,-891.07 Izplačali za dotečene obresti pri nakupu obveznic................ 336.27 Preostanek v rezervnem skladu 1. julija 1930.................................... $23,554.80 Napredek v rezervnem skladu ........................................ $ 9,06o.90 Poškodninski sklad. Preostanek v uoškodninskem skladu 1. julija 1927............ $ 2,146.41 Društva vplačala od 1. jul. 1927 do 1. julija 1930................ 4,396.90 Skupaj ...................-.............................................................. 6,543.31 Izplačali za poškod. in oper. od 1. jul. 1927 do 1. jul. 1930 2,812.50 Preostanek v poškodninskem skladu 1. julija 1930........................ $ 3,730.81 Napredek v poškodninskem skladu ................................ $ 1,584.40 Stroškovni sklad. Prestanek v stroškovnem skladu 1, julija 1927........................................$ 147.64 Društva vplačala od 1. jul. 1927 do 1. jul. 1930........................................9,437.89 Prejeli za certifikate od 1. jul. 1927 do 1. jul. 1930.............................188.00 Prejeli za vrhovnega zdravnika .....................................—............82.00 Društvo št. 1. povrnilo za vožnjo na zadnjo konvencijo.... . 21.91 Čeki od zunai več kot eno leto....................................................................................................3.00 Skupaj .................................................................................. $ 9,880.44 Izplačali za uoravne stroške od 1. jul. 1927 do 1. jul. 1930.. $ 8,474.04 Preostanek v strošk. skladu 1. julija 1930.......................................... $ 1,406.40 V tem skladu 1. julija 1927 je bil primanjkljaj za................ $ 643.79 Napredek od 1. jul. 1927 do 1. julija 1930.................... 1,258.76 več kakor pa od raznih inšu-ranc kompanij. Upam, da boste upoštevale to naznanilo in prišle na sejo v velikem številu, ker je seja važna. Sesterski pozdrav vsem članicam. Mrs. Mary Anzelc, tajnica, yoooooooooooooooooooooooo" | Our Young DSD | Skupni napredek v tem skladu 1. julija 1930................ $ 1,902.55 Skupna blagajna dne 1. julija 1930 znaša.......................................... $59,232.37 V blagajni dne 1. julja 1927 ................................................................ 36,659.50 Napredek v odraslem oddelku za zadnje 3 leta je............................ $22,572.87 Iz predstoječega računa je razvidno', da smo v zadnjih treh letih v vseh skladov jako dobro napredovali. Ta napredek je prišel le s tem, ker smo delovali skuono, z pravo slogo in so-bratsko in so-sestersko ljubeznijo, in za to naklonjenost in pomoč, se vam vsem skupaj prav prisrčno zahvalim. _, - IZPLAČEVANJE. Pri izplačavanju smrtnin, poškodnin ali operacij smo bili točni. Kakor hitro smo prejeli za dosti močne listine, in potrjena po našem vrhovnem zdrav -niku, obenem je bil ček narejen in poslan na tajnika(co) društva pri katerem ie bila ta izgoda. Tako da bo vsem znano koliko je katero društvo v zadnjih treh letih vplačalo, in koliko je sprejelo, je kakor sledi: 1. 2. 3. 4. 5. 6. Dr. št. Dr. št. Dr. št. Dr. št. Dr. št. Dr. št. Dr. št. 8. Dr. št. 9. Dr. št. 10. Dr. št. 11. Dr. št. 12. Dr. št. 13. Dr. št. 14. Dr. št. 15. Dr. št. 16. Dr. št. 17. Dr. št. 18. Vplačalo Joliet, 111....................$17,832.21 Mount Olive, 111..... 369.52 La Salle, III............... 1,846.20 Bradley, 111............... 339.60 Ottawa, 111............... 987.71 Wauegan, 111........... 3,613.97 Rockdale, 111............. 430.94 Chicago, 111. ;........... 381.04 So. Chicago, 111....... 255.20 Pittsburgh, Pa......... 3,224.08 Joliet, 111................... 3,301.58 Chicago, 111............... 4,625.47 E. Pittsburgh, Pa..'... 3.778.26 Ottawa, 111............... 463.46 Chicago, 111............... 1,118.96 Ottawa, 111............... 736.26 Springfield. Ill....... 364.71 (Dalje prill.) Prejelo $11,100.00 100.00 304.17 250.00 150.00 2:375.00 75.00 2,962.50 300.00 1,275.00 862.50 75.00 150.00 Št. članov (ic) 568 8 48 10 29 96 13 0 6 80 127 143 100 12 31 21 Društvene vesti in naznanila 700.00 IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 1 D.S.D. Joliet, 111. Tem potom naznajam vsem našim članom in članicam, da se udeležijo prihodnje seje, ki bo dne 26. septembra, to je v petek ob 7. uri zvečer v stari šoli. Kot vam je že znano, da naši delegatje sporočajo na tej seji, kaj so naredili na zadnji osmi konvenciji DSD. v La Salle, 111. Na to sejo so vabljeni tudi" vsi mlad'i fantje. Kakor je vsem znano, se bliža zima in bo treba imeti kakšno zabavo tudi po zimi. Vsem, ki se zanimate za sport, pridite na to sejo, da se pomenimo, kaj in kako bi bilo boljše. — Frank J. Wedic, predsednik športnega odbora, bo dal vsa glavna pojasnila kar se tiče športa, da bomo na ta način vse pravilno uredili. Ob tem času bi tudi rad o-pomnil vse one člane in članice, ki društvu dolgujejo, da svoje dolgove poravnajo, kakor hitro jim je mogoče. Kakor po navadi, bo tudi mesečni račun in ne bi rad videl, da bi bil kateri prizadet. Kakdr veste, so naši sobratje nadzorniki jako strogi in natančni, kadar knjige pregledujejo in -potem za vsakega vedo, koliko kateri dolguje.1 Zato ne odlašajte, ampak skrbite, da boste imeli vaše asesmente redno plačane že z& en mesec naprej. Torej vsi na sejo v petek večer. Z bratskim pozdravom, Louis Martincich, tajnik. ZAHVALA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 3 D.S.D. La Salle, 111.' V imenu društva sv. Družine št. 3 DSD. se na tem mestu prav iskreno zahvaljujem rojakom in rojakinjam mesta La Salle za njih prijaznost in gostoljubnost, katero so nam izkazali ob času 8. redne konvencije DSD., ki se je vršila prvi teden v mesecu septembru v cerkveni dvorani sv. Roka v La Salle, 111. Iskrena vam hvala enemn kot drugemu. Vi ste se trudili in pomagali z nami vred, da je naša slavnost na dan ]. sept. ob sprejemu delegatov in drugih zunanjih gostov pri banketu in večerni veselici z vašo pomočjo tako sijajno izpadla vsem v največje-zadovoljstvo. Hvala vam! Hvala vsem, kateri ste šli s svojimi lepimi avtomobili na postajo, da ste pripeljali delegate do konvenčne dvorane sv. Roka. Društvo sv. Družine št. 8 DSD. se vam še enkrat najlepše zahvaljuje in vas pozdravlja vse rojake in rojakinje, s katerimi smo prišli v dotiko dne 1. septembra in ob drugih konvenčnih dnevih ter upamo, da se zopet zdravi in veseli skupaj snidemo prej ali slej. Anton Kastigar, tajnik. -o- IZ URADA DRUŠTVA SV. TEREZIJE ŠT. 16 D.S.D. Chicago, III. Uradno se naznanja vsem članicam našega društva, da se udeležijo prihodnje seje v pondeljek večer ob pol 8. uri v cerkveni dvorani, to je dne 29. septembra. Imamo veliko važnih reči za rešiti. Slišale « boste tudi porodilo delegatinje, ki je zastopala naše društvo na konvenciji DSD. — Dru-štvenice, pridite vse. Eno uro časa si pa že lahko vsaka vzame, da pride na sejo. Posebno pa še, kadai* je kaj važnega, kakor je ravno sedaj. Opominjam vse tiste članice, ki dolgujejo društvu, da bi svoj dolg poravnale, ker za naprej se ne bo moglo več tako zakladati, ker bo ; šel > ves de-, nar na Družbo. Drage sosfestre, upoštevajte opomin. — Pripeljite na sejo kaj novih kandi-datinj. Otroke se sprejema od 1. do 16. leta starosti za samo 15c na mesec, katere plačujete za vašega otroka. V slučaju kake nesreče pa dobite veliko Grozdni sok za dom je legalen OUR YOUNG D.S.D. Joliet, 111. Hello DSD. members and friends and if you are not one yet, don't wait, but join now. I must remind you that baseball season will close with next Sunday's game for the DSD. team, and that means we would like to see you all there and root for them. We certainly had a nice crowd Sunday at the Richard St. grounds when our DSD. team played the St. Johns of DSD. from Chicago, although they didn't win, but just the same, they are a wonderful young team of baseball players, and sure know how to play, no doubt, you have seen that in the paper if you have followed it up; this, you know is their first season of baseball as well as our boys of DSD. from Joliet, but just keep an eye on the both teams for next season and then you will see our paper, the Amer. Slovenec, ■news will be just as popular as our baseball teams, three cheers for them. Helo, Chicago folks, how was the trip going home Sunday? Fine, I am sure of that, we certainly missed you all after you left; my, you sure all are a wonderful bunch and I know there are many more like you that belong to DSD. and I hope we will have the pleasure of meeting them in the near future, how about it? The slogan reads, stick together and we will succeed. The DSD. will play the N.E.B. at the Chaney School grounds, don't forget. The game starts at two-thirty Sunday. A. W. 1-o- OUR YOUNG D.S.D. Joliet, III. Long live our HFS. (DSD.), after seeing the fine spirit everyone showed when St. John's baseball team from Chicago and their friends came here to see a good game of baseball played between the Chicago HFS. and the Joliet HFS. teams. Joliet has taken the victory. It is very nice indeed to have so many friends in Chicago as came here Sunday and after the game everyone went to the home of Mr. Frank Wedic and had a nice lunch and a very good time. It was .just too bad that they had to go home so soon. I would like to thank Mr. and Mrs. Wedic for what they have done to make that day a pleasant one. X. Y. Z. -o-- OUR YOUNG D.S.D. Joliet, 111. The Holy Family Society (DSD.„ of Joliet defeated the St. John's (DSD.) of Chicago at Richards diamond before a record crowd of spectators. The final score standing 15 to 1 in Joliet's favor. Likovich, the Joliet star hurler, held the visitors to one lone run and allowed eight hits, although he kept them very well scattered. He also fanned 13 Chicago men and allowed but two free passes. The Joliet team pomp-ed on Puplis and Ude, the visiting hurlers, for a homer of hits and errors on the front of their team mates to add another victory for, Joliet. Home runs were hit by Likovich and Lahen. He also collected a three base hit, a two base hit, a single for a perfect day at bat. frext Sunday Joliet will be out for another victory when they will meet the Hammond Popolna protekcija zagotovljena Pridelovalcem kalifornijskega grozdja je bilo od vlade zagotovljeno, da ne bo nikakega oblastnega nadlegovanja kon-sumentov ki žele kupiti grozdje, da si izdelajo sadni sok za domačo porabo mo. * VLADA SE NE BO VMEŠAVALA. Grozdje zori dva tedna bolj zgodaj kakor navadno — poznejše vreme lahko škoduje kvaliteti, ki si jo zdaj lahko nabavite na ^ ŽELEZNIŠKIH PROGAH. KUPITE SVOJE SOČNO GROZDJE ZDAJ POD VLADNIM NAČRTOM KONTROLE California Grape Control Board, Ltd. San Francisco California 85% of the entire California grape production is being marketed this year by agencies co-operating with the California Grape Control Board, Ltd. These agencies are: CALIFORNIA FRUIT EXCHANGE CALIFORNIA VINEYARDISTS ASSOCIATION SAN JOAQUN GROWER-SHIPPER ASSOCIATION Boosters on the Homewood Diamond. A. F. ST. JOHN'S D.S.D. Chicago, 111. Sunday, Sept. 21, St. John's of Joliet defeated St. John's of Chicago by a score of 15 to 1 at the expehse of twenty-four of Chicago errors. The boys of. Chicago wish to thank Mr. Wedic for the swell time he has shown them after the game Sunday. F. Ude, how was the ride coming home, Sunday. — Say, Fuzzy, what i(S wrong with that B. B. bat? — I wonder, what L. K. was thinking about Sunday in C. F. — Joe got a hit Sunday and how that boy did celebrate. — F. M. oer-tainly made a good speech Sunday. R. S. Mavrin iz Kovače vasi rojena Šneler, Katie Šneler iz Pred-grada, 217 IrWing ave., Brooklyn, N. Y. (Ogl.) KALIFORNIJSKO GROZDJE JE TUKAJ. Kvaliteta in cene kdaj poprej. boljše kot PROŠNJA IZ BROOKLYNA Brooklyn, N. Y. Dragi rojaki iz Brooklyna in drugod, naznanja se vam, da priredimo veliki zabavni večer ali veselico 28. septembra ob 3. uri popoldne na 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y., v Slovenskem domu. Prošeni ste vsi od blizu in daleč, da se udeležite, ker čisti prebitek, ako se bo kaj naredilo, je namenjen v namen, da se kupijo zvonovi za Stari trg pri Kolpi. Vsi starotrški farani, ki ste raztreseni sirom Amerike, ste vabljeni, vsi tam po Kansas Cityj Kaliforniji in drugod, da kaj prispevate v ta namen. — Zdaj je čas, da kaj damo in pomagamo v to svrho. Vsak naj odpre roko in da po svoji moči. Prispevke v ta namen za starotrške zvonove lahko pošljete na moj naslov in jaz bom gledala, da bodo prišli naprej na pravo mesto. Denar se bo poslal na č. g. župnika, Stari trg pri Kolpi, od katerega sem prejela prošnjo za ta namen. Podpisani odbor: John Strbentz iz Trga, Peter Mavrin iz Predgrada, Marija Mr. Jay H. Twitchell, predsednik chicaškega odbora California Grape Control Board, je sprejel zastopnike tujejezič-nih listov in se je izjavil, da so zelo povoljni izgledi glede u-speha grozdne sezone. Ta chi-caški odbor je sestavljen iz najbolj vplivnih članov chica-ških razpečevalcev grozdja, kakor so M. Schuman, P. Stern, J. H. Twitchell, predsednik, M. T. Adamson in F. Schweer. Zaradi ugodnega* vremena je došlo grozdje letos mnogo bolj zgodaj in je izvrstne kakovosti in cene so zmerne. Kakor se je predsednik izrazil, je bilo pridelovalcem kalifornijskega grozdja zagotovljeno od vlade, da ne bo nikakega oblastnega federalnega nadlegovanja konsumentov, ki kupijo grozdje, da si izdelajo sadni sok za domačo uporabo samo. Kupite sočno grozdje zdaj pod vladnim načrtom kontrole. Grozdje je dozorelo dva tedna preje kakor navadno, poznejše vreme bi utegnilo pokvariti kvaliteto, ki se zdaj dobi na vseh železniških progah. — Vlada se ne bo vmešavala niti v razprodajanje, niti v izdelovanje za domačo porabo, pravi poročilo California Grape Control Board, s katerim je chicaški odbor v zvezi. PRI NAS dobite vse šolske potrebščine. Imamo v zalogi tudi otroške obleke od 3 do 8 let starosti. Cena $1.00 do $1.95. AGNEWfS VARIETY STORE B. J. AG.NEW, Mgr. Ely, Minnesota (3256) Petek, 26. septembra 1930 _ AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 4 PISANO POLJE SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVESI Iz angleščine prevel Jos. Poljanfic J. M. Trunk ^ y ' ' > < Cel.mai.bim ce baiiii , | poate cumpara v angleščini pomeni — "najboljše, kar morete ® kupiti za denar." Budweiserjev ječmenov slad-ni sirup si je pridobil izredno občudovanje in priznanje pri milijonih — in iz tehtnega vzroka : Ne vsebuje nikakih nadomestkov, nikakih = ponaredb, nikakih primesjtov, nikakega umetnega barvila ali dišav, in je 100 odstotno čist. J Javno zaupanje v ta izdelek se kaže v tem, ker pridobiva na tisoče odjemalcev vsak dan. p^l 3 ^e^ece.šjjjjj^^ ^ ^ Na prodaj povsod Anheuser-Buscli Budweiser Parley-Malt Syrup light or dark - rich in body ~ not bitter Western Sales Corporation % 1525 Newberry Avenue # phonerCanaim, ANHEUSER-BUSCH —' ST. LOUIS Also Alakers of Busch Extra Dry Ginger Ale bm1s3 I Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois t vjolbeto t »o prepričane, di dobijo pri ment ^ T^ffiiii najboljše, najčistejše in najceneji« ^ M JIT MESO IN GROCERIJO ^ V zalogi imam redno vsake Trst« i l^^fe sveže ali suho prekajeno meso ter «|f _ vse predmete, ki spadajo v ment T ^ | sko in grocerijsko obrt. * JOHN N. PASDERTZ % ♦ COR. CENTER ft HUTCHINS STS, JOLIET. ILL. + J Chicago Telefon 2917. ■ ■ ■ ..............................■ ■!■■■................. [Vaši prihranki! I varni. Vi živite lahko v kate- f"*/ ^s^^Sllig^s^ SV~-l 1 | rikoli izmed naših držav, in j jf T g | vendar ste lahko vložnik na j /1, /«W|1 «1 g | naši banki, prav kakor bi ži- J||| Si »Bi S ^ Sffl Sf ii ' I veli v našem mestu. Pišite t^^^Millji ® «|l g BiS ffii!^ I | nam za pojasnila in dobili bo- p^'-J^EfflM] B BR ftl 5'Si j ' ■ | ste odgovor z obratno pošto j mSISIH ^ ^ ® ^ J | i v svojem jeziku. Mi plaču- » ®t'-'i^Ci*Hlfll S iSlviSI Hffli:Bl f ■ I | jemo po 3 od sto obresti na \ W{|il B I prihranke, in jih prištejemo h i ril^rilfJli Bi 00 0 'M'fifflll" " | glavnici dvakrat na, leto ne : jdfflfflP^^i^^^^^^Mlif m ■ glede na to ali vi predložite LZJ^S^^bil3 S i svojo vložno knjigo, ali ne. fflHHMBIB I Naš kapital in rezervni P— -- ^^^t11--5 1 .....fj S J sklad v vsoti ve£ kot $740.000 | 1 je znak varnosti za vaš denar. V—- V — g Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima a nalogo nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema naj- | izratejšo naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK I CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILLINOIS. 1 WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. | JOSEPH DUNDA, pomožni kasir. 'Najboljše delo za manj denarja Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju In popravljan]« zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo 10 tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Judi ako imate le en zob, ali več, k! so pokaženf, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite tako} Jutri In lavi« rujte si svoje splošno jsdravje z zdravimi zobmi. Preiskava In ocena BREZPLAČNO ienalce postreinlca C. V. McKinley, D. D. S naslednik Burrows zobozdravnik* * v * 72 D' Arcy poslopje, 2. nadstropje »t« Ktev. sobe 204 Odprta: ed ». z jat raj do 8 zvečer^ Phone: 4884 od 10. zjutraj do 12. opoludne. V nedelje CHICAGO IN VAN BUREN STREETS . aouej,ILL, ^mnwmm "Storil bom, kar je v moji moči, sin, dasi povem, da bi bil prav zadovoljen, da bi jo on vzel, ako se ne bi vidva tako ljubila. Pa kakor sem že rekel, jaz itak ne bom več dolgo tukaj, da bi bil priča vašega prospevanja v tej ali katerikoli drugi zadevi; in kedar mene ne bo več morajo stvari iti svojo usojeno pot. Ne pozabi na Boga in svoj dom, kjer-, oli boš hodil, Tom'; izogibaj se prepirov, čuvaj se žensk, ki so zanka za moške, in imej jezik v svoji oblasti, in tudi svojo nrav, ki m najboljša. Dalje, kjerkoli utegneš biti, ne govori slabo o veri dotične dežele, da ne boš spoznal, kako krvoločni morejo biti ljudje, ko mislijo, da je dopadljivo njihovim bogovom." * # ' ' Odgovoril sem mu, da si bom dobro zapom- • nil njegove nasvete; v resnici so me obvarovali pred marsikako žalostjo in bedo. Nato me je objel in prosil Vsemogočnega, naj me vzame v Svojo varstvo, in ločila sva se. Nikdar več ga nisem videl; dasi je bil sto-prav v srednjih letih, je eno leto po mojem odhodu neko nedeljo po maši v ditchingham-ski cerkvi vsled oslabelosti srca nenadoma u-mrl, ko je stal pri ograji pred velikim oltarjem in molil pri materinem grobu. Po njegovi smrti je brat prevzel njegovo mesto in posestva. Bog daj tudi njegovi duši večni mir in pokoj. Bil je dobrega srca, ampak bolj prevzet ljubezni do moje matere kot je primerno za človeka, ki je hotel bolj z visokega vidika zreti na življenje in vsem prav storiti. Taka ljubezen, dasi je naravna pri ženskah, se rada izpremeni v nekaj, kar je podobno sebičnosti, in nagne onega, ki jo ima, da omalovažuje vse drugo. Mojemu očetu niso bili otroci nič v primeri z našo materjo, in on bi bil zadovoljen, če bi bil izgubil slehernega izmed njih, samo ako bi mogel s tem njej podaljšati življenje. Vendar je bila to plemenita slabost, kajti nase ni mislil dosti in je mnogo pretrpel, da si jo je pridobil. O moji vožnji do Kadiza, kamor je bila Garcieva ladja namenjena, kakor sem bil do-znal, ni dosti povedati. V Biskajskem zalivu smo imeli nasprotne vetrove, ki so nas prignali v lizbonsko pristanišče, kjer smo popravili ladjo, kolikor je bilo treba. Naposled pa smo po štiridesetdnevni vožnji srečno dospeli v Kadiz. SEDMO POGLAVJE. Andres de Fonseca. Le na kratko se bom dotaknil vseh pri-godb, ki sem jih doživel na Španskem tekom približno enega leta, kolikor časa sem bil tam; kajti ako bi bolj obširno obrazložil vse, bi ta zgodba ne imela ne konca ne kraja in bi se nemara zgodilo, da bi prej prišel moj konec, preden bi jaz dospel do konca povesti. Mnogi potniki so že pripovedovali o sijaju starodavnega mavriškega mesta Sevilje, kamor sem potoval z vso naglico. Vozil sem se po reki Guadalquivir navzgor; lahko bi pripovedoval o deželah, iz katerih se še noben potnik ni vrnil na Angleško, ampak meni se je mudilo dalje. Da povem vse na kratko: ker sem uvidel, da bi bilo mogoče' za mene > potrebno, da bi se ustavil za nekaj časa v Se-vilji, ker sem želel izogniti se vsaki pozornosti in živeti ob kolikor mogoče majhnih stroških, sem si mislil, da bi bilo jako dobro zame, če bi mogel dobiti sredstva, da bi nadaljeval svoje zdravniške študije; v ta namen sem si nabavil priporočilna pisma pri zvezi trgovcev, kateri sem bil priporočen, in ta pisma so bila naslovljena na razne zdravnike v Sevilji. Ta pisma so bila na mojo prošnjo napisana ne na moje ime, ampak na ime "Diego d' Aila", ker nisem hotel, da bi vedeli, da sem Anglež. To bi se sicer ne moglo zgoditi, razen ako bi me moja govorica izdala; kakor sem že povedal, sem bil po zunanjosti Španec, in ovira, ki jo je tvoril jezik, je * postajala z vsakim dnevom manjša; španščine sem se bil naučil že pri materi in ker sem še porabil vsako priliko, da sem govoril in bral v tem jeziku, sem tekom šestih mesecev govoril španščino kakor domačin; le tupa-tam se mi je po govoru poznalo, da sem tujega jezika. Imel sem pa tudi veliko nadarjenost za učenje jezikov. Ko sem bil dospel v Seviljo in odložil prtljago v neki krčmi, ki ni bila najbolj obiskovana, sem se podal na pot, da bi oddal priporočilno pismo nekemu slovečemu zdravniku v tem mestu, čigar ime pa sem že davno pozabil. Ta zdravnik je imel na cesti Las Palmas, veliki široki cesti z nasadi lepih dreves, v katero drže druge majhne ulice, krasno hišo. Po eni teh ulic sem prišel iz svoje krčme; ulica je bila tiha, ozka in hiše v njej so imele na sprednji strani in zadaj patio ali dvorišče. Stopajoč po tej ulici, sem opazil moža, ki je sedel na stolu ob vhodu v svoj patio v senci. Bil je majhen, suhljat, z bistrimi črnimi očmi in neko čudovito modro zunanjostjo; motril me je, ko sem šel mimo. Hiša onega slovečega zdravnika, katerega sem iskal, je stala tako, da jo je možak, ki je sedel pri teh vratih, popolnoma lahko pregledal in opazil vsakogar, ki je šel noter in prišel ven. Ko sem bil našel hišo, sem se vrnil zopet sazaj do mirne, ozke ulice in hodil nekoliko časa sem pa tja, razmišljujoč, kaj naj povem zdravniku; mali mož, ki je sedel v senci, me je ves čas pozorno opazoval. Naposled sem si zamislil vse, kar sem hotel povedati zdravniku, in se podal zopet do njegove hiše, kjer sem pa izvedel, da ga ni doma. Vprašal sem, kdaj ga lahko dobim, nato pa sem odšel; zopet sem se napotil proti ozki ulici; stopal sem počasi, dokler nisem dospel do mesta, kjer je sedel mali mož.Ko sem šel mimo njega, mu je široki klobuk, s katerim si je pahljal, padel na tla ravno meni pred noge. Sklonil sem se, pa pobral in mu ga podal. "Stotera hvala, mladi gospod," je rekel s polnim prijaznim glasom. "Jako vljuden si, dasi tujec." "Kako pa veš, da sem tujec, senor?" sem vprašal neprevidno, tako sem bil iznenaden. "Da ne bi bil že prej uganil, bi vedel sedaj," je odgovoril in se resno nasmehnil. Tvo-/ ia kastilščina te razodeva." V kavarni 1 V ljubljanski kavarni seve, j saj jih v Ameriki nimamo. — , Tam v ljubljanski kavarni je, ^ se zdi, redakcija poročevalskega biroa Prosvete, oziroma se pošilja v Prosveto, kar je j kavarna porodila. Izrecno poudarijo: . . in ljudje v ka- j varni jih beremo vsak mesec . . ." in potem ljudje sporočimo v Ameriko. Ali morda ' ni tudi to vrlo — naivno? Gre za različna vprašanja v ' listu "Cvetje iz vrta sv. Frančiška". Morala ima svoje muhe, še bolj muhasti so ljudje, in ne gre, da se razna vprašanja kratkomalo porinejo na stran. Treba je na vprašanja dati pojasnilo. Priznam, da se zdi marsikomu to ali ono naivno, ampak zabavljal bo le kdo v kaki kavarni; kak moralist, ki nekaj o morali razume, ne. Še v neki drugi reči se kleše "duhovitost" iz kavarniškega posedanja. Posedalec govori o "direktni neumnosti" in pristavi: "Joj, kaj vse tiskarski stroj ne prenese. Človek z razumom pa tega ne prebavi." Eh . . . er . . . ta kavarniški razum! Vsaj pri Nemcih je bila in bo gotovo še dandanes najslabša politika ta, ki se je delala pri pivu, za mizami v pivnicah. Bolj pametni ljudje so zbijali šale nad tako zapito in zabito "Bierbakpolitiko". Vse kaže, da se roba v Ljubljani ponavlja v — kavarni. Kavarniški razum .,. . eh . . . er . . . Naj mu bo požegnano. * * Pojmovanja. Mary Bernick, Detroit, Mich., razklada v Prosveti svoja pojmovanja. Pojmuje prvič, da je pri KSKJ. diktatura, ker se zahteva od župnika potrdilo za delegata. Diktatura? Ali ne ve vsak naprej, v kakšno jednoto stopi? Ali niso pravila jasna? In vsako društvo ve, kakšno kvalifikacijo mora imeti in kandidat za delegata enako vse to natanko ve. Ako je to diktatura, potem je vsaka določba pravil v vsaki jednoti gola diktatura. Čudno. Ljudje vejo, kaj prevzamejo, in prevzamejo obveznosti; ko so pa sprejeli, pa nočejo imeti nobenih obveznosti. Diktatura bi bila lahko tudi, ko kdo je in pije. "Sovraštvo klerikalcev." To najde Mary Bernick v načinu, kako je katoliško časopisje pozdravilo izletnike SNPJ. Zopet čudno pojmovanje sovraštva. List "Slovenec" je popravil neko zmoto, in povedal, da S.N. P.J. ni katoliška, in izletniki sami so poudarili z vso jasnostjo in odločnostjo, da so svobo-domiselci čiste krvi. Dosledno je Slovenec izletnike pustil pri miru. In to naj bi bilo sovraštvo? Neki ponos je lahko tudi čednost, in čednost je, ako je kdo zvest svojim načelom, in se ne poriva pod noge takim, — THE — Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta, j Kapital in preostanek 1 $300,000.00 > I C. E. WILSON, predsednik ki bi ga le brcali. S "tudi-Slo-vencem" se bo pa ponašal le, kdor pravi, da je jezuitsko načelo, da namen posvečuje sredstva, a sam tako ravna. S sijajno svobodo pri SNPJ-naj se zadovolji kdor hoče, ako mu je to prav, da se poudarja za vso članstvo svobodomiselna, toraj brezverska, ateistična podlaga jednote, a se v isti sapi zopet čveka o svobodi verskega naziranja in privrzen-stva. Vsi ljudje niso na gl^'0 padli, da bi ne spoznali past1, ' Svobodno pa je tudi vsakemu da zapusti KSKJ., ako smatra določbe pravil za diktaturo. In še čudno pojmovanje, o ' ljudje, ki zahtevajo, da se dro-gi strinjajo z njih nazori ^ njih mišljenjem, ako ne, s sposobni samostojno mis!u » ker so pod vplivom klerika " cev," da imajo dalje "klerika1' ' no izobrazbo." da "ne more]0 s misliti s svojimi možgani" 1 ' jI In v konkretnem slučaji • kako misli "izobražena" 3 Bernick,1 in kako misli ona • svojimi možgani?" Neki V0^ vor se je sukal o Pueblu in pravah pri župniji. Rojak se) • pohvalil z napravami, m P hvalil je tudi Rev. Cirila g na. Ampak ta dična Mary B«' p nick najde nekaj pri Pueb v nih, da so toliko žrtvovali ^ e naprave, ampak Rev. Cir _ 0 imenuje pri petintrideset nem delu, in kdor ima kolic pojma o delu pri takih nap vah, pozna tako delo, ' nost — lenuha. "Ako bi ^ vzdržavali, kakor Cirila, ^ -1. jaz hvalila, da so dobri roj* ^ ker toliko žrtvujejo za nobo." ' V možganih se pog°stv01^ kaj zmeša, dasi možgani se • ' stanejo možgani, ampak ^ . taki robi pokazuje s prst°m j čelo le . . . no . . . saj ve j kdo. ' Katoliški Slovenci svoje prireditve v "Axn^rl skem Slovencu"! i V SLUŽBO se sprejme v^ i dajalec, ki bi delal o pr°s^ ? času. Mora biti znan v sio^ - ski naselbini. Delo za P^^l i jo. Vprašajte na Kolar J ^ - Co., 6106 West 22nd S^ i Cicero, 111. Tel. Cicero 123^ i želodčna nevarna5 3 odpravljena . "Chicago, 12. avgusta,—Jaz - TRINERJEVO GRENKO Vi t že več let iu sem popolnoma lTtu' ,. ljen 7. njim. Zaprtnica, ki i»e J.jtj« čila in ki se je nisem mogel ^ ;e drugimi zdravili in kroglicam^rjev« • izgubila in jaz jemljem j grenko vinu redno za poni,9c pri' nja prebavnega sistema. Vsi n1^ jg«. jatelji ga hvalijo enako ^ .ja A - Adolph Rys." Ni boljš.ega z''ra a| 3 želodčne nerodnosti, poskusite." j seli lekarnah.—(Adv.} ' DR. J. E. URSICH e ZDRAVNIK IN KlR^ 1 -2000 West 22nd Street CHICAGO, ILL. ^ 7 Uradne ure: 1—3 popold'ie 1 —8 zvečer. „ Uradni telefon: Canal 49 ^ Rezidenčni telefon: La Gra PO DNEVI NA CELI DAN V UR^^ I Tel. t uradu Crawford 2^-j Tel. na domu Rockwell 2 DR .ANDREW FURLAJ | SLOV. ZOBOZDRAVNl URAD: G, i OGDEN AVE. BANK B soba št. 204 ^ Vogal Crawford in jjj. I Ogden Ave., Chic«** ^ , I Uraduje: Od 9. do 12- ^ 0" do 5. pop. in od 6 do 9 zVC 1 sredah od 9 do 12