i mv
KURIR
NOVO MESTO 30. maj 1980 letoX. *št 8
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Usmeritve za nadaljnje delo
18. aprila je bila na pobudo CK ZKS sklicana izredna seja DS delovne organizacije z namenom, da bi na podlagi pismene ocene, ki jo je izdelala skupina CK ZKS, ocenili družbeno-ekonomske in politične razmere v delovni organizaciji IMV ter sprejeli usmeritve za bodoče delo.
Razen članov delavskega sveta so bili na seii tudi člani komisije CK ZKS s tov. Mlina-ijem, izvršnim sekretarjem v predsedstvu CK ZSS,kije vodil delo komisije.
Da bi delavce IMV seznanili z vsebino priložene ocene ter našimi stališči o dosedanji problematiki družbenoekonomskih in samoupravnih razmer v delovni organizaciji IMV, smo se odločili, da tako oceno skupine CK ZKS kot oceno in delovne usmeritve DS DO IMV objavimo v celoti v tej številki KURIRJA.
DS delovne organizacije IMV je na seji sprejel sklep o pristopu k družbenemu dogovoru o ustanovitvi sveta za urejanje vpraša nj družbenoekonomskega položaja delavcev delovne organizacije Tomos.
Pobudo za ustanovitev sveta so dali delavci delovne organizacije Tomos, da bi s pomočjo širše družbene skupnosti učinko vitejše premagali obstoječe gospodarske in poslovne probleme.
Družbeni svet je nova institucija, ki se lahko postavi pri posameznih delovnih organizacijah za večje medsebojno sodelovanje, izmenjavo in usklajevanje mnenj ter za dajanje predlogov in pobud za organizirano družbeno pomoč posamezni delovni organizaciji. Več ali manj vemo, da je delovna organizacija Tomos zaradi številnih razlogov
prišla v izredno težak gospodarski položaj, kar narekuje potrebo po ustanovitvi sveta, ki naj samoupravnim organom pomaga pri iskanju najustreznejših rešitev za čim hitrejšo sanacijo razmer.
Med ostalimi podpisniki je predvideno, da k družbenemu dogovoru pristopi tudi IMV in skupno z drugimi podpisniki pomaga delovni organizaciji pri iskanju najustreznejših rešitev za njeno sanacijo.
DS je na podlagi razprave in gradiva sprejel sklep, da delovna organizacija IMV pristopi k družbenemu dogovoru o ustanovitvi sveta.
Za svojega delegata v svetu je delavski svet izvolil predsednika DS delovne organizacije IMV Milana Kukovca.
(	'N
Naša nova
delovna
zmaga
25. april.
Naša nova delovna zmaga. Še en velik plod naše samoupravne ureditve, našega dela.
Pred slovenskim republiškim praznikom 27. aprilom, dnem OF, in mednarodnim delavskim praznikom — 1. majem, smo delovni ljudje IMV z novim delovnim uspehom obeležili oba praznika.
25. april je prvi zeleni vlak pripeljal na slavnostno otvoritev naše ga in dustrijskega tira, na novo železniško postajo naše DO goste iz republike. Na novi železniški postaji je goste sprejelo veliko število delavcev in občanov Novega mesta.
V_________________J
(------ 1
Pomoč delavcem
v TOMOSU
_______ ^
Naša nova delovna zmaga
25. aprila
Naša nova delovna zmaga. Še en velik plod naše samoupravne ureditve, našega dela.
Pred slovenskim republiškim praznikom 27. aprilom, dnevom OF, in mednarodnim delavskim praznikom — 1. ma-iem, smo delovni ljudje IMV z novim delovnim uspehom obeležili dva praznika.
25. aprila je prvi zeleni vlak pripeljal na slovesno otvoritev našega industrijskega tira, na novo železniško postajo naše DO goste iz republike. Na novi
Slavnostni govornik na otvoritvi železniškega tira je bil dr. Anton Vratuša, predsednik slovenskega izvršnega sveta.
železniški postaji je goste sprejelo veliko število delavcev in občanov Novega mesta.
Vsi delavci naše delovne organizacije smo željno in neučakano čakali, kdaj bomo zaslišali prvi rezek pisk vlaka, ki se je po viaduktu počasi in veličastno približeval novi postaji.
S prodornim piskom je tudi on pozdravil vse nas in našo delovno zmago. Marsikdo, ki je nejeverno skimoval z glavo, ko smo začeli graditi traso, je sam pri sebi priznal veličino te pridobitve, ne le zanašo delovno organizacijo, pač pa za celotno Dolenjsko.
Generalni direktor Jurij Levi-čnik je sprejel goste, med katerimi so bili dr. Anton Vratuša, ki je bil na slovesnosti tudi slavnostni govornik, Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SRS, Ivan Maček, član sveta federacije, Tone Bole, član predsedstva SRS, Milan Kučan, predsednik republiške skupščine, Franc Šetinc, sekretar CK ZKS, več članov slovenskega izvršnega sveta in predstavnikov federacije.
Svečanosti so se udeležili tudi narodni heroji Stane Potočar — Lazar, Jože Borštnar, Franc Krese — Čoban in veliko
predstavnikov domače občine, vičnik popeljal goste h govorni-Z naše nove železniške posta- ški tribuni, je je generalni direktor Jurij Le- Tovariš Jurij Levičnik je naj-
Generalni direktor Jurij Levičnik je pozdravil vse zbrane goste in krajane, ki so se zbrali na slovesnosti v velikem številu.

Železniška postaja IMV. [Nestrpno smo pričakovali, kdaj bo na postajališče pripeljal prvi vlak,
prej pozdravil goste in vse zbrane, se zahvalil izvajalcem del in poudaril plodno in koristno sodelovanje med našo DO in Železniškim gospodarstvom iz Ljubljane.
Nato je zbranim spregovoril slavnostni govornik dr. Anton Vratuša, predsednik slovenskega izvršnega sveta. Tovariš Vratuša je poudaril pomen nove delovne zmage naše ga kolektiva in Železniškega gospodarstva iz Ljubljane. Poudaril je tudi pomembnost preusmeritve transporta in potniškega prometa s preobremenjenih cest na železniške tire in s tem v zvezi ne-obhodno poslovno samoupravno povezovanje pri novih investicijah na teh področjih.
Med drugim je dr. Anton Vratuša dejal:
„Industrijski tir pa bo omogočal, da bodo izdelki Industrije motornih vozil hitreje in ceneje odhajali v široki svet.
Dogodek je posebnega pome-
(Nadaljevanje na 3. strani)
(Nadaljevanje z 2. strani) na za celotno Dolenjsko in še posebej za Novo mesto, kot prometno gospodarsko in kulturno središče tega področja.
Izreden je delež prebivalstva Dolenjske v narodnoosvobodilni vojni, nič manj pomembni pa niso tudi njegovi prispevki vsestranskemu razvoju v Titovi socialistični Jugoslaviji. Vemo, daje celotno področje južno od Ljubljane, ki ga ta zeleni „vlak” povezuje, bilo še pred 25 leti močno nerazvito področje. Ob politiki policentričnega gospodarskega razvoja naše dežele, ob sodelovanju celotne družbe in ob iniciativnosti delovnih ljudi se je to področje v osvobojeni domovini začelo zelo hitro razvijati. Industrija motornih vozil v Novem mestu ima pomembno vlogo ne samo v slovenskem, temveč tudi v jugoslovanskem izvozu, ki stalno raste. Ker so njihovi proizvodi prostorno zahtevni, so modro storili, ko so se odločili za investicijo v železniški terminal. Pa tudi orientacija na sovlaganja izven tega področja in v drugih republikah je prava poteza, kajti v občini Novo mesto so se zavoljo intenzivnega zaposlovanja že močno zaostrili številni stanovanjski in drugi problemi Pred-
vsem pa se je treba še hitreje samoupravno organizirati v slovenski avtomobilski industriji.” V nadaljevanju svečanosti je nastopil naš pevski zbor in mladi pevci iz osnovne šole Grm ter recitatorji.
Po končani slovesnosti je prvi vlak, ki je iz naše delovne organizacije odpeljal „katrce” v svet, dobil zeleno luč. Gostje in krajani so si nato z zanimanjem ogledali proizvodne prostore.
J. Š.
2ITA ZA VSE ŠE PREMALO
Lani so na svetu pridelali manj pšenice in drugih vrst žita kot leto poprej (pri pšenici padec s 449,1 milijona ton na 423,5 milijona, pri drugih žitih padec s 758,6 milijona ton na 741,1 milijona ton). Povečal pa se je izvoz žita in tudi letos pričakujejo večje povpraševanje uvoznikov. Pet glavnih izvoznic — Argentina, Avstralija, Kanada, Južnoafriške republike in ZDA, špekulira z izvozom in ga včasih povezuje s političnimi vprašanji. Vedno večji je pritisk iz dežel v razvoju, ki zaradi vedno dražje nafte ne bodo mogle obdržati pridelka svojega žita na dosedanji ravni. „Prehrambena varnost sveta" torej ni zajamčena.
Ivanka je dokazala v finalnem tekmovanju na Ravnah da je njena kapaciteta pljuč večja kot od nasprotnice z Raven.
Ne le za IMV, pač pa za celotno dolenjsko regijo predstavlja naša velika delovna zmaga ogromno pridobitev.
Usmeritev za nadaljnje delo
Delovna skupina CK ZKS je oceno družbenoekonomskih in političnih razmer v DO IMV pripravila na osnovi razgovora s komunisti v TOZD TA Novo mesto, TOZD Črnomelj, TOZD Mirna ter v DSSS. Skupina je upoštevala informacijo o problemih uresničevanja razvojnega programa IMV, ki jo je sprejelo P CK ZKS v septembru 1979.
1.	Samoupravna organiziranost DO IMV
Danes je v DO IMV konstituirano 12 TOZD, od teh je 8 proizvodnih TOZD in 4 TOZD, ki se ukvarjajo bodisi s trgovino, z uslužnostno dejavnostjo ali razvojem. Značilnost DO je, da ima TOZD locirane v občinah Novo mesto (7), Trebnje (1), Črnomelj (1), Brežice (1), Ljubljana (1) in Beli Manastir, kar povzroča določeno specifičnost v urejanju medsebojnih odnosov v delovni organizaciji, zlasti pri koncipiranju nadaljnjega razvoja.
Komunisti v IMV ocenjujejo, da so TOZD ustanovljene povsod tam, kjer so bdi izpolnjeni pogoji tako glede tehnološke in proizvodne zaokroženosti, kot ostalih pogoiev za ustanovitev TOZD. Dosedanja praksa pa je pokazala, da bo kmalu treba ustanoviti nove TOZD v TOZD Tovarna avtomobilov — Novo mesto in TOZD tovarna opreme — Mirna ter v nekaterih dislociranih enotah. Ustanovitev TOZD bo možna, ko bo realiziran razvojni program, ki predvideva tehnološko kompletiranje za velikoserijsko proizvodnjo.
Ocenjujemo, da je pri organiziranju delavcev v TOZD močno prisoten čisto tehnološki princip, ki se kaže v pogoju veli-koserijske proizvodnje. Veliko >e elementov, ki kažejo, da je pri ustanavljanju TOZD dominanten vpliv delavcev DSSS in ne tistih, katerih je to temeljna dolžnost in pravica, to je delavcev, ki hočejo združiti svoje delo in sredstva v novo TOZD. Pri vsem tem pa sploh ni najbolj bistveno vprašanje več ali manj temeljnih organizacij, ampak kako v obstoječih uresničujemo odnose zakona o združenem delu.
Osnovno vprašanje je, ali danes delavec TOZD v IMV odloča o pogojih in rezultatih gospodarjenja, to je ali je gospodar nad ustvarjenim dohodkom. Delovna skupina ocenjuje, da so formalnopravno zagotovljene možnosti, da delavec odloča o dohodku svoje TOZD, da pa je
v praksi preveč razpolagama z dohodkom mimo delavca TOZD.
Komunisti morajo zagotoviti, da se pri vseh pomembnejših odločitvah, ki imajo pomen za celotno DO (vse TOZD) pravočasno konsultiraj o vsi delovni ljudje in bolj upošteva mnenja in predloge, ki jih le-ti dajejo. To še predvsem takrat, kadar gre za materialni razvoj, planiranje, delitev dohodka itd., ker so za ta vprašanja delovni ljudje najbolj zainteresirani. Če tega ni, pa tudi nihče ne pove argumentiranih razlogov za zavrnitev, potem delavci zgubijo zaupanje in voljo za sodelovanje
pri razreševanju ostalih družbenih vpraša nj. Ta element samoupravljanja je bil do sedaj nesporno precej zaneinaijen.
Sprejete samoupravne odločitve, tako na nivoju DO (n. pr. letni in srednjeročni plani), kot tudi na nivoju TOZD je treba dosledno izvajati. Veliko primerov je, da so se stvari zadržale na nivoju skupnih služb, ki si jemljejo veliko preveč pravic v imenu delavcev. Tu je treba omeniti tudi neizvajanje družbenih dogovorov in samouprav--nih sporazumov o razvoju TOZD v Črnomlju, kar močno spodkopava medsebojne odnose tako med delavci kot člani ZK v DO IMV.
2.	Dohodkovni odnosi v DO IMV
V DO IMV so delavci v dobršni meri izpeljali poslovanje na deupnem prihodku. V samoupravnem sporazumu o enotnih opravilih in merilih za ugotavljanje in razporejanje skupnega prihodka so opredeljeni dohodkovni odnosi med TOZD v tekoči proizvodnji. Vsaka TOZD je udeležena na skupnem prihodku z deležem,
ki je izračunan na podlagi njenih variabilnih in fiksnih stro-1 škov, določenih z letnim gospodarskim načrtom na podlagi standardnih potroškov prvin poslovnega procesa in njihovih standardnih cen. TOZD nosijo v celoti odgovornost za dosego kvalitete proizvodov, prekoračitve dogovorjenih standardov variabilnih stroškov in načrtovanih fiksnih stroškov ter za ne-izvrševanje planov.
Sprejeti sistem omogoča, da TOZD, če boljše posluje, povečuje svoj delež v skupnem prihodku. Praksa je pokazala smotrnost poslovanja na skupnem prihodku pa tudi določene, že
ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih bo treba postopoma odpravljati. Do ugotavljanja in razporejanja dohodka gre vse normalno, problemi pa se začnejo pri odločanju o uporabi dohodka. Prav na tej točki so delavci TOZD dejansko odtujeni od rezultatov svojega in skupnega dela.
Delavci TOZD so se s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo odločili, da bodo na ravni delovne organizacije združevali:
—	vsa obratna sredstva, razen sredstev za poravnavo obveznosti iz dohodka TOZD,
—	sredstva za vlaganje v OS v skladu z razvojnim programom in sprejetim posebnim sporazumom,
-- vsa sredstva rezervnih skladov,
—	vsa devizna sredstva.
V letu 1979 so se dogovorili, da tudi vsa sredstva amortizacije združujejo ter da se ne porabljajo parcialno v TOZD. Vzrok za to je, ker so obveznosti za odplačilo investicijskih kreditov velike in ker niti eden od TOZD
izven Novega mesta ni sposoben, da v okvirih ustvarjenega dohodka odplačuje zapadle anuitete. Za opravljanje finančnih opravil je ustanovljena posebna finančna služba. Vsaka TOZD ima lasten račun, na katerem se vodijo dinarska sredstva. Dnevno razporejajo priliv na žiro račune TOZD. Po plačilu obveznosti iz dohodka pa se finančna sredstva prenesejo na račun združenih sredstev.
Komunisti v DSSS ugotavljajo, da je „vsled nujnosti opra-v Ijanja posameznih finančnih opravil ter hitrosti in racionalnosti dogovorjeno, da so podpisniki finančnih dokumentov tekočega poslovanja kadri, ki jim lokacija omogoča stalno prisotnost”.
Ocenjujemo, da ima ustanovitev in delovanje posebne finančne službe v IMV izredne prednosti pri racionalni uporabi finančnih sredstev in zmanjšanju, vsaj za tekoče poslovanje, kreditne odvisnosti od bank. Združevanje vseh prostih sredstev TOZD ie opredeljeno v sporazumu o združitvi. Toda, bistveno je, v kakšnih odnosih se gospodari s finančnimi sredstvi. zlasti pa, ali delavci TOZD imajo vpliv in vpogled nad kri-ženjem sredstev v IMV. Razgovori so pokazali, da temu ni tako, saj niti nekateri poslovodni delavci niso vedeli, za kaj se uporabljajo sredstva amortizacije njihove TOZD, kaj je z deviznim dohodkom itd. Veliko kritičnih ugotovitev je bilo tudi nad uporabo stanovanjskih sredstev, katerih večina se je porabila za izgradnjo stanovanj v Novem mestu. Poleg tega se ugotavlja, da se sporazum o srednjeročnem planu, na osnovi katerega je prišlo do združevanja vseh sredstev za razširjeno reprodukcijo TOZD, ni dosledno uresničeval (v TOZD Črnomelj in TOZD Mirna), kar upravičeno sili v ugotovitev o odtujevanju dohodka delavcem TOZD.
Poudariti pa kaže, da se komunisti morajo zoperstaviti tudi drugi negativni tendenci, ki se skriva pod plaščem samoupravnega razpolaganja z dohodkom svoje TOZD in nujno vodi v neracionalno gospodarjenje z dohodkom, pri čemer se ne želi upoštevati družbena narava dohodka in interesi delavcev vseh drugih TOZD.
V DO IMV je treba nujno uveljaviti vpliv delavcev TOZD na ekonomske odnose s tujino. Delavci morajo poznati vsebino pogodb s tujim partnerjem, mo-
(Nadaljevanje na S. strani)
18. aprila je bila na pobudo CK ZKS sklicana izredna seja DS delovne organizacije z namenom, da bi na podlagi pismene ocene, ki jo je izdelala skupina CK ZKS, ocenili družbenoekonomske in politične razmere v delovni organizaciji IMV ter sprejeli usmeritve za vse bodoče delo.
Razen članov DS so seji prisostvovali tudi člani komisije CK ZKS s tov. Mlinarjem, izvršnim sekretarjem v predsedstvu CK ZSS, ki je vodil delo komisije.
Da bi delavce IMV seznanili z vsebino priložene ocene ter našimi stališči dosedanje problematike družbenoekonomskih in samoupravnih razmer v delovni organizaciji IMV, smo se odločili, da tako oceno skupine CK ZKS kot oceno in delovne usmeritve DS DO IMV objavimo v celoti.
(.Nadaljevanje s 4. strani)
rajo poznati pogoje za pridobi vanje in porabo deviz in deviznih pravic, morajo imeti plane izvoza in uvoza. Konkretizirati je treba vprašanje skupnega de-! viznega dohodka še posebej zato, ker je poslovanje na skup-j nem dinarskem prihodku že dokaj izpeljano.
Komunisti morajo spodbuditi razpravo o uresničevanju sporazuma o združevanju v DO ter vseh drugih sporazumov in dogovorov, ki so jih v zadnjem obdobju sprejeli, zlasti pa odgovornost za uresničevanje sporazuma o temeljih plana 1976—80. V sporazumih za uresničitev razvojnega plana
100.000	avtomobilov pa je treba izpeljati pravice in obveznosti delavcev vseh TOZD iz minulega dela, to je sredstev, kijih združujejo za skupni razvoj (locirano predvsem v TOZD — TA Novo mesto) ter obveznosti pri vračilu posojil, kijih bo 299 milijard starih dinarjev.
3.	Razvojni program IMV
Investicijski program IMV predvideva v prvi fazi razširitev
kapacitet za letno proizvodnjo
100.000	avtomobilov R—4, 5.200 gospodarskih vozil,
35.000	prikolic ter drugih delov za avtomobile in prikolice. Z Renaultom je s pogodbo opredeljeno, da bo IMV postopoma uvajal dodatni program proizvodnje avtomobilov, ki bo količinsko odvisen od izvoza delov in sklopov ter R-4. Dogovorjeno je tudi, da Renault prevzame
25.000	R—4 letno in da pomaga preko svoje prodajne mreže, izvoziti še nadaljnjih 25.000 avtomobilov.
Zaokrožena je konstrukcija za financiranje naložbe v višini 2,99 milijard dinarjev. Iz podatkov o strukturi sredstev je razvidno, da je 'icoraj celotna naložba zasnovana na kreditnih sredstvih. Kajti, tudi sovlaganja (450 mio din) zainteresiranih OZD so v bistvu kreditna sredstva, saj je v sporazumih o sovlaganju dogovorjeno, da so sovlagatelji udeleženi v ustvarjenem dohodku v sorazmerju z združenimi sredstvi, najmanj pa v višini kot znaša končna obrestna mera.
Pri izvedbi razvojnega programa IMV je treba nujno samoupravno opredeliti zlasti naslednje:
a)	zagotoviti skladen razvoj vseh TOZD v IMV, kar pomeni, da razvojni program mora zagotoviti vsem TOZD trajen in stabilen gospodarski in samoupravni razvoj. Razrešitev tega vprašanja je izrednega pomena, lahko ocenimo celo za ohranitev DO IMV, ter za samoupravno ureditev zelo zaostrenih odnosov med nekaterimi TOZD (Črnomelj, Mirna, Brežice). Ker bo naložba programirana v prihodnje srednjeročno obdobje, je treba v samoupravnih sporazumih o temeljih plana IMV jasno opredeliti, katera proizvodnja se bo razvijala v sleherni TOZD, in to tako po obsegu, dinamiki, potrebnem obsegu združenih sredstev, odgovornostih, dolžnostih in pravicah iz naslova združenih sredstev itd. Drugpče ni pričakovati, da bodo delavci vseh TOZD zavestno podprli investiranje 3 milijarde din v Novem mestu.
b)	Na dohodkovnih odnosih trajno urejeni proizvodni odnosi s kooperanti so pogoj za uresničitev proizvodnje 100.000 R-4.
Za sedanji stopnji tehnične delitve dela, razvoja proizvajalnih sil, dosežene
produktivnosti dela, dosežene stopnje razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter zavestno spoznanih dolgoročnih interesov delavcev v TOZD se bodo nujno pojavljali problemi in celo odpori pri izpeljavi odnosov poslovanja na skupnem prihodku z vsemi OZD, ki sodelujejo v izpeljavi proizvodnega programa IMV. Nujno je treba upoštevati dejstvo, da so v zavesti in obnašanju delavcev v OZD zasidrane rešitve pretekle in sedanje prakse, ko je država z ukrepi ekonomske politike postavljala OZD v bistveno različen položaj. Taka praksa objektivno povzroča, da kooperanti nočejo iti v skupni prihodek, ker je to dohodkovno neatraktivno. rr .	. .	• j • .
i oda pri tem je dejstvo
tudi to, da kooperanti in IMV v pogojih dokaj neuresničenega družbenega planiranja zavestno prevzemajo dohodkovne rizike takega poslovanja in poskušajo uveljaviti svoje kratkoročne dohodkovne interese, še posebej zato, ker v pogojih administriranja cen ni možno predvideti, kakšni bodo dohodkovni efekti dobrega ali slabega gospodarenja.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Dosedaj je zaviralo uveljavljanje trajnejših dohodkovnih povezav kooperantov z IMV tudi to, da so nekatere OZD — kooperanti že vključene v nekatere druge proizvodno — dohodkovne sisteme, kar povzroča, da IMV ni deležen prioritetnih dobrin. Zaviralno so '/plivali tudi neizpeljani odnosi skupnega deviznega prihodka, kar je stimuliralo kooperante, da gredo v direktno poslovno sodelovanje z Renaultom. Zakon o oblikovanju cen, sprejet decembra 1979, bo vsekakor pospešil poslovanje na principih skupnega prihodka vseh OZD, ki prispevajo k proizvodnji avtomobilov in avto—prikolic v IMV.
Osnovna predpostavka za poslovanje na skupnem prihodku so skupno dogovorjeni tehnični in delovni normativi kooperantov IMV in Renaulta. Odprto je v prašanje, ali so vse TOZD kooperantov sposobne sprejeti že sedaj normative Renaulta v IMV. Zato je še bolj nujno, da se sodelovanje z IMV uredi že sedaj tako, da bo temeljilo na dohodkovnih osnovah in da bo zagotovilo tudi modernizacijo proizvodnje in s tem postopno doseganje normativov vseh udeležencev v programu IMV.
Doseči je treba trajno proizvodno in dohodkovno povezanost z OZD znotraj republike (npr. TOMOS, TAM Maribor) in iz drugih republik, kajti v nasprotnem primeru ne bo moč preprečiti že močno prisotne želje po regijskem razvoju avtomobilske industrije. To povezovanje pa mora temeljiti na jasno dogovoijenih pristojnostih, obveznostih in odgovornostih vseh OZD.
c)	Kako bo razvojni program DO IMV, kot eden od ključnih projektov opredeljenih v dogovoru o temeljih plana Slovenije, prispeval k prestrukturiranju gospodarstva, k nadaljnji modernizaciji kovinsko-predelo-valne industrije, racionalnem zaposlovanju in večanju izvozne usmerjenosti našega gospodarstva ter izboljševanju plačilno in devizno bilančnega položaja Slovenije.
Da bi uresničili to pomembno nalogo, je na osnovi proizvodnih in dohodkovnih interesov treba doseči vključitev vseh tistih OZD, zlasti kovinskopredelovalne industrije, v zahtevno veliko serijsko in izvozno usmerjeno proizvodnjo IMV.
Predvsem pa je treba doseči dogovore o skupnem in usklajenem razvoju ter trajnem proizvodnem sodelovanju z DO CIMOS, TAM pa tudi TOMOS.
d)	Na kakšen način bo v planskih dokumentih SRS uresničena opredeljena politika zaposlovanja.
Investicijski program IMV predvideva, da se bo število zaposlenih povečalo za 3.103 delavcev in to pretežno v Novem mestu.
To je eden od zelo perečih problemov, ker teh delavcev v Novem mestu pa tudi v regiji ni, kar nujno postavlja v ospredje vprašanje prenosa dela proizvodnje drugam, to je tja, kjer so delavci. Posebno vprašanje za kvalitetno izpeljavo investicijskega programa, zlasti pa za prizvodnjo, so kadri.
Ocenjujemo, da kljub velikim naporom v IMV (štipendije ugodni delovni in življenjski pogoji za strokovne kadre itd.) z obstoječimi kadri niso sposobni zadovoljivo in celovito izpeljati investicijo, zlasti pa istočasno opredeliti in izpeljati samoupravne družbenoekonomske odnose.
Danes je objektivno veliko strokovnih nalog koncentrirano na posameznikih, kar ne ustreza modemi organizaciji dela in poslovanju. Zato je tudi strokovna ekipa IMV manj učinkovita kot bi lahko bila.
Predlagamo komunistom IMV, da se čimprej uvede kolektivni poslovodni organ ter da se jasno opredelijo delokrogi nalog, to je dolžnosti, pristojnosti in odgovornosti vseh stro-
kovnih in vodilnih delavcev, kar je pogoj za še hitrejši in stabilen razvoj IMV.
Predlagamo, da se pripravi koncept za oblikovanje poslovne skupnosti IMV, v kateri bi čvrstejše opredelili odnose vseh tistih OZD, ki bi se vključevale v realizacijo razvojnega programa IMV.
Ključnega pomena je, da se opredelijo in skupno dogovorijo minimalne tehnične in dohodkovne zahteve pri medsebojnem povezovanju ter neobhodne pravice, pristojnosti in odgovornosti članic te skupnosti.
Višje pokojnine za kmete
Starostna pokojkina kmetov v Sloveniji se je s l.januarjern povečala na 1.280 dinarjev ali za dobrih 52 odstotkov. Glede na minula leta se bo pokojnina kmetov letos povečala za več kot trikrat (leta 1976 je znašala 410 din, 1977. leta - 515 din in 1978. leta — 595 din). Leta 1981 naj bi kmečka pokojnina znašala vsaj 50 odst najmanjših pokojninskih prejemkov iz leta 1980. Tako se kmečke pokojnine le približujejo zaželeni višini teh pokojnin, predvidenih za naslednje srednjeročno obdobje.
Pri lomljenju roke ni potrebna le moč , tekmovalec mora biti zbran in miren. Naš Mfle je v Ravnah dokazal, da je pravi mojster v lomljenju roke.
Delavci poslovalnice IMV Beograd so se zbrali pred poslovalnico, kjer so z enominutnim molkom oddali zadnji pozdrav tovarišu Titu. Sodelavci iz Beograda so se udeležili tudi pogrebnih slovesnosti in mimohoda na Dedinju. Tako je bila naša DO preko njih udeležena na najbolj žalostni dovesnosti. -Tudi po ostalih poslovalnicah IMV po Jugoslaviji so delavci organizirali žalne seje in se vključili v aktivnost, ki sojo v tem času organizirale družbenopolitične organizacije v posameznih občinah.
Ocene in delovne usmeritve DS DO IMV
pri razreševanju aktualnih vprašani družbenoekonomskih in samoupravnih razmer v DO IMV
Konec lanskega leta je v skladu s svojim programom delovna skupina CK ZKS obiskala posamezne TOZD DO IMV ter se s komunisti in predstavniki samoupravnih organov pogovaijala o aktualnih vprašanjih samoupravne organiziranosti, gospodarskega poslovanja in uresničevanja zastavljenega srednjeročnega programa.
Na podlagi podanih informacij o OO ZK je oblikovana ocena, ki je predložena v razpravo samoupravnim organom in osnovnim organizacijam ZK IMV. Ocena je obli-' kovana na podlagi enkratnih razgovorov in informacij OO ZK, zato je razumljivo, da ne zajema celotnega kompleksa izredno zahtevne problematike, ki vpliva in opredeljuje samoupravne in gospodarske razmere DO IMV. Kljub določenim pomanjkljivim opredelitvam ocene, s katerimi se ne moremo strinjati, menimo, da je pomembnejše ob sprejemanju ocene celotno družbeno in samoupravno aktivnost usmeriti v oblikovanje enotne akcijske usmeijenosti vseh samoupravnih in družbenopolitičnih institucij.
Kljub temu pa moramo ob sprejemanju ocene in delovne usmeijenosti ugotoviti, da ocena o družbenoekonomskih in samoupravnih razmerah nastaja v času izrednih naporov celotnega delovnega kolektiva IMV, da bi uresničil zastavljene naloge tega srednieročnega obdobja.
Posamezne sedanje rešitve tako na področju samoupravljanja, dohodkovnega urejanja, finančnega poslovanja itd. so odraz zastavljenih in sprejetih obveznosti in dogovorov o intenzivnem razvoju v tem srednjeročnem obdobju. Zato ne moremo mimo ugotovi-
tev, da si je delovni kolektiv IMV v srednjeročnem obdobju 1976—1980 zastavil izredno zahtevne naloge, ki se prav gotovo odražajo in prepletajo v celotnem samoupravnem življenju delovne organizacije.
Naloge kot so:
—	intenzivno povečanje proizvodnje s prehodom na veliko-serijsko proizvodnjo in moderno organizacijo dela,
—	intenzivno povečevanje proizvodme za izvoz ob sočasnem zmanjševanju uvoza,
—	intenziven in skladen razvoj matične finalne proizvodnje v Novem mestu ob soča-
snem prenosu proizvodnje posameznih delov v manj razvita območja SRS in drugih republik,
— hitrejše zadovoljevanje potreb delavcev in vseh oblik pogojev dela in družbenega standarda,
zahtevajo nedvomno veliko organiziranega in usklajenega dela tako delavcev IMV kot številnih drugih zunanjih strokovnih sodelavcev.
Vse te izredno zahtevne naloge so v ospredju uresničevanja prav v obdobju 1979-1980, ko se realizirajo zastavljene investicije in zaključujejo vsi programi rekonstrukcij, modernizacij, razširitev itd.
Nedvomno, da vse to opredeljuje razmere na vseh področjih ustvarjanja od tehničnih, finančnih, ekonomskih, poslovnih do samoupravnih.
Drugo, kar opredeljuje in vliva na sedanje družbenoekonomske in samoupravne razmere, so izredno zaostreni pogoji gospodaijenja in us-tvaijanja dohodka.
Nedefiniranost številnih sistemskih rešitev, številni administrativni ukrepi in drugo vpliva na pogoje gospodaijenja in ustvarjanja dohodka, kar opredeljuje dane družbeno-ekonom-dce razmere.
Omejena možnost obvladovanja pogojev gospodaijenja in možnosti ustvarjanja dohodka s strani delavcev TOZD se prav
gotovo odraža tudi v rešitvah na področju delitve.
Vsled tega je od izrednega pomena, da pri ocenjevanju družbenoekonomskih ali samoupravnih razmer izhajamo prav iz pogojev gospodaijenja, problemov proizvodnje in možnosti ustvaijanja dohodka, saj prav ti elementi opredeljujejo in narekujejo praktične rešitve v delovanju posameznega poslovnega sistema.
Ob sprejemanju zaključnega računa za leto 1979 in ocene o uresničevanju zastavljenega srednjeročnega programa so delavci vseh TOZD ocenili, da poslovanje poteka v izredno zaostrenih pogojih, vendar so doseženi uspehi izredno zadovoljivi, saj kaže ocena dolgoročnih trendov na pozitivno uresničevanje vseh vprašanj, strateško pomembnih za nadaljnji razvoj IMV. Za ilustracijo pogojev zagotavljanja dohodka v letu 1979 podajamo nekaj podatkov iz poslovnega poročila za lego 1979.
Poslovanje DO IMV v letu 1979 lahko ocenimo za izredno uspešno, če upoštevamo vse objektivne probleme, ki so izven možnosti vpliva našega kolektiva vplivali na pogoje gospodaijenja.
Nespremenjene cene avtomobilov od julija 1978!
Zvezni zavod za cene že od 28. 7. 1978 ni odobril zvišanja
(Nadaljevanje na 8. strani)
cen osebnim avtomobilom kljub temu, da so nenormalno narasli vsi stroški poslovanja. Tako so na primer cene črne metalurgije odkovkov in ulitkov v letu 1979 narasle za 16%, barvne metalurgije za 25 %, cene delov od kooperantov za vgradnjo v avtomobile za 20 %, cene življenjskim stroškom pa za 26 %. V juniju je znižan tečaj dinarja za 5 % in novembra za nadaljnjih 5 %. V začetku avgusta je tečaj Z1S zvišan za 20 %, kar je potegnilo za seboj zvišanje uvoznih dajatev.
Za gospodarska vozila je Zvezni zavod za cene dal soglasje za zvišanje cen šele 12. 12. 1979, tako da smo praktično celo lego 1979 imeli zadržane cene od 23. 9. 1978. Na stroške poslovanja pa so vplivali isti činitelji kot na proizvodnjo osebnih avtomobilov.
Avtomobilske prikolice — za domači trg — v letu 1979 nismo podražili. Dobili smo odobrene le cene za nekaj novih modelov, ki smo jih sredi leta 1979 prvič ponudili domačemu trgu. 50% vseh prodanih prikolic smo dobavili na potresno območje Črne gore po enotni ceni za stare modele ne glede na pretežno dobavo novih modelov.
Rezervni deli
Pri oskrbi trga z rezervnimi deli smo zagotovili blizu 90% potreb in enako dosegli realizacijo. Dohodek pa je manjši od načrtovanega, ker so vse nabavne cene za domače in uvožene rezervne dele bistveno večje od planiranih, medtem ko so naše prodajne cene ostale zamrznjene tako kot cene finalnih proizvodov.
Servisna oprema
Podobno kot prikolice je v letu 1979 morala tudi servisna oprema zadržati stare cene. Tudi novim modelom smo lahko formirali ceno le na podlagi pokazateljev iz leta 1978.
Na celotno poslovanje v II. polletju pa je zelo neugodno vplival v začetku avgusta vpeljani nerazumni sistem dvojne vezave uvoza za izvoz (po plačilih in po carinski evidenci), ki je povzročil neštete zastoje v vseh proizvodnjah. Kljub povečanju izvoza nam ni bil omogočen redni uvoz repromaterialov, kar je povzročilo izpad v izvozu prikolic za več kok or 10 milijonov dolarjev ter nedokončano proizvodnjo, namenjeno izključno zahodno evropskemu tržišču.
Kljub ogromnim težavam, ki smo jih imeli z zagotavljanjem uvoznega repromateriala in domačega repromateriala, katere-
gr proizvodnja je vezana na uvozne substance, smo v letu 1979 povečali izvoz za 63 % ter dosegli 58,820.049 dolarjev izvoza na Zahod. Poleg tega smo podvzemali ukrepe, ki bodo v letu 1980 omogočili nadaljnje povečanje izvoza za 100 %.
Zaradi tega je, samo z izrednimi napori vseh TOZD in DSSS na vprašanjih usklajevanja proizvodnje, boljše organizacije dela, z delom v podaljšanem času takrat, ko je bfl zagotovljen material in izdelki morali biti odpremljeni, z boljšim gospodarjenjem z materialom itd. bilo možno zagotoviti toliko dohodka, da se pokrijejo vsi stroški.
Pcdobni trendi v še bolj zaostreni obliki se nadaljujejo tudi v letu 1980, kljub temu pa delavci IMV odločeno vztrajajo pri doslednem uresničevanju zastavljenih planov povečevanja proizvodnje, povečevanja izvoza ob sočasnem zmanjševanju uvoza, modernizaciji proizvodnje ter postavljanju kapacitet, ki bodo zagotovile ne le predvideno proizvodnjo v tem srednjeročnem obdobju, temveč tudi ustvarile osnovo za nadaljnjo intenzivno povečevanje proizvodnje vseh proizvodnih programov IMV v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Doseženi rezultati so izredno zadovoljivi, saj smo kljub izredno zaostreni zunanjetrgovinski menjavi v prvih 3 mesecih ustvarili izvoz v višini 28,5 milijonov dolarjev, kar je za 222 % več od istega obdobja lani, ob tem da je zaradi navedene preskrbe repromateriala v nedovršeni proizvodnji 7,5 milijonov dolarjev nedovršene proizvodnje.
Z velikimi napori vseh delovnih ljudi dosegamo tudi na drugih področjih zadovoljive rezultate.
Ocena družbenoekonomskih in političnih razmer v DO IMV, ki jo je pripravila in posredovala skupina CK ZKS delavskemu svetu DO IMV, je vsekakor ob vseh drugih ocenah, ki so jih sprejemali samoupravni organi in družbeno-politične organizacije TOZD in DO IMV, spodbuda za ponovni pregled opravljenega dela ter sprejem usmeritev, ki naj zagotove nadaljnji samoupravni in gospodarski razvoj delovnega kolektiva IMV.
Samoupravni organi TOZD in DO so že ob sprejemanju gospodarskega načrta za leto 1979 sprejeli akcijski program, ki opredeljuje temeljne naloge na področju samoupravnega in gospodarskega razvoja DO IMV v letih 1979 in 1980. Sprejetega akcijskega programa ui potre-
bno spreminjati. Za to s tem programom aktivnosti izpostavljamo le nekatere smeri aktivnosti, ki jih je skupina CK ZKS v svoji oceni izpostavila tako na področju razvoja kot samoupravnega položaja delavcev v TOZD.
Samoupravljanje
Postavljena samoupravna organizacija celotnega poslovnega sistema IMV je eden izmed modelov samoupravne in poslovne organiziranosti, kar pomeni, da ga je potrebno dograjevati in izpopolnjevati, ne pa ga zamenjavati s podobnimi in ustaljenimi modeli drugih poslovnih sistemov. Prav to zahteva od nas, da nenehno spremljamo, ocenjujemo in na pozitivnih izkušnjah dograjujemo sistem samoupravno organizirane organizacije združenega dela. Pii tem se zavedamo, da obstoječi sistem poleg vseh pozitivnih strani ohranja in poraja nekatere pomanjkljivosti, ki zmanjšujejo dosežene pozitivne premike. Vendar kljub tem" moramo oceniti, da smo se v relativno kratkem obdobju uveljavljanja novih odnosov dokopali do nekaterih novih spoznanj in ugotovitev, kar nas bo nedvomno spodbudilo k postavljanju novih rešitev.
V ta namen smo sprejeli nekatere dogovore, opredeljene v planu za leto 1980, akcijskem programu in posameznih sklepih organov samoupravljanja.
Tako smo že sprejeli obveznost in dogovor, da v letu 1980:
a)	pripravimo vse potrebne nujne osnove za prehod na novo samoupravno obliko organiziranja delovnih organizacij po proizvodnih dejavnostih.
Z oblikovanjem branžne povezanosti TOZD ustvarjamo pogoje za prehod na novo, višjo obliko samoupravne organiziranosti sedanje delovne organizacije. Ob tem naj bi izvršili tudi prehod na kolektivni poslovodni organ.
b)	Z z aključevanjem programov, delitvijo dela in branžno organizacijo ustvarjamo pogoje za ustavnovitev novih TOZD v vseh enotah, kjer to delavci ocenijo.
c)	Leto 1980 bo vsekakor leto nadaljnjih dinamičnih sprememb, saj modernizacija, posodabljanje in razširjanje proizvodnih linij zajema skoraj vse tehnološke celote. Za razliko od preteklih let naj bi v letu 1980 dokončali in instalirali proizvodne kapacitete za proizvodnjo načrtovanega obsega proizvo dnje v tem srednjeročnem obdobju. To nas obvezuje, da vprašanjem organizacije v leto-
šnjem letu posvetimo večjo pozornost in angažma tako TOZD kot posameznih služb DSSS.
č) Dopolnjevanje organizacije TOZD ter njihovo povezovanje v branžne organizacije zahteva temeljito in poglobljeno presojo o bodoči organiziranosti in funkcijah skupnih opravil, ki se opravljajo v DSSS.
Problemi in težave posamezne službe DSSS so tako številni, da bi za njih analizo potrebovali veliko časa, zato bomo v letu 1980 vlogo in mesto DSSS ponovno ocenili v vseh TOZD in njih vlogo opredelili v novi organizaciji.
d)	V IMV smo se na podlagi lastnih ocen in ob pomoči inštituta VEKŠ odločili, da svoje dohodkovne odnose uredimo na podlagi skupnega prihodka. Torej je skupni prihodek izvor za dohodkovne odnose med TOZD, ki na podlagi združevanja dela in sredstev v odnosih medsebojne povezanosti, odvisnosti in odgovornosti ustvarjajo skupen proizvod skupnega dela in na tej podlagi skupno ustvarjajo in pridobivajo dohodek.
V IMV smo se odločili in dogovorili za takšno obliko, ki po naši oceni najbolj ustreza doseženi stopnji tehnološke povezanosti in soodvisnosti TOZD. Konkretne rešitve izhajajo iz ocene, da je stopnja tehnološke povezanosti in soodvisnosti med TOZD, ki ustvarjajo skupen proizvod velika, saj se proizvodi TOZD skoraj izključno realizirajo preko končnega skupnega proizvoda.
Zastavljeni odnosi pri ugotavljanju skupnega prihodka predstavljajo korak naprej v samoupravnem urejanju dohodkovnih odnosov med TOZD. Zato bo potrebno pozitivne strani skupnega prihodka razvijati in izpopolnjevati, pomanjkljivosti pa odpravljati v skladu s sprejetimi ocenami. Prehod na branžno organiziranost zahteva tudi temeljito oceno bodočega medsebojnega urejanja dohodkovnih odnosov med TOZD. Te ocene in modele bodočega dohodkovnega sodelovanja je potrebno pripraviti in izpeljati v letu 1980.
S pripravo in sprejemom srednjeročnega plana za obdobje 1980 - 1985 pa moramo ponovno opredeliti vsebino, obseg in namembnost združevania sredstev za različne potrebe poslovanja poslovnega sistema.
2. Uresničevanje
srednjeročnega
programa
IMV Novo mesto je v celotnem svojem dosedanjem razvo-
(Nadaljevanje na 9. strani)
(Nadaljevanje z 8. strani)
ju osrednjo pozornost posvečal pripravi, izdelovanju in uresničevanju dolgoročnega koncepta razvoja, ki naj delavcem IMV in ostali slovenski in jugoslovanski industriji zagotovi skladen in hiter razvoj.
Zato je tudi sedaj, v času pripravljanja in sprejemanja družbenega plana aktivnost IMV usmerjena predvsem v opredeljevanje, iskanje ir; tehtanje realnih možnosti razvoja, ne pa v opredeljevanje koncepta, ker je le-ta bil opredeljen z odločitvijo o proizvodnji osebnih avtomobilov na kooperaciji s firmo Renault.
Zato ne moremo sprejemati nobenih rešitev in predlogov različnih sodelovanj in povezovanj, ki bi pomenili odstopanje od začrtanega in sprejetega koncepta razvoja IMV.
Dolgoročna usmeritev IMV temelji torej v proizvodnji avtomobilov in prikolic, dolgoročni kooperaciji, velik osetijski proizvodnji posameznih delov in telopov, učinkovitejšem gospodarskem sodelovanju in povezovanju s komplementarnimi in v reprodukcijski proces porezani-
mi OZD v Sloveniji in Jugoslaviji, ki sodelujejo v realizaciji skupnega proizvodnega programa IMV.
Na teh osnovnih konceptualnih usmeritvah so tudi nastajale konkretne opredelitve glede obsega in kvalitete realizacije v tem planskem obdobju.
Zastavljene smeri realizacije sprejetega razvojnega programa zagotavljajo:
—	trajen gospodarski razvoj vseh TOZD in proizvodenj IMV,
—	skladen in hiter industrijski razvoj vseh proizvajalcev, ki so se voljni vključiti in povezati v proizvodnjo programa IMV,
—	hitrejši razvoj manj razvitih območij v SRS in drugih republikah,
—	stalno izpopolnjevanje zunanjetrgovinskega sodelovanja z upoštevanjem mednarodne delitve dela.
Pogoj zagotavljanja razvoja programa IMV in celotne verige proizvajalcev posameznih delov in sklopov pa je uresničitev zastavljenega razvojnega programa
v Novem mestu, saj brez postavljenih kapacitet v TOZD v Novem mestu ni možno postavljati razvoja celotnega avtomobilskega programa IMV.
Zato je potrebno tudi v bodoče nadaljevati že začete procese prenosa posameznih proizvodenj na manj razvita območja SRS in drugih republik in s tem prispevati k hitrejšemu razvoju le-teh. Hkrati pa prenos posameznih delovno intenzivnih proizvodenj omogoča tehnološko čisto in moderno organizirano proizvodnjo v Novem mestu vseh tistih sklopov, katerih proizvodnja je v medsebojni odvisnosti in mora biti locirana na enem mestu.
Opravljena dela zagotavljajo postavitev kapacitet za proizvodnjo 100.000 osebnih avtomobilov, 5.000 gospodarskih vozil ter 35.000 avtomobilskih prikolic, kar omogoča, da z dodatnimi napori dosežemo v tem srednjeročnem programu zastavljeni plan proizvodnje 150.000 osebnih avtomobilov in 50.000 avtomobilskih prikolic. V ta namen samo z določenimi notranjimi reorganizacijami že postavili proizvodne kapacitete za proizvodnjo 25.000 avtomobilov R—18.
V tem srednjeročnem obdo-biu, ki smo ga investicijsko začeli uresničevati šele v letu 1979, so bila opravljena velika dpla na pripravi, prisotpu in izvedbi naložb v Novem mestu. Poleg vseh opravil za investicijo v Novem mestu so bili v 1. 1979 zgrajeni tudi novi proizvodni prostori na Suhorju in Belem Manastiru. Ob vseh naporih in angažiranju strokovnih služb na investicijah in ob upoštevanju, da gre za izredno kratko obdobje uresničevanja zastavljenega srednjeročnega programa, nismo uspeli dosedaj realizirati vseh dogovorjenih in stavljenih investicijskih posegov. Zato bo potrebno že v letu 1980 konkretneje opredeliti projekte posameznih investicij, predvidenih v srednjeročnem programu.
Upoštevajoč doseženo stanje in aktualne naloge bodo morali samoupravni organi TOZD in DO svojo pozornost v naslednjih mesecih usmeriti:
a)	v intenzivna prizadevanja za realizacijo zastavljenega koncepta razvoja in izgrajevanja IMV;
b)	v temeljito in poglobljeno oceno uresničevanja srednjero-
(Nadaljevanje na 10. strani)
čnega programa za obdobje 1976 — 1980 s posebnim poudarkom na uresničevanju dolgoročnih interesov in ciljev delavcev IM V;
c)	v oblikovanje enotnih izhodišč razvoja vseh TOZD v naslednjem srednjeročnem obod-bju, ki naj zagotovi nadaljnjo povečano proizvodnjo vseh proizvodnih programov- Ob povečevanju finalne proizvodnje naj bi prioritetno razreševali predvsem razvoj TOZD, ki v tem srednjeročnem obdobju niso izvajale naložbenih dejavnosti;
č) v spodbujanje aktivnosti za izdelovanje vseh planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje, v katerih mora biti jasno opredeljen razvoj TOZD DO IMV, tako po obsegu, dinamiki, potrebnem obsegu združevanja sredstev, dolžnosti, odgovornosti in pravicah itd.
3. Urejevanje odnosov s kooperanti
Izredno pomembno področje, kateremu smo že do sedaj posvečali veliko pozornost, je področje tesnejšega in trajnejše-
ga povezovanja vseh organizacij združenega dela, ki so vključene v reprodukcijsko verigo proizvajalcev avtomobilov.
Našo aktivnost na tem področju smo na podlagi opredeli tev srednjeročnega plana razvo-ia IMV in dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1976 — 1980 zastavili na naslednjih izgodiščih:
—	program razvoja avtomobilskega programa IMV omogoča in sproža možnost različnih oblik trajnejšega poslovnega sodelovanja vseh proizvajalcev delov in sklopov;
—	dosedanje kratkoročne in kupoprodajne odnose naj bi zamenjali s trajnejšimi in dolgoročnejšimi poslovnimi odnosi na podlagi ugotavljanja skupnega interesa, ki omogoča v sem proizvajalcev velikoserijsko proizvodnjo in trajen plasma;
—	na podlagi skupnih interesov vseh proizvajalcev na področju proizvodnje avtomobilov naj bi oblikovali reprodukcijsko celoto IMV programa, ki bo usklajevala vse skupne interese skladnejšega razvoja.
Na podlagi teh izhodišč smo pristopili k izredno intenzivni aktivnosti, ki naj bi zagotovila, da bi v čimkrajšem času oblikovali in konstituirali celoten kompleks proizvodnje osebnih avtomobilov programa IMV.
Zato so organi in službe IMV v tem času podali vrsto konkretnih pobud za urejevanje medsebojnih trajnejših poslovnih odnosov tako pri proizvajalcih surovin, kot pri proizvajalcih posameznih delov in sklopov za definiranje in sporazumno opredeljevanje skupnih pravic, obveznosti in ogdovomosti pri proizvodnji skupnega proizvoda.
V ta namen je bila opravljena vrsta razgovorov, obiskov in poslovnih stikov na celotnem področju Jugoslavije. Sprejeta in ddenjena je vrsta dogovorov s proizvajalci tako na območju Slovenije kot Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Kosova itd.
Kljub vsem pozitivnim premikom pa še vedno ocenjujemo, da s posameznimi, tudi velikimi proizvajalci posameznih delov, ne moremo najti skupnega jezika, saj se ne morejo odcepiti od sedanjih odnosov, slonečih na kratkoročnih poslovnih odločitvah (Iskra, Saturnus idr.).
Težave in problemi na področju urejevanja dohodkovnih odnosov s kooperanti so številne in se na novo porajajo ob spreminjajočih se sistemskih ureditvah.
Zato je potrebno osnovno pozornost samoupravnih, poslovodnih in družbenopolitičnih organov usmeriti predvsem!
v oblikovanje poslovne skupnosti IMV, ki bo povezovala in poskušala razrešiti številna odprta vprašanja na področju koopera-c ije z vsemi kooperanti na področju Jugoslavije.
Posebna skupina, zadolžena za pripravo samoupravnega sporazuma o formiranju poslovne skupnosti, je že strnila izhodišča v prvi osnutek samoupravnega sporazuma.
3741 ZDRAVNIKOV V 30 LETIH
Osnovna naloga medicinske fakultete v Ljubljani, ki je pred kratkim slavila šestdesetletnico dela, je šolati in vzgojiti dobrega zdravnika. Na tem področju je fakulteta v zadnjih 30 letih dosegla velike uspehe, saj je izšolala in napotila v zdravstveno dejavnost 2918 splošnih .. zdravnikov in 822 zobozdravnikov. Mnogi med njimi so postali priznani vrhunski strokovnjaki in raziskovalci z mednarodnim ugledom.
V istem času je na fakulteti promoviralo tudi 300 doktorjev znanosti, kar med drugim pove, da je fakulteta dejavno posegla tudi v razvoj medicinske znanosti. Njen prispevek jugoslovanski in svetovni socialni in medicinski misli potrjuje visoko znanje in raziskovalne dosežke njenih strokovnjakov.
Prireditvi je prisostvovalo veliko število vidnih gostov iz federacije, republike in občine.
Srečanje na Ravnah
O akciji „V zdravju je moč”, ki jo organizira znani slovenji tednik 7 D ob sodelovanju YASSA - izdelovalca športne opreme, smo v Kurirju že nekajkrat pisali.
Prvič smo pisali o tem tekmovanju, ki ga vodi znani TV—komentator in „trimčkar” Mito Trefalt, ko seje naša ekipa pomerila z ekipo jeseniških železaijev. Naslednji naši nasprotniki so bili železničarji iz Ljubljane in finalu se je ekipa naših rekreativcev ponovno pomerila z železarji, tokrat z ravenskimi.
Finale smo vsi težko pričakovali. Vedeli smo, da čaka našo ekipo prekaljeni nasprotnik, ki je zmagal že v lanskem tekmovanju.
Tekmovanje je bilo tokrat na Ravnah.
Naša ekipa je odšla na Ravne že v soboto zjutraj. Razpoloženje je bilo odlično. Vsi so si želeli zmage, čeprav so vedeli, da so možnosti majhne. Vendar jim to ni vzelo dobre volje. Ves čas vožnje do Raven je bilo
vzdušje v avtobusu prisrčno, tovariško.
Na Ravnah so si člani ekipe ogledali železarno in po kosilu so se začeli „ogrevati” za tekmovanje. Za začetek so se pomerili moški proti ženskam v nogometu. Potem so morali v telovadnico osnovne šole. Tu so jih že čakali domačini in skupaj so se pripravili na začetek tekmovanja.
Razpoloženje naših tekmovalcev se je še izboljšalo, ko so za ta dan na majhni tribuni zagledali naše navijače. Prišlo jih je kar za en avtobus: z zastavicami, s kapami in ves čas so bodrili in spodbujali naše tekmovalce in jim bili tako v oporo.
Vse igre so zahtevale od tekmovalcev veliko spretnosti, gibčnosti, iznajdljivosti in ne nazadnje tudi precejšnjo mero vzdržljivosti in moči.
Najprej sta se ekipi pomerili v skoku v daljino z mesta. Tu so bili domačini boljši. Tudi v štafeti, v kateri sodeluje vseh 12 članov ekipe, so bili Ravenčani boljši.
Naši navijači so poskušali s hrabrenjem spodbuditi naše tekmovalce, kot da bi jim hoteli vliti še dodatnih moči.
V	preskakovanju vrvi, kjer so Ravenčani absolutni prvaki v tem tekmovanju, so bili naši le nekoliko slabši od domačinov. Dosegli so drugi najboljši rezultat v tej disciplini. V prvem delu tekmovanja sreča našim ni in ni bila naklonjena. Bili so skoraj enaki z domačini, žal pa ne boljši.
V	drugem delu pa so naši poprijeli z vsemi močmi. Prva zmaga se jim je nasmehnila, ko so si v parih podajali medicinko.
Jože Bradač, ki je v prejšnjem tekmovanju premagal znanega himalajca Marjana Manfreda, je tudi tokrat brez težav premagal svojega nasprotnika v „lovu na bradli”. Prav tako je svojega sotekmovalca premagal Damjan Žulič. In spet so točke pripadle naši ekipi.
Navijači pa so neumorno skandirali „IMV, IMV” in spodbujali svoje sodelavce.
Tekmovanje se je bližalo koncu, rezultat pa je bil 22 : 18 za železarje. Vendar so tekmovalce čakale še tri igre. Vsaka ekipa je pripravila skrito igro. Naši so pripravili igro, v kateri si tekmovalca odbijata žogo z glavo. Iz vsake ekipe sta tekmovala dva para: 2 tekmovalca in vodji ekip. Tu je bilo največ smeha, saj ravenska trenerja nista
bila pripravljena za sodelovanje in presenečenje je bilo uspešno.
Na koncu so se ekipe dvakrat pomerile v vlačenju vrvi in obakrat so domačini zmagali in tako je zmaga pripadla njim.
Vendar naših poraz ni potrl. Takoj po tekmovanju so sledila čestitanja, pohvale, saj so bili naši dobri in solidni tekmeci Ravenčanom. Vsi so jim priznavali, da so dobra in usklajena, predvsem pa tovariška ekipa. Za zaključek tekmovanja so domačini povabili sodelujoče, voditelja Mita Trefalta, predstavnike 7 D in YASSE ter naše „navijače” na prijateljsko srečanje. Tu so izmenjali darila in ocenili uspešnost tekmovanja ter poudarili, da je to obliko rekreacije potrebno še bolj približati delovnemu človeku in poskrbeti, da se ta oblika rekreacije še bolj razširi in popularizira. Naši tekmovalci niso pozabili tudi na nepristranskega in prijetnega vodjo Mito Trefalta. Tov. Turk se mu je v imenu naše ekipe zahvalil za uspešno vodenje in mu poklonil velik „valjar”, ki so ga izdelali tekmovalci sami, bil pa je votel, toda ne tudi prazen - v njem jc bila steklenica domačega cvička.
Tekmovanje je tako zaključeno, vendar bo jeseni sledilo nadaljevanje. Predvidoma bo tudi naša delovna organizacija še naprej sodelovala in tako bo v jeseni pripravljeno podobno tekmovanje med posameznimi TOZD-i, da bi lahko ekipo okrepili.
Hop, hop. V eni minuti so Darinka, Marina, Damjan, Boris preskočili vrv kar 101 krat.
IMV, IMV se je razlegalo po polni telovadnici. Naši navijači, prišlo jih je kar za en avtobus, so ves čas srečanja neutrudno spodbujali tekmovalce.
Kati in Janez sta se na moč potrudila, kot tudi druga dva para, ki sta si podajala medicinko, težko 2 kg. V tej točki so naši Ravenčane premagali.
Veselo prijateljsko vzdušje na srečanju med železarji in našo ekipo je vladalo ves čas tekmovanja in tudi na zaključni slovesnosti.
Letovanje v Pakoštanih
Zopet je leto naokrog in zopet razmišljamo kje, kdaj, kako, po kakšni ceni bomo preživeli letni oddih. Letošnje spomladansko hladno in deževno vreme nas sicer ne navaja na takšno razmišljanje, pač pa čas, saj smo že v maju. Meseci junij, julij, avgust in september pa so čas dopustov, čas poletne vročine.
Kje?
Mnogi izmed nas so se že odločili, da preživijo dopustniške dni na srednjem Jadranu, v kraju z najstanovitnejšim podnebjem, s kristalno čistim morjem, razgibano obalo z bližnjimi otočki, v kraju, od koder je najbližnja pot do Kornatskega otočja, v kraju nasproti ribiškega raja — sladkovodnega Vranskega jezera in končno v kraju, ki je zelo dobro znan pri nas in zunaj naših meja — v Pakoštanih. Ni malo takšnih, ki so že letovali v Pakoštanih, pa se vedno znova odločajo za kraj, kjer imamo delavci IMV od leta 1974 postavljen carravanning 67 počitniških prikolic naslednjih tipov:
305 — 9 prikolic 380 — 25 prikolic 450 — 24 prikolic 500 — 2 prikolici 550 — 5 prikolic 640 — 1 prikolica 700 — 1 prikolica
V šestih sezonah je letovalo v našem campu že 8000 članov kolektiva in družinskih članov. Za letovanje v domači počitniški prikolici, postavljeni v senco prijetnega borovega gozdička tik ob obali, se odloča vsako leto več delavcev.
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industije motor-n ih vozil Novo mesto -Izhaja vsakih 14 dni v 6.750 izvodih — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Andrej Dular, odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava:	Novo
mesto. Zagrebška cesta 18/20 - Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto; tisk: Knjigotisk Novo mesto.
Kdaj?
Letošnja letovalna sezona v avtocampu Pakoštane bo trajala 98 dni. Razdeljena je v predsezono (od 14. do 28. 6.), sezono in posezono (od 30. 8. do 20. 9.). Izkušnje iz preteklih sezon kažejo, da so za naše razmere zlasti zaradi koriščenja letnega dopusta in organizacije avtobusnih prevozov na letovanje in nazaj najprimernejše 7 in 14-dnevne izmene ob sobotah med 12. in 14. uro. Za koristnike, ki bodo za letovanje potovali z lastnim prevozom, bomo zaradi prepovedi vožnje ob drugem oziroma tretjem vikendu kljub temu, da načeloma spoštujejo termine, v mejah možnosti (kombinacija dveh) skušali omogočiti 10 oz. 11-dnevno letovanje. Torej, letovišče bo pripravljeno za sprejem prvih letovalcev v soboto, 14. 6., izmene pa bodo potekale v naslednjih terminih: od 14. 6. do 21. 6. od 21. 6. do 28. 6. od 28. 6. do 5. 7. od 5. 7. do 12. 7. od 12. 7. do 19. 7. od 19. 7. do 26. 7. od 26. 7. do 2.8. od 2. 8. do 9.8. od 9.8. do 16. 8. od 16.8. do 23. 8. od 23. 8. do 30. 8. od 30. 8. do 6. 9. od 6. 9. do 13. 9. od 13. 9. do 20.9.
Iz izkušenj lahko povemo, da se za čas koriščenja med 15. in 31. 7. odloča veliko več delavcev, kot je razpoložljivih kapa-
citet. To je čas, v katerem imajo nekatere delovne organizacije kolektivne dopuste, zato se naj za termine v tem času odločijo le tisti, katerih zakonski tovariši imajo kolektivne dopuste. Boniteto predzakonskega in posezonskega letovanja s 50 % popusta za koriščenje bi morali izkoristiti predvsem samski in delavci, ki nimajo šolskih obveznosti, šoloobveznih otrok kakor tudi tisti, katerih narava dela v podjetju ne zahteva koriščenje v sezoni.
Cene?
V letošnji sezoni bodo cene turističnih uslug za 20 — 50 % višje kot preteklo leto. V kampih na biograjski rivieri so takse večje za: 50% osebni avtomobil, 30% kamp prikolico, 26 % za šotor.
Mi smo se glede na večletno sodelovanje uspeli dogovoriti za najmanjše možno 20% povečanje najemnine prostora in le o 50% plačilu takse za osebni avtomobil (7,5 din v juniju in septembru in 9 din v juliju in avgustu).
Konferenca OOS IMV Novo mesto je na podlagi najosnovnejših planiranih stroškov poslovanja campa sprejela naslednje dnevne cene za posamezni tip prikolice:
305 380 450
500 in 550 640 700
Prijave
Obrazce prijav za letovanje v Pakoštanih dobite v vaših oddelkih. Po en izvod prijave in potrdila čitljivo izpolnite, tako kot zahteva obrazec. Na hrbtni strani prijave je nujna potrditev TOZD oz. DSSS, da ni ovir za koriščenje dopusta v času, ki ga navajate. Tako izpolnjene dostavite kadrovskemu oddelku v potrditev. Rok prijave je do vključno 31. 5. 1980.
Potrdilo za koriščenje počitniških kapacitet, ki ga ob prihodu v Pakoštane izročite receptorju campa, dobite po prvem juniju. Prijavlience razporejamo po kriterijih — navodilih za razporejanje prijavljen-cev.
Avtobusni prevoz
Za koristnike IMV počitniških kapacitet bo organiziran avtobusni prevoz. Avtobus bo vozil ob sobotah izpred vratarnice vhoda v kadrovski oddelek z odhodom ob 6. uri zjutraj. Povratek bo isti dan med 22. in 23. uro. Cena povratne vozovnice bo:
-	odrasli	200,00 din
-	otroci od 7 - 12 let
150,00	din
-	otroci do 7 let	brezplačno
Informacije
Nekaj osnovnih informacij o poti na letovanje, koriščenju itd. boste lahko prebrali na hrbtni strani potrdila. Dodatne informacije, v kolikor so potrebne, dobite od strokovne službe Počitniške skupnosti.
Želimo vam prijetno letovanje v Pakoštanih!
75,00 din
105.00	din
125.00	din
145.00	din
185.00	din
210.00	din