olenjske Novice.
Ub&ifciol.m 15. vHiicegiHBe«eca. Cac» juu je za eelo Kdor želi_ kako oïtanilo v„Uo!enjHke Novice" ua Ipio ; ■'iii C» lïol ieta ňO KT. — NaročDiuo in dopise tisniti dati, plafia za dvost-opno petit-vrsto y kr. -ía ' ""^p^jonja Í. Kralaiï v WoveHí niB»iu._enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Kmetovalci pa kmetijske postave.
(Konoc.)
Ni dosii Bbo muiiljivcu oprarijo delo drogi ca njegove strožke. Da gi bode aapomoil z« prihodnje, plařati mora tndi kazen:
8 5 Vrha tega naj župan mtidljWcein priaódi globo, in'to po 1 gld. do po 10 gld. a. v ter kateri flo bili uže drogií mndljívi, tacim do po 20 gld. a v., kar potlej gré v ôbèinsko blagájmoo; a ée mndijívei ne mérejo plačati, prisódí naj se jim po 12 nr do po
4 duí zapora.	, . ...
S 6 Kázeňská razsódba se obaóiencn ah spisana
pošlje na dóm ali se ma pred dvćma priíama ustao
oznani v ínpanskej pisarnici- Kadar je tako, dbj pnči
to oananilo in tist dán, katerega je to bilo, potrdita
sa kai-enskej razsodbi.
§ 7. Pritožba na žnpanovo k!izeusko_ razsódbo
gré k politižnemn okrajnemu oblastvn. Vložiti jo je k župana pismeno ali ustno v osmih dneh potem, kar le bUa razsodba oznanjeua ali vroCêna Ako dvé razsodbi zaporédoma govorita ohé jednako, potlej se mj moÔi nikamor dalje pritoževati.
Toda rte Bímio posamezni kmetovalci, Midi obíica mora skrbeti za svojo zemljo:
§ 8. Občina goséaice in hróate ob svojih troskih trébi vsaoemu drévju, grmóvja in sečém, kar jih je po takej flbcinskej zemlji, ki jo obdeluje obtina sama, m tudi kar jih raate po občih potih ah ob njih.
Morebiti bi st; kdo ugovarjal, da mn postava ni bila znana, — Postava sama je skrbela za to, da 10 objavi župan vsako leto dvakrat:
§ 9. Župan je dvakrati v lóti, in to v aařétki oktobra ter v zaéétki íebruvarja méseea, dolžen, ta zakon razglašati in a]i ob tem raaglaseváuji ali ob kaeih drugih prilikah razločno dajati na anáuje, kdaj hode katero teh opravil iméîo svoj r()k.
Toda tudi župane je treba nadzirati, da se
postava bolj gotovo izpolnuje:
§ 10. Piilitičnim okrajnim oblastvom ae ukazáje, paziti in uvérjenim (prepričanim) biti, da se njih ob-iiae rés tesni držé ustanovil tega zakona.
In, ako bi župan sam premalo vesten bil ter bi ne izpolnovai svojih dolžnostij, pobrigati Be ima politiČEO okrajno oblastvo za to stvar ter
Župana kaznovati :
§ 11. Ako hi sama občina zaleoôbila tega zakona zvrsevati, ali ako KC bi storila svojih dolžnostij,
katere je vćžejo zató, ker ima tn(3i ona sama svoja zemljišča (§ 8.), to naj politično (ikraivio oblastvo ob ojč troških dá opraviti vse, česar jo Iréba.
A kadar hi si Župan pod uho pctikal svoje dolžnosti, kar mu jih piše ta zakon, to naj mu politično okrajno oblastvo prisoja po 10 do po '2b gld. a. v. glóbe, katera gré v občinsko hlagajnico.
Ker pa župani io pol.tiCna okrajna oblastva aama ne morejo sama pov.sodi preprifati se, ali se postava izvršuje ali ne, zato .so gotovi organi dolžni poročati jim o tej zadevi:
§ 12. C. kr. žandárjem, céstnim nudzóruikom in poljákom je dolžnost, da vsak najden prekršek tega zakona ovádijo Županu, a kadar bo(ÍL' župan tudi sám čésa kriv, tedij političnemu okrajnemu oblastva,
Tabó postava. — Ko jo Človek bere, misli si, kako je vendar lepo poskrbljeno, da se uni-řnjejo Škodljivi mrčesi. Tako je pmv! Posamezen Človek ne more B<ig ve kaj storiti, ako pa gre cela dežela, ali, ker imajo vse dežele enake ali vsaj podobne postave, cela država v boj proti sovražniku, aaj ga mora kmalu uničiti. — Na drugi strani pa se naas nsiljnje vprašanje: kako pa je vendar to, da nam prtiti" gosenice uničiti vse sadje, ogrci izpodjesti poljičirio in povrtnino ; kako je to mogoče danes, ko imamii že 19 let lepo to postavo? Saj bi imela h\t\ uničena že večina škodljive te svojati! Odgovor ua ta vprašanje ni težak. Postava se ne izpolnnje v obče. Poleg nekaterih izjem ne menijo se gospodarji, uživači in zakupniki no za postavo, ne za mrčes. Župani se postave ne drže. morebiti je že ne razglašajo ne; ako pa jo raí-glašé, mislijo, da so 8 tem spolnili svojo dolžnjst. Politiť^ okrajna oblastva se tudi premalo menijo za postavo in ne priganjajo županov, da bi se je držali in tako cela stvar nekako spi. Kaj pa nam pomaga postava, abo ae ne izpolnnje ne?! Doli bo nam jo, a to ne zadostuje; naj tedaj tudi skrbé, da se izpolnuje. Kaj nam pomaga postava na papirji?
Kako naj oblasti skrbe, da se postava izvršuje, postava BSTn» jatno doloïnje. Po moji misli pa bi ne bilo prav sihti kmetovalce h kakemu d lu, ne da bi v^-deli čemu da delajo. Noben človek ue deJa rad tudi navidezno nevspeĚnega dela, naj-
lauuij pa kmetoralec, ki je it, takó z delom preobložen. Kmetovalce je treba praj podučiti. Za to intajo najlepšo priliko gg. ljudski uMtelji in duhovniki. Ko žnpan postavo zazglasi, povabi naj jih g. niitelj v ěolo ter naj jim razloži postavo takó, da bodo jasno razvideU korist, katero imajo od nje, ako jo izvršujejo; na drngi Ktrani pa Škodo, katera jim preti, ako se postave nočejo držati. Âko bodo kmetovalci tako poda-čeni, poprijfcli se bodejo prav z veseljem dďa in ne bodo imeli sitnostij ne župani in ne politična oblastva. Le začeti je treba. Vsak začetek je pa težak, pravi pregovor. V tej zadevi najbolji in neobhodno potreben začetek bila bi pri nas izdaja naših kmetijskih postav v slovenščini. Kmetovalca je treba ž njimi seznaniti. Čujemo, da se bode deželni zbor tudi letos pečal z nekaterimi kmetijskimi postavami. Zelo bi želeli] da bi pri tej priliki sklenil izdati te postave, ali pa, da bi vsaj naklonil podporo za njihovo izdajo. Delo izročilo naj bi se sposobnemu možu, kateri bi v gladki domači besedi priredil postave in bi jih Liorebiti tudi pojasnil kjer bi bilo potrebno ; n. pr.; popisal bi v glavnih potezah koristne in škodljive živali, kužne bolezni, postavne napake itd. kolikor jih ravno postave navajajo. Morebiti bi izdajo prevzela naáa c. kr. kmetijska družba? Knjižica naj bi se potem prodajala po bclikor mogoče nizki ceni, da bi je več prišlo med narod. Le na ta način se bode začel kmetovalec zavedati svojih dolžuostij. S poznavanjem postav pa se bode tudi izobraževal; kajti ravno v njih naačil ae bode marsičesa, kar mn de sedaj ni bilo znano.
Velike va^osti za kmetijsko Izobraževanje so tndi dobre knjige, Lfboma niiša Mohora" postala je že lepo število knjig med prosti narod. Omeniti mi je posebno Erjavčeve knjige: „Naše škodljive živali v podobah in besedi". Koliko zlatega zrna za kmetovalca ima knjiga v sebi ; koliko bi se nančili iz nje, ako bi jo pazno prebirali! Žalibog, da se nekateri za knjige, katere 80 jim najbolj potrebne, n&jmauj brigajo. Skoraj bi smel trditi, da ravno ta knjiga pri marsikom še nerazrejsana leži, dasi je tako mikavno pisana, kakor ne z lepa kaka drnga. Âlî število udov družbe av. Mohora leto za letom ogromno narašča. To je veselo znamenje. Naše ljudstvo rado bere in se rado podnčuje; pomagajmo mu toraj tem potom. Družba izdala naj bi enako, kakor: „Naše škodljive živali v podobi in besedi" tudi: „Naše koristne živali v podobi in besedi", da bi jih Ijndstvo bolj spoznavalo in jih varovalo. Sicer imamo postavo tudi o varstvu zemljedelstvn koristnih tic iz 1. 1870, ali tudi ta se premalo izpolnnje, ker jo ljudstvo premalo pozna. Povsodi najdeš majhnih in velikih paglavcev, ki love ko-
ristne tiče in jim razdirajo gnezda. Fo tej knjigi izdala naj bi dmžba sv. Mohora še jedenkrát „škodljive živali" (Erjavčevo kujigo), ker bo knjiga do takrat gotovo že zelo pošla in bo imela družba gotovo Že nad polovico drugih udov, kakor jih je imela pri zadnji izdaji.
Ako preskrbimo našega kmetovalca s potrebnimi sredstvi, da bode vedno bolj spoznaval svoje stališče, svoje dolžnosti in pravice, svojo korist in škodo, ne bode se sam bati, da bi živel še s postavami v navskrižji, ampak vidno se mu bode boljšalo gmotno stanje. Blagostanje in za-dovoljnost sta pa že tako najbolja na tem sveta.
F. Š.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Rojstni dan presvetlega našega cesarja, ki se je iz Berolina, kjer je bil kaj lepo sprejet, zdrav domu povrnil, obhajal se je po celem cesarstvu z največjo radostjo in prisrčno molitvijo, da bi dober Bog naklonil preblagemu vladaiju še zdravja in kreposti za potrebno vladanje preljub-Ijene njegove in naše Avstrije.
Deželni zbori bodo v kratkem pričeli svoje zborovanje. Na Goriškem je imenovan deželnim poglavarjem domoljubni grof Koronini, njegovim namestnikom pa Slovenec vitez Tonkli.
V Istri se kaj krivično postopa z duhovniki, ki so glasovali pri zadnjih volitvah za slovanske poslance.
Na koroške in goriške Slovence se vlada še kaj malo ali nič ne ozira. Za direktorja na goriški in celovški gimnazij prideta namreč le Nemca, Čeravno hodi veliko Slovencev v te Šole.
Na Dunaj je bil došel s svojega potovanja po Evropi perzijski šah (vladar), ki je bil seveda lepo sprejet, in se odpeljal Čez Budapeáto naprej.
Na Moravském je toča hudo pobila in napravila veliko škode, na Koroškem pa povodenj.
Sedanji ministerafei predsednik grof Taalfe vodi avstrijsko ministerstvo in politiko že deset let, kar svedoči, da modro ravna, ker že toliko let uživa zaupanje presvetlega vladarja in mnogih državnih poslancev.
Hrvati so dobili novega ministra pri ogerskeni ministerstvu, ki pa sedanje, le bolj Madžarom na korist delajoče hrvatske politike ne bode spremenil.
Vrh hrvatski uiitelji so si s svojimi lastnimi novci sezidali «učiteljski dom", ki ae hode te dni (4. sept.) slovesno otvoril. V Hrvatih so v prav kratkem Času učitelji več storili, kakor pri nas ves slovenski narod, ki še ni dovolj zložil za svoj „Narodni dom".
Kaj Je novoga po àirokem svetu?	Ako doma iz sobe pogledamo skozi okno.
Na Francoskem je znani Bnlanže obsojen.	nekoliko sveta; ako pa gremo na prosto Obsojena sta pa tudi njegova priataSa. Sodišče je P«^® ali pa na pnlko oa Goijance, vidimo daleč spoznalo generala krivega poskuienega napada na ^^^^^^ prekrasni razgled na vse strani. To bo
državo, in izneveijenja državnih novcev.	^e rjpoMali mmi gospodje, kako prijetno je na
. . , . . „„ ^ ,	gon. Omenil sem že enkrat blag. gospoda Dr.
Obsojeni so general in pnst^ n^^a k	Frischanf-a profesorja na Graški univerzi,
prestevljenji y kak ntigen kraj. «e ^	^ ^^ ^ ^^ J ^^ ^
meda izvrgih ne bodo,	pot zaznamovati in se je dne 11. sept. 1889
fcaji v Londonn. Pa saj ^^ ^	LrSila na Goijancih do sv. Miklavža in na dalje
kam zaprli, temveč, da nničijo njih politično ro-	^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^^^ ^^ ^^ ^^^^^^
,,, . J . J * 1	in sv. Elija ca Hrovaáki. Nemški cesar je zadnje dnuve potoval po
nemškem cesarstvu. Razmere med Nemčijo in	I2 bližnjega hribčka je jako krasen razgled
Rusijo so zeló napete, ako je verjeti časopisom,	n» Hrovaško, v Karlovec in drugam. Sedaj se
Naaproti Avstriji je pa Rusija Se dokaj prijazna,	bo pa tndi na naéo stran vidilo, zakaj pisal mi
kajti praznovali so tudi letos kakor vaako leto	je g. profesor, da bo z dovoljenjem posestnikov
rojstni dan našega cesarja tudi na ruskem carskem	gozda okoli sv. Jere na kranjsko stran izvršil
dvom.	S- H* Krapek fotograf presek, t. j., da bodo.
V Črni gori se je bati zavoljo slabih letin	drevesa posekali radi razgleda na Kranjsko, in tako lakote.	obiskovalec imel najlepši razgled. Zaznali pora na otoku Kreti še niao mogli Tur-	movana je tndi pot proti Sošicam, Metliki „Kun-čini užugat! a!i potolažiti. Radi bi se Krečani,	čadŇ in na našo stran proti Brusnicam t. j. Raker so večinoma Grki in kristjani, pridružili h	dolfovem. Dal je tudi z dovoljenjem cerkvenega grškemu kraljestvu, ako bi jih le kdo v tem pod-	ključarja Miklavčiča iz Loke St-Jemejake fare pirati hotel.	napraviti pet ključev od stolpa ca Gorjancih sv.
__Miklavža, da vsak obiskovalec iz stolpa oglediye
prelepi razgled. Ti ključi bodo: dva v Sent-Jerneji,
Piše se nam :	f^^®® ^ Rudolfovem, eden v Metliki in eden na
, jr ^ , , ,, , ■,	Soâicah. Tsak obiskovalec, naj bo pa vsaj 10 ali
Iz Sent-Jerneja. — Vse, karvidmo: nebo	^^ tudi dal vbogajme sv. Miklavžu, da se
B solncem, z zvezdami m pa zemlja z vsemi stvarmi,	p^gj pcraTnajo stroški za zgradbo cerkve,
ae imenuie svet. O kako lep si ti ! Ves ta ve-	^ . ,
Účastni svtt je vstvaril Bog, in je nam ljudem	^ Prav pnjetno je tndi v dolinici pn: „krvavem
dal zemljo, da na nej prebivamo, dokler tuk^	' m nobeden ne opusti. Ondi
živimo. Pred kakimi 6000 leti sta bUa samo dva	^^ ^bonli krvoločni Turki , ko so hodih plenit
človeka, Adam in Eva na zemlji; sedaj pa že šteje	Kranjsko. Sedaj pa naj obiskujejo naše Gor-
zemlja več ko 1100 milijonov prebivalcev. Olovefe	Jan^e vsi pnjatelji narave, razni narodi, ter naj
Je edina božja stvar, ki lakho živi na vsakem kraji	^ največjem vese ji m radosti občudujejo tudi
na zemlji. Pervi ljudje so govorili samo en jezik,	^^o nara™, rastlinstvo ki je tam m hvalijo
potem p^ so se začeli mnogi, različni jeziki, ki	P^fobr^ljive^ m modrca Stvarnika, ki odknva
jih je Ecdaj že do 860. Bavno tako so ljudje	^ neizmerne dobrote ! - Vsem pa želi
tndi različnih ver. Večidel ljudi spozna, veruje	"»J prijetnejše ure na Go^ancih in moli viSje bitje, enega Boga; taki so kristjani.
Ti radi stavijo hiše bo^e, in jih tudi radi obisku-	Iz Krškega. — Sploh je po Kranjskem na-
j^o bodi si na ravnem, bodi si na visokih gorah,	vada, da ae domače rokodelce prezira ter jemlje
Kolikokrati se čita, da naěe vemo ljudstvo roma	ptnjce, in celo Neavstrijce: zlasti laške zidaije,
na božjo pot zdaj sem, zdaj tje. Tuđi ljudje v	kateri odnesejo zasluženi denar v deželo ,limon in
naši fan prav radi obiskujajo cerkve, bodi si na	fig", in katerim domačinci le za borni denar opeko
Goi^ancih pri sv. Miklavžu, bodi si kje đmgej.	ter mort (malto) podajajo. Pri nas je pa meŽčan
Ko bodo 12 sept. 1.1. zopet imeli božjo službo	pri popravi svoje hiše drugače vkrenil; najel je
na Gotjancih pri sv. Miklavžu, kot spomin ob-	namreč domače zidaije ter tukajšnega še le pred
letnice blagoslovljenja na novo sezidane cerkve,	letom izučeuega tesaija, ki je pa postavil novo
vem da bo obilo vernega ljudstva tje prišlo. Pa	nadstrežje s priznanjem vseh navzočih, ki so se
^aj bi ne, vsaj uživa raznn dušnih dobrot, tudi	hoteli prepričati, kako bode mladi mojster prvo
krafini razgled iz višine, zakaj tukaj se tudi učimo	delo izvr^ ; poúzal se je tortj, da je mojster
svet spoznavati ter občudovati boi^o vsegamogočnost	na pravem mestu, tedaj naj bode kot t«SBrski
in dobroto. —	mojster vsakemu gospodaiju toplo priporočen!
Z Rašice pri Vel. Laščah. 21. avg. ~ Našo prijazno, a ubogo vasico je zadela včeraj, t. j. 20. avg. popoladne velika nesreča. Po neprevidnosti nekega 141etnega fantalina, ki je cigareto kadil, vnel se je krog 2. ure popoladne skedenj s kaâto posestniku Matiji Mustarju. Silen vihar, ki je ravno takrat zelo razsajal, storil je, đa je ta skedenj bil hipoma ves v ognji, V istem trenutku pa se je vnela hiša nekemu drugemu, a takoj tudi hiša tretjemu posestniku. Velikanski plamen švigal je daleč po strani, v kratkem času gorelo je že 13 poslopij, ki so bila vsa s slamo krita. Braniti ni bilo moč pri strašnej vročini in hudem viharji. Manjkalo pa je tudi vode, gasilnih priprav in Ijudij. Sicer so zelo hitro privreli ljudje od vaeh atranij, in brizgalnica iz Vel. Lašč bila je brzo na mestu. A ker je bilo v malo minutah že vse v ognji, ker je vas na hribu in je od daleč treba bilo vode v škaáh nositi, ni bilo moč uspešno braniti, dasi so se ljudje na vse sile trudili. Ubranili pa so, da se ogenj potem še ni dalje širil, sicer bi bila vsa vas vpepeljena.
Hudo je, da ;e na daleč Švigajoči plamen dosegel celó turn naše cerkvice. Ker je bil s šintelni krit, nnel se je takoj, zgorel iu padel na tla. Pri velikansiiej tej vročini stopila sta se tudi oba zvona. Tako je tedaj cerkev sama oškodovana do 2000 gldzavarovana pa je za turn in zvonove le za 400 g!d. — Treba bo novega turna, novih zvonov in nove ure. Bog sam vé, kako in kedaj si bomo vse to mogli zopet omisliti. Sami težko kedaj, ako nam ne pribite tuje nsmiljeue roke na pomoč, ker mora naša revna vas sama cerkev vzdržavati.
Škoda drugih poslopji razun cerkve znaša pač kakili 10,000 gld. Zgorele so 4 hiše in 9 drugib poslopij (skednov, kašt in kozolcev) in vse kar je bilo v njih že spravljenih poljskih pridelkov. Ne-kterim je zgorela celó vsa obleka. Poginili so v ognji tudi 4 preSiči, 1 ovca in 1 telica.
Ljudje so si prizadevali na vse moči, da bi ukrotili zdivjani element. Delali so ves popolađan in eelo noč neumorno. Bnzgahiica iz Vel. Lašč in ona iz Zdenske vasi, ki je tadi prišla razmeroma zelo hitro, sti pomogle, đa smo ogenj kmalo in dobro ugasili. Vsem, kateri so v tej nesreči nam prihiteli na pomoč in nas oteli še veČje nezgode, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo.
Izmed pogorelcev je bilo nekaj zavarovanih, in še ti za prav male svote. Kako nespametno je pač še naše ljudstvo da neče uvideti koristi zavarovanja ! Smeja se ti celó, ako mu sploh o tem hočeš kaj govoriti.
Z žalostnim srcem gledamo na to grozno pogorišče. Tu upepeljene hiše in upepeljena gospodarska poslopja; krog njih pa na daleČ okoli štrli pokončano drevje kvišku. — Obupanja in žalosti
pogorelih revežev ni možno popisati. Saj je ne-kterim ogenj apepelil vse, kar so imeli, celo to, kar je človeka neobhodno potrebno: hrano in obleko. Kar je od letošnje slabe letine ostalo, vzel jim je zdaj še ogenj. Kako naj tedaj živi in shaja s tem, kar mu je še v zemlji ostalo —-črni krompir in od črva pokončano žito? In zdaj je zima blizu. Dolga bo in mrzla. Treba bo bivališča za živino, treba za-se trdne hiše, varnega zavetja proti zimskim nadlogam. Kako in s čem naj se to naredi? — Pomagajte nesrečnim revežem, usmilite se jih; saj bo dobrotno nebo stotero povrnilo, kar boste dobrega storili! —
Iz Spodnjih Retij. — (Fran Levstikova vas) 13. avgasta. Serca naša so zaplavala v radosti, ko so dne 11. avgusta toííno ob 3. uri po-poludne privihrale zastave slovenskih narodnih društev, prisvirala slavnostna godba, prikorakali pevci in največji odliČnjaki slovenske domovine, izobraženi in priprosto ljudstvo v veliki me.ri slavit Levstika v bp. Retje. Oj, kako so bili navdušeni, ko amo jih vaščani nekoliko pred vasjo sprejeli, priserčno pozdravili in potem spremili pred Lavatikovo rojstno hišo, kjer mu je vzidana spomeniška plošča. Pred ploščo je deželni poslanec č, g. Hribar govoril slavnosti primerno, da je bilo ljudstvo jako navdošeno ter klicalo na ves glas „Živijo". Pevci so zapeli, godba zastirala, topiŽi zagromeli, gospodje obkrožili Levstikov dom; hladno pivo je bilo křepčilo in drugih zabav ni manjkalo. V vasi je bilo mnogo napisov, mlajev in zastav. Slavnost je bila velikanska, a le prehitro je potekel Čas ; slavitelji so se poslovili od Líívatikovega doma ter hiteli k zadnji točki slavnostnega sporeda v Lašiče. čeravno so nas hitro zapustili, vendar so nam zapuatili spomin na ta prelepi dan, katerega tudi v najbritkejših urah svojega življenja — da do hladnega groba pozabiU ne bomo. Pozabiti pa tudi ne smemo, kdo nas je govoriti užil, kdo peti, kdo nam je podaril sad življenja zlatega; kdo nam je zapustil zgled po veri živeti, domovino ljubiti. To je bil naš sosed Levstik, Čigar slava ne preide.	F. G.
Iz Pazina v latriji. — Z% marsikatere^ umetnika še ne vemo, da ga v deželi imamo ; mesto da bi domačemu kaj zaslužiti dali, pošiljamo rajši svoje novce v druge kraje, da dostikrat sla-bejše blago dobimo ia draže plačamo.
Veliko denarja je že šlo iz Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in Primorskega za slikarska, mizarska in podobarska dela. Poglejmo zdaj v našo frančiškansko cerkev, kako je zdaj ozaljšaoa. Naročili so pri slikarju Janezu Goaarju nov križev pot, katerega je po „Firihovem" naslikal-Želeti bi bilo, da bi obilno pri njem naročevali, ker dobro in po nizki ceni dela.
Domače vesti.
(Rojstni dan presTitlega cesarja) obhttjal se je 18. avgnsta v Novem mesta kakor TBako leto Blovesno. Na pred^ečor svirala je naĚa godba pri okr. glavarju g. Ekel-nu, g. župana đr. A. Poznik-o in poveljnika žandarmerije. V nedeljo zjutraj svirala je godb» budaico; ob 10. uri je bila slovesna sv. maša, katero je z obilo azistenco daroval mil. g. prošt P. U r h. Udeležili ao se svete maše vsi uradniki raznih oddelkov na ielu jim okrajni glavar, obiSinski svèt z županom dr. Poznikom, meščanska garda z godbo, razna društva naSega mesta ao bila zastopana in obilo občinstva.
(Premembe pri č. duhovŠŽini.) C. g. župnik Jak. Tomelj v Ambmau je dobil faro v Ćemšeniku ; novomašaik č. g. And. Plečnik gre za kaplana v Kočevje. Kaplani so^ postali tudi čč. gg. mvomaSniki: Fr. Košir v Št. Petru pri Novem mestu, Ant. Bojanec v Št. Juriju pod Kumom in Ivan Mauring v Mokronogu. — Ivan Zupančič, kaplan v Spodnji Idriji, gre za oskrbnika na Toplo reber; kot kaplani so prestavljeni Č. gg.: Miha Trček iz Šmarja k sv. Petru pri Ljubljani, Ignac Frtin iz Starega trga T Šmarje, Anton Nemec iz Trebnjega v Št. Jur pri Kranji, Ivan Nagodé iz Št. Jernej» v Trebnje, Pavel Kramar od sv. Trojice na Mimo, Anton Šmid (Dovomašnik) v Št. Jernej.
(Iz Krškega.) Č. g. p. Ubald Bergant, do zdaj gvardijan pri č. kapucinib v Krškem, je Sel v Celje, gvardijan v Krškem je postal Ô, g. p. Jakob, dozdanji vikar.
(Imenovanje.) Gosp. Jos. Žužek, c. kr. stavbeni pristav v Rudolfovem, postal je inženir v Ljubljani, čestitamo blagemu domoljubu in prijatelju.
(Profesor g. A. Kerer) v Novem mestu, prestavljen je na gimnazij v Feldkircb. na Pred-arelskem. V Novo mesto pa prideta iz Ljubljane gg. profesorja: dr. L. Požar in K. Šega.
(Shod volilcev) bode r Novem mestu v pondeljek 2. septembra zveíer „pri Bmnerju", kakor poizvedujemo iz drugib listov; pri katerem bode prof, Saklje poročal o svojem delovanji v državnem zboru.
(Učiteljski kurz) na tukajšnji dež. vinarski, sad. in kmetijski šoli na Grmu se je přetečeni pondeljek končal, katerega udeležitelji so se odlikovali sè splošno inteligenco, veliko marljivostjo in prekrasnim petjem.
(Nova cesta) na Gorjancih se je otvorila 29. pretečenega meseca, kolikor jo je bilo lani in letos dogotovljene. Krasno delo! Gostov iz Nov^a mesta, Metlike in Črnomlja je bilo 12 voz, med temi tudi nekaj dam. Gospod deželni in
v
državni poslanec prof. Suklje je bil tuđi navzoč. Pri dobro pogrnjeni mizi (^i brez prtov) napil« se je pres. cesarju, deželnemu prezidenta Win-klerju, dežel, in držav, poslanca Šakljejn, inženirjem Leinmûller-ju, Walka-tu, ŽniSek-n, podvzetniku dela g. A. Lončariču, Avstriji itd. Pozno smo se razšli vsi židane volje, posebno veseli, ker nam je g. prof Šuklje zagotovil, da ako tri leta vojake ne bode, prične se gotovo „dol. železnica graditi. Bog daj !
(Konjska dirka) bode, kakor uže znano 11. t. m. v Sent Jerneju ob 3 uri popoludoe, na katero naše koojerejce še jedenkrát opozarjamo. Pri dirki svirala bode ns§a mestna godba.
(Dolenjskega „Sokola" izlet) v nedelo 25. avg. v Bršlin se je povoljno obneseL Iz mesta je došlo obilo obSinstva; zabava je bila kljuba čmeroemu vremena dobra. „Sokoli" ao jako spretno telovadili bodisi na bradiah, v skoka in prostih vajah s paliciimi, na drogu so se pa jako pohvalno odlikovali. Godba je tudi pripo-mi)gla, da je kmalu večer nas zadovoljne na po-vratek v mesto silil.
(t Umrli so); V Kamniku 19. avgusta dr. Makso Samec, ki je bil nekaj let slovenski deželni poslanec na Kranjskem, več let župan t Kamniku, vrl zdravnik in pisatelj slovenski ter v ob5e zaslužen mož. Bil je komaj 45 let V Ljubljani je u'nrl po daljši bolezni g. Anton Gertscher, umirovljeni deželno-sodniški predsednik v 72. letu dobe svoje. Pokojnik je bil jako vesten in marljiv sodoijski uradnik, ki je bil 1. 1870 še v Novem mestu predsednik okrožnega sodišča. — V StražišČi pri Kranji, kamor je bil šel zdravja iskat, umrl je nagloma g. Miha4 PakiČ, posestnik in trgovec v Ljubljani, podpredsednik trgovske in obrtuijske zbornice v Ljobljani, mestni odbornik, podpredsednik Čitalnice Ljubljanske, član mnogih narodnih in dobrodelnih društev, mož, odličen kot narodnjak, priljubljen in čislan kot poštenjak. Pokojni Miha Pakič bil je porojen dne 28. septembra 1827 v Ljubljani. Očeta je izgubil jedva 7 let star. Izučil se je sitarskega rokodelstva v Zagrebu in potem, kakor je bilo takrat običajno, šel na ptuje in se v Gradci, Danajakem Novem Mestu io na Donajii dalje veibal in učil. Po očmovi smrti prevzel je njegovo obrt, sitarijo in kupčijo z lesenino. Tržil je s „suho robo", samimi proizvodi kranjske hišne industrije, v Trst, Odeso, Aleksandrijo, Kajiro, Beligrad in cel(S v Pemambuco in Rio Janeiro. — 27. avgusta je umrl v Ljubljani marljivi deželni tajnik g. Matevž K r e č. Pokojnik je pri deželnem odboru slažboval nad 20 let in bil uzoren uradnik ter izvrsten narodnjak in domoljub. Lahka zemlja naj jih krije.
(Letošnje poročilo meščanske Šole v Krškem) ima na čela spis o knjigovodstva iz
pere» g, đr. Ko m i ha Ío v dodstku pregled vremenskih opazoTauj i. 1888/9 (Lapajce - Seidl), âoia je imela 60 nčenceT.
(Pri bralnem društvu) v Krškem je po edhodubivĚegapriljubljenega predsedDika g. Ferka izvoljen za piromestnika g. L o n č a r, z?, nsiinest-Slika g dr, Bomih.
(V Krâkem) je garda praznovala na vrtu g, Gregoriža rojstni dan našega presvitlega ceflarja, oficirji pa na strelišči v Žadovinjeku.
(Bralno društvo KostanjeviSko) priredilo je združeno z meščansko gardo v nedeljo Da rojstni dan našega presvitlega cesarja veselico ,na Žagi" pri Tavčarji.
(Ceata Čez Lužarje) pri Vel, Lašičah se bode vendar v kratkem preložila, vsaj obravnave o tej zadevi že veliko let tekó. Bil je nedavno v tej krajih komisijski pregled o tej zadevi.
(Blizu Trebnjega) je dne 14. avgusta Btrela ubila ISletno Miciko Perovšek.
(Strela) je ubila 24. avg. kmeta Muca E Lokvice pri Metliki na polju. Sin z vozom nekaj korakov pred njim, ostal je nepoĚkodoíau.
(Pogorelo) je v nedeljo due 18. t m. pohištvo Martina Jakšeta, posestnika v vasi Ribnici, fara Valtavas. Zažgal je baje otrok, ki se je pri skednju z žvepljenkami igral. Da se ni ogenj dalje razširjal, zahvaliti se je veriim sosedom, ki so brzo skupaj prihiteli ter jeli gasiti. Starši pazite na otroke!
(Ljubljanska mestna posojilnica) bode pričela svoje delovimje dué 1. oktobra 1.1., ta. katero sta že imenovana blagajnik in kontroior, Bog daj srečno delovanje !
(Na Brezji,) znani božji poti na Gorenjskem začeli PO zidati novo cerkev, za katero je ie nabranih 60.000 gld. Nova cerkev bode stala na istem prostoru, kakor aedaiija, od katere ostane le kapelica s pudobo Matere Božje.
(Odkup vžitnine) od vina, vinskega iu sadnega mosta in mesa za leto 1890, p^'gojuo za 1891 in 1892 se bode letos na Kranjekem m razne kraje oddal. Na Dolenjskem so ti le irraji : Kočevje z 11.800 gld., Vel. Lašče 3800 gld., Krško 9300 gld., Kostanjevica 6150 gld., Mokronog 6110 gld., Zužemberg 4500 gld., Zati-ana 5350 gld-, Trebnje 2700 gld., Črnomelj «200 gld. Obravnave se bodo vršile za vsak okraj posebej v uraduih prostorih dotične c. kr. davkarije dne 20. sept. 1.1.
(Vreme letošnjega poletja) bilo je od začetka ugodno, zlasti aprila in maja ; z junijem in julijem pa nismo bili t.'iko zadovoljni ^a Toljo velike moče. April je bil letcg nekoliko toplejši kakor lani. Najtoplejëi daa v aprilu je bil letos v Krškem 21 (22*'), lani pa 19. »pril (21°). Tudi maj je bil letos toplejši, in aicer smo
imeli 16. maja največ toplote (skoro 27"), lani pa 20. maja največ (28"). Juni in juli sta tudi letos topla bila, a dala pa preveč deževja, preveč moče. Lani je padlo v juniju le Tlwrn. dei^a, letos 149; v juliju je bilo lani mm padavioe, letos 248 >»»1. Najtoplejši dan je bil letos 13. julija (? Krškem 32-5V,)
(Sadjarjem!) Letos so pri nas jabolka in hruške le na posameznih krajih obrodile ia je radi tega težavno in s prevelikimi stroški zvezano vaškemu prekupcu ali sploh mešetarju celi vagon vkupe spraviti. Radi tega svetujemo našim sadjarjem posebno v ljubljanski okolici ali sploh istim. ki so vsled svoje lege prisiljeni, blago na ljubljanski kolodvor dovažati, da se zaupljivo do našega veletržca s sadjem g. V. Rohrmanua po domače 8trzelba v Ljubljani s ponudbami obrnejo, ker nam je znano, da bo on vsakovrstna jabolka za mošt in tudi tepke v vsaki množini nakupoval. Cena, katera se naj v ponudbi nahaja, zna .'iicer dražja nego droga leta toda pretirana vendarle ne sme biti, ker se inače trgOTCu kupčija onemogoči. Seveda reklo se bo: letos je pri nas malo eadja, torej lahko terjamo še enkrat toliko, kakor druga leta, toda premisliti se mora, da je bolje sadje takoj z drevesa prodati : 1. ker je bolj sočimto, tedaj tuđi težje; 2. ker se za mošt tudi drobnejša mej namizno sadje ne spadajoča jabolka prevzamejo, istotako odpadajoča, takozvani „pobiravčki" ; 3. ker se taka jabolka otréaujejci in ni tedaj nobenega posebnega truda ž njimi in 4, kar je posebno važno : letos obrodila so na severnem Nemškem in v Holandiji jabolka, kakor uže dolgo ne; vozniua iz teh dtžel do Virtemberške pa stane dosta manj, nego od nas, vsled česar ne more tukajšeu trgovec onemu iz zgoraj navedenih dežel konkurirati. Tedaj že enkrat ! ponudite sadje, stavite pa take cene, da bodo ugodne obema strankama, — sadjarju in trgovcu.
(Nove poštne znamke) bodo prišle kmalu v promet, in bodo kakor listi poročajo v umetniškem delu dobro izdelane. Zoper pouarejevanje jih varuje podoba in pa po umetno-kemičnem potu sestavljena bar^a in papir, tudi ne bode mogoče novih znamk več ko enkrat rabiti.
(Medena rosa.) V Leykam-ovi tiskarni v Gradci je prišel na svitlo: „Navod z^tirovati tako imenovano mtdeno roso trsovo", ki je prav dober in vsega priporočila vreden spis, le žal, da imenuje pisatelj to glivico medeno roso. To ime ni nikakor pravo, kajti kar je nemški Mehl-tbau se ne more alov. medena rosa imenovati, ker obstoji istinito tudi glivica „Honigthau" zvana. Za to glivico že sploh rabljeni slovenski pravi izraz je: „strupena rosa".
{^Stariši, podpirajte 3olo") se imenuje drobna knjižica (cena 10 kr.), katero le spisal in založa za šolo vneti uSitelj Ko8Í v SrediSái na Štajerskem. Berite, slovenski stariši lepe nauke, ki so v njej, in ravnajte se po njih ; koristili boste s tem otrokom, sebi in šoli.
(Srbske narodne pesmi) o bojn na Kosovem. — Iz zapaščine Ivana Mahorči^. T Ljubljani. Založil D. Hribar. Tisk Nar. tiskarne. To je naslov nove prav liine knjižice v obsegu 48 strani.
Bazne vesti.
(Boj proti filokseri.) V Zajeba je nek g. Gjoro Habijanac rabil ooko sredatvo zoper to nni-ievalko trte, katero se je po poroíiln nekega zagreb-ikega lista dobro obneslo. Omenjeni gospod je svoje sredstvo posknšal v okuženem vinogrado mesarja Gre-gorŽiča in je neki dokazano, da bo ta vinograd sedaj jako odlikuje od drugih, katere tudi trta uâ Djeda. Sedaj pa vabi g. Habjanac v „Gospodarskem lifltu" posestnike viaogradov ca dan 8. sept ob 3 un popolndne v Granešino, da si ogledajo ozdravljeni vinograd. 6. Gregorčič pa tudi izjavlja v istem listu, da mo je sredstvo g. Ilabjanaca v enem leta vinograd ozdravilo in priporoča, da naj bi se to sredstvo uradno preiskalo, ter potem tndi dragim priporočalo; kar bi raogoie tudi našim prizadetim vinorejcom na korist došlo.
* (Mednarodni žitni gojm) na Danaja se vrsi to dni in je doŠIo tje nad 2500 trgovcev iz raznih deželá. Z žitom je bilo te dni malo kupčije sklenjene. Cene so bile te: ozimna ženica 8 70 gld., pomladanska àenica 9 30 gld., ozimna! ržj 7 gld., oves 6.70 gld., koruza 5 90 gld. Cene določujejo veíinoma židovski ipeknlantje.
* (Kako jo pameten odvetnik izplačal škodoželjnega tožnika) Resnifina dogodba z Dolenjskega: Kmet pride tožit kmeta radi dolžnih 60 kr. in se podá k „dohtarju". Ta ga posije k sodniji čes, zakaj toliko strolkov radi malenkostnih 80 kr. Kmet veli, naj ima njegov nasprotnik stroSke. Odvetnika se nenavzočni tuji zatoženec smili in ponudi sam tožnika 60 kr., a s pogojem, da mu prinese od notarja odstopno pismo. Kmet se čudi, čes Čemn odstopno pismo. A odvetnik odvrne: „Ker ste Vi tako natančen, da terjate 60 kr., moram zatežencu na korist terjati od Vas pobotnico, ali pa odstopno pismo, ker pismo mor« biti pač, sioer bi Vi z nova tožili."
♦(Velika ljubezen uč ence v do s vo j eg a nfiitolj a.) V Wiedenu v Švici deloval je v Soli učitel) lže nad 60 let. Star uže 80 let bil je dnševuo še dovolj krepek; le v zadnji zeló hndi zimi bil jo bolebav. Zaradi tega je tesko hodil v šolo, katera je stala na dosti strmem brdu. Pot je bil po zimi zelo polzek ^tt nevaren. Pa glej ! Nekega dne, ko je zvonec klieal ®»aldino v šolo prihitć pred učiteljevo stanovanje sani, katere sta vlekla dva močna učenca. Sani bile so lepo ïiarejene in se lepše urejene, da se starček zamore
ngodnojo voziti. Na prošnjo hvaležnih učencev ^sede starček v sani in se odpelje v solo, kjer so ga »stali učenci čakali z največjim spoštovanjem in v naj-"iem miru. Po šoli vpregla sta se dva druga učenca
v sani ter vrlo oprezno peljala ljubljenega učitelja y njegovo stanovanje. Od tega dne so redoma vozili učenci starčeka v Šolo in ga zopet zapeljali domov, — To je zares kraseo dokaz o ljubezni, spostovanjo in globoki hvaležnosti ačeaeev do svojega učitelja. Kaka blaga čustva morala so napolniti srce starega učitelja, ko je videl, kako mu je njegovo zasejana seme vspelo !
* (Lakota t audann) v Egiptu, Poroča m listom iz Londona, da je v Sudanu velika beda med tamošnjimi prebivalci. V Tokaru umre vsak dan nađ 20 osob za lakoto. Prebivalci Kartuma in Kassala ohranijo svoje bomo življenje z uživanjem umrlih trupel.
*(V Eifilovega stolpa) trenjem nadstropji napravili so tndi poštni oddelek za one, ki hoté s tega visocega kra a kaj sporočiti svojim sorodnikom ali znancem. V tem nadstropji prodajajo papir za pisma, kuverte in marke ter je prirejena posebna velika miza z vsemi potrebščinami za pisanje. Stampi-lija te visoke pošte ima napis: ,Poštni oddelek na Eiffioveui stolpu". Ta pošta ima dovolj posla, kor skoro vsakdo, ki obišče to nadstropje, boče to koma pismeno sporočiti. Kakor kaže, bode ta pošta dones a Franciji mnogo tisoč čistega dobička. — Nedavno e bilo treščilo v stolp, ne da bi bila strela kaj škode prizadjala ali koga ubila. Seveda so na stolpa vs« priprave zoper strelo.
*	(Potres) zeló močan, čutili so prebivalici po vsej Grški 25. avgusta; vendar pa nimajo posebno veliko škode in tuđi nesreč se ni dogodilo.
*	(Plačevanje ustavila) je velika banka v Turinu na Italijanskem. Bila je ta baoka tudi z drugimi večjimi denarnimi zavodi v zvezi; slabo gospodarstvo jo je dovedlo do poloma. Govori se o več milijonov lir (lira 40 kr. našega denara) zgube, radi tega je po vsej Italiji ta polom premožnejše Ijadi vznemiril.
Sejmoví na Dolenjskem:
v septembru: 2. v Planini pri Ďrnomljo, Radečah iu Višnji gori ; 7 u» Ve^ieli gori pri Rakovniku in v Zagrađen; 9, v Bušeči Vasi, Loškem Potoka, Št. Vidu pri Zatičini in Vel. Lasičah; 14. v Žužemberku, v Bruïuieab; 16. v Koštanju; 17. v Šentjanža pri Radečah; 19. v Škocjauu; 21. v Ribnici; 23, v Bučki in Višijigori ; 24. v Črnomlju; 27. v Podbnkovji; 30. v Drnovém, Grosupljeto, Kostanjevici, Litiji in Mirni peči.
2itfta cena v Novem Mestu 27. avgusta 1389.
Domače pšenice maniik 1 gld. 90 kr., Debelač« (kornse) 1 gld. 50 kr., Soršioo 1 gld. 50 kr., Rži 1 gld. 40 kr., Ječmena 1 gld. 20 kr., Ajde 1 gid. 10 kr,, Ovsa 70 kr., Krompbrja 80 kr.
Loterijske srečke.
firadoo 17. avgusta 70 66 32 25 2 Trst 24. ,_2 3 82 6 43
Kar sem zoper Josipa Lakmaiia, oprav-nika užitninskoga davka, razžaljivega govorila ni resnica.
[ISO]	Ana SUar, Toplice.
Zahvala,
Dđć 9. avgosta t 1. pobila je toča t RibnUkl dolini in je naredila »a potjskib pridelkih veliko škode. Podpisani bili smo pri
C. kr.priv. občni zavarovalnici
(AssicurazioDi Generali) t Trstu
po njenem zastopnika v Ribnici za poljske pridelke «Lvarovani; to drnstvo pustilo je takoj po avojem re-prexenlantn g. Konstantinu Tagllepetrl v Ljabljani «kodo oEniti in je to danes dné 18. avgusta t. 1 tako promptno plačala, da se zato dolžni čutimo društvii Javno zahvaliti se in jo p. n. občinstvu kot najbolj renomirano najtopfeje priporočamo. V Ribnici: Joe. IClun 1. r., Jak. Klrm 1. r., Jos, Pele 1. r, J. Oberman 1. r, Mat. Lovgin 1. r. V Hro-vaĆi: A. Kersnià 1, r. V GoriČevaai: M. AmbrožU I. r-, J. LovMn 1. r. V Nemšk i vas i: J ĆeSarek st. 1. r., J. Ćešarek ml. 1. r., Miha Tanko 1. r., J. Tanko J. Klun I. T.. J. Boje 1. r. V Bukovici: I. Klunlr.
V S H s j a h ; A. Prijatelj 1. r.	fi33]
Hiša naprodaj v Metliki
ležeča na glavnem trgu zelo pripravna za prodajal-
nlco in krčmo, zraven je tudi neksj zemljišča; prodaja se prostovoljno prav po coni zarad odboda. [132—1]	J. Robas v Metliki št. 8.
Friderik Skuiek, trgovec z meSanim blagom v Metliki sprejme
ét. 56ři8.
Hazpis.
u C e n C a
v poduk, kateri je vsaj 14 lot star, zdrav, lepega obnašanja, ter ima dobra spričevala.	[131—ij
Kupi se
jnnec muricodols^ega plemena
1—li/g leta star brez napak. Ponudbe ua oskrbnistvo graščine Jurovo p Metlika. [129]
Vino naprodaj.
v raikej gra[§filnl na Dolen>skem prodaja se «taro in novo vino ed jed nega vedra (56 litrov) naprej po najnižji ceni.
Tndi se vzameta takoj v službo
PT- dva hlapca ^
katera naj ne brideta čez 35 let atara. Jeden h konjem, dmgi k volom.
Feliks pl. Lenk,
[1M]	_
Mlin z žago
80 da ua Sest let v najem, in to le zaradi bolehitosti gospodarja. Vse je v dobrem fltauu. — Pogodba in vse diugo se zvu pri lanez Naht!gal-u ua Bregu pri Žužemberka	[111—31
Na deželni vino-, sadjerejski íd poljedelsiti ioli na Grmu pri Rudoliovem , k dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom —, izpraznjenih je 7 deželnih ustanov za prihodnje áolsko leto 1889/90. katero se prične 1. novembra 1889.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja In so z dobrim uspehom dovršili vsaj ljudsko solo. Prednost imajo taki kmetsU sinovi, od katerih je upati, da se bodo potom na avojem domu s kmetijstvom, viuo- in sadjerejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno brano, stanovanje in poduk v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbovati.
V solo sprejemajo se tudi:
1) Plačujoči učenci, kateri plačujejo po 39 do 50 kr. na dan za hrano in stanovanje, in pa 20 gl. šolnine na leto; in 2.) ek s ter n i b ti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo šolnino.
Lastnoročno pisaae slovenske prošnje se imajo
do 20. septembra 1889
izročiti vodstvu deželne vino-, sadjerejske in poljedelske šole na Grmu pri RudoHovena.
Prošnjam priložiti je rojstni list, spri-Č al 0^ dovrš ene ljudske ali o biskovaue srednje Šole. zdravniško potrjiio o Čvrstem telesu in trdnem zdravji io župnijsko spri-Čalo o lepem vedenji.
Prošnjam za sprejem proti plačila priložiti jo revera ali obvezno pismo starišev oziroma skrbnikovo, zadevajoč vzdrževanje učenca.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
__dnè 5. avgusta 1889._
Hiša v najem.
Podpisana daje hišo it. 45 v Kostanjevici, xa vsako pbrt pripravljeno, obstoječo iz treh sob, kuhinje in kleti, zraven stoječega velikega vrta, pod dobrimi pogoji na več let takoj v najem. Hiša stoji poleg cesarske ceste in je posebno sposobna gostilno, usnarja, kovafa itd,, gostilna pa je bila v tej hiši že nad 40 let.
Natančneje se poizve pri lastnici n'3-ai_Antoniji Tomic v Kostanjevici.
Dijake na stanovanje
sprejme Marija Mahorčič v KandiJI, ali pa odda štiri «obe v najem. Plača pf> dogovoru. [124-3]
Od gťtwii ttnfáttB, iiuEjatflj in wúcinit J. Krajec,
bo V saboto
dne 14, septembra '
Občinsko predstojništvo v Brusnicah.
Nofomcsto . _ Katiunil J. E'ojte.