V e s t n i k. Za učiteljski konvikt. Gostilna ,,Fortuna" v Litiji 12 kron. Nadomestna volitev v c._kr. mestni šol. svet IjubIjanski. Dne 25. pret. meseca je volilo ljubljansko učiteljstvo svojega zastopnika v c. kr. mestni šblski svet na mesto upokojenega ravnatelja Fr. Raktelja za ostalo funkcijsko dobo. Bil je malone enoglasno izvoljen učitelj in predsednik ,,ZaTeze gosp. Luka Jelenc. f Ivan Vrhovec. Dne 19. preteklega meseca je umrl po težki in dolgi bolezni v Ljubljani odlični slovenski rodoljub in zgodovinar, gospod profesor Ivan Vrhovec, ko je dosegel starost 50 let. Rojen je bil v Ljubljani, kjer je tudi dovršil ljudske in srednje šole, univerzitetne nauke pa je končal na dunajskem vseučilišču. Imenovan je bil potem profesorjem zgodovine in geografije na novomeškein gimnaziju. V novem mestu je Vrhovec tudi deloval jako uspešno v raznib narodnih druš.vih, kakor n. pr. pri gledaliških predstavab v Čitalnici. Tamkaj si je tudi izbral družico, ki mu je bila v težkih dnevih njegove bolezni ljubeča in požrtvovalna strežnica in tolažnica. Iz Novega mesta se je preselil na I. državno gimnazijo v Ljubljano, v svoje rojstno mesto, do katerega je gojil prav posebne simpatije. Po lastnem njegovovem zatrdilu ni bilo večjega veselja zanj, nego je bilo bavljenje z zgodovino bele Ljubljane. Vedno in brez odinora je iztikal po prašnih arhivih in knjižnicah, is.oč snovi za zgodovino ljubljanskega mesta. Sadovi njegovega znanstvenega raziskavanja nam niso neznani, saj smo z velikim zanimanjem čitali temeljita njegova spisa ,,deželno stolno mesto Ljubljana" in ,,Ljubljanski meščani v minulib stoletjih." Zadnji njegov zuanstveni spis je bila razprava o ljubljanskem pokopališču, ki mu je dalo tudi poslednje počivališče . . . Mnogo zasluženega priznanja sta si pridobila tudi njegova spisa ,,Germani in Slovani" in ,,Zgodovina Novega mesta". Vrhutega je spisal še dolgo vrsto znanstvenih razprav, ki jih je priobčeval v publikaeijab nMatice Slovenske", ,,družbe sv. Mohorja" in nMuzejskega društva", pa v ,,Ljubljanskem Zvonu". Napisal je tudi ,,Zgodovinske povesti" za meščanske šolc. Njegovi spisi se ne odlikujejo samo po temeljitosti, ki ostane najlepše izpričevalo Vrbovčevega globokega znanja, njegovi spisi se odlikujejo tudi po lepem, preprostem, poljudnem slogu, ki je vzrok, da bere tako učenjak kakor lajik njegova dela z zanimanjem, veseljem in s pridom. S temi svojimi spisi se je uvrstil profesor Vrhovec v število zasluižnib slovenskib mož. Tako kot Vrhovec ni pisal doslej niti eden izmed naših znanstvenikov-literatov! A tudi kot učitelj naše mladine se je odlikoval Vrhovec. S svojim prijaznim vedenjem in z izbornimi svojimi predavanji si je znal pridobiti ljub.zen dijakov, ki je v njih obujal zanimanje za zgodovino, posebno za domačo zgodovino. Posebno njegova zasluga je tudi to, da so bila njegova predavanja navdana z narodnim duhom, ki je z njim razvnemal v srcih mladine narodni ponos in ljubezen do doma.e zemlje, do slovenskega naroda. Šola je bila Vrhovcu drugi dom. Še lansko leto, ko so mu že odpovedale noge, so ga vozili na vozičku v gimnazij, da je mogel ubogi mož učiti in vzgajati naše dijaštvo . . . Sedaj je prebil! Smrt, ki mu je bila resnica, ga je otela dolgoletnega trpljenja, ga iztrgala iz objema ljubljene rodovine in mu izvila iz rok pero, s katerim je — poln iskrenega domoljubja — spisaval rojakom zgodovino slovenstva ter oznanjeval z njo tudi neslovenski svet. Vrhovec nam je bil v ponos in čast, zato bodi ljubeznivemu družabniku, temeljitemu domačemu historiku in izbornemu učitelju tudi v našem listu ohranjen najblažji spomin! — Njegov pogrebni izprevod je bil lep in veličasten. Udeležili so se ga mnogi dostojaustveniki, učitelji srednjib in ljudskih ljubljanskib Šol, spremili pa so Ijubega profesorja tudi njegovi dijaki k poslednjemu počitku. Pozor! S slovensko trobojnico so slovenski mladeniči okrasili krsto svojega tovariša, ki je umrl za — n emš čino. To je kratka označba žalostnega dogodka, ki se je pripetil pred par dnevi na ljubljanskem učiteljišču. Učiteljiščnik prvega letnika Bajc je imel ponavljalni izpit iz nemščine, pa je padel, sam ni vedel kdaj, tako hitro se je zgodilo. Nekaj ur potem se je ustrelil. Bajc je bil sin sosednje Primorske, kjer nemščina ni niti deželni jezik. Bil je Slovenec, ki bi odgajal slovensko deco in jo v slovenskem jeziku poučeval v vsem, kar je resnično, lepo in blago. Bil je dober človek, ki je svoje imetje delil z ubogimi tovariši. V te razmere in nad te namere priveje nemška sapa ter posmodi cvetje, ki je obetalo obilen sad. Slovenija krvavi, ker ne more živeti po svoje. Slovenski sinovi in slovenske bčere hirajo, ker se jim nudi težka hrana, predno so prestali dobo materinega mleka. Slovenski učitelj manj . . . izpreminil je v srcu slovenskem, beli Ljnbljani. Nemščina se na preparandiji slabo uči in nje znanje se presoja — ne rečemo, strogo, strogost je dovoljena — a brez vse pedagoske razsodnosti. Vsak učitelj je v veliki meri odgovoren za uspeh, odgovoren za slab uspeh in njega posledice. Oblasti, ki ljudskošolsko učiteljstvo pazno nadzirajo, naj pazijo, jeli vsak učitelj učiteljev ustreza svoji zadači. Pozor! Voditeljske konference. Voditelji ljubljanskih šol so imeli letos pod predsedstvom c. kr. okr. šolskega nadzornika A. Maierja dve voditeljski konferenci. Pri prvi so se razdelili učenci v posamezne šole, pri drugi je bila p& glavna točka: Enotno presojanje uradnih spisov. Sklenilo se je dalje, učiteljstvu priporočati, da naj se mere in uteži poučujejo temeljito in praktično. Med odmorom naj učenci tebtajo posamezne stvari ter mcrijo svojo velikost ob steni. Dalje je bil sprejet predlog, da se uvedejo meseca oktobra hospitacije na ijubljanskib šolab. — Voditeljske konference priporočamo tudi nadzornikom in voditeljem drugih okrajev. Vabilo k rednemu obenemu zboru ajdovske podružnice goriSkega nciteljskega drnštva, kateri bode 4. oktobra t. 1. v prostorih Ijudske šole v Dobravljah ob 2'/j popoldne po sledečem dnevnem redu: 1. Poročila a) naeelnikovo b) tajnikovo c) blagajnikovo. 2. Volitev podružničnega vodstva. 3. Razni nasveti. K polnoštevilni udeležbi vabi stanovska samozavest in načelništvo. Tečaji za zdravljenje jecljajočih otrok. Po razpisn c. kr. ministrstva za uk in bogočastje se bodo vršili tudi letos na Dunaju stirje teeaji za zdravljenje jecljajočih otrok. Teh se morejo udeleževati tudi ljudskošolski učitelji, da se nauče dotične metode. Tečaji bodo trajali pet tednov. Oglasiti se je za vdeležitev pri okrajnem šolskem svetu mesta dunajskega uradnim potoin najkasneje do 1. oktobra t. I. Spomenik Vegi. Piše se nam: Skoro vsi slovenski in tudi nekaj nemškib listov so prinesli ob stoletnici smrti Vegove notice. Ker je Vcga edini kranjski Slovenec, kateri je dosegel red Marije Terezije, spodobilo bi se, da se mu v Ljubljani postavi dostojen spomenik. Slavni veteranski kor bi to nalogo gotovo rad sprejel in vsak star vojak bi rad po svoji moči prispeval za tak zgodovinski in patriotični spomenik. Mladino bi tak spomenik spodbujal k pridnosti iu hrabrosti, in krasil bi tndi kak javni prostor ljubljanski. Tudi Čehovin, akoravno mlajši, ima že svoj spomenik, in vendar ni bil toliko slaven ueenjak kot Vega. — Drugi listi se prosijo naj blagovolijo to ponatisniti. — Star vojak. Zahvala. Povodom štiridesetletnice mojega službovauja so se mi priredile izvanredno prisrčne ovacije. Ker mi ni labko mogoče zabvaliti se premnogim častilcem posebej, izrekara tem potom slavnemu uČiteljskemu društvu belokranjskemu, ki je to slavnost priredilo, prečastiti dubovščini, slavneinn c. kr. uradništvu, mestnemu zastopu črnoinaljskemu, narodni čitalnici, p. n. igralkam in igralcem za prireditev igre, pevskemu zborn, nacelstvu posojilnice, cestnemu odboru, požarni brambi, mestni godbi, p. n. gg. zastopnikoma mesta Metlike, gg. zastopnikoma učiteljstva novomeškega okraja, krajnemu solskemu svetu ernomaljskcmu, iu splob vsem tistira, ki so na kakršenkoli način kaj pripomogli v povzdigo svečanosti ali se me splob o tej priliki spominjali, svojo najiskrenejšo zabvalo. — Zajedno izrekam svojo srčno zabvalo p. n. učiteljstvu novomeškega in kočevskega okraja za prireditev meni nepozabne svečanosti o priliki okrajuib učiteljskib konferenc. Črnomelj, 24. septembra 1902. Anton Jeršinovic nadučitelj in c. kr. okr. šolski nadzomik.