Uto II.
Tedenska priloga ..Slovenca" z dne 1. maja 1926. štev. 101.
štev. 18.
Slovenski   kmettški   dio m.
(Gorenjsko.)
m
S svetovnega kongresa ruskih emigrantov,
ki se je vršil dne 4. pr. m. v Parizu. Na tem kongresu so izvolili emigranti za svojega načelnika znanega vojskovodjo Nikolaja Nikolajevima, vel je pa na kongresu izrazito reakcionarni duh. s katerim pa najbrže ne bodo prišli daleč.
Iz ameriškega športnega življenja.
Pri nas si ne moremo niti misliti, kako je ukoreninjen zmisel za šport med Anglosasi v najširših plasteh ljudstva. Naša slika nam kaže, kako po5aš5uje 65.0(J0 gledalcev štoie spomin na nekega umrlega nogometnika v »Kollzeju« v Los-Angelos (Kalifornija).
K nenasitnemu italijanskemu imperializmu.
Kakor znano napenj<; lašisti&na Italija vse sile, da bi si pridobila nova tržišča in nove kolonije, čeprav še dosedanjih ne more obvladati. Glavno pozornost obrača v to svrho ekspanziji na Balkana in v severni Afriki. Naša slika nam kaže običajni vsakdanji,prizor v afriških lukah, ko čakajo trupla padlih italijanskih vojakov na transjKjrt v domovino.
Kralj brez kraljestva
je bil tudi vojvoda Filip Orleanski, pred kratkim umrli francoski >kralj« Filip VIII. Sedaj je postal prétendent na francosko krono 17-letni Henrik Orleanski.
Ugoda ruskih emigrantov.
.Sestrična bivšega ruskega carja, velika vojvo-dioia Marija Ruska se preživlja v Parizu z vezenjem.
Zrakoplov »Norge«, 8 katerim je odpotoval Amundsen ne<lavno \Tiovič na severni teč.ij.
139
Uzunovic,
novi naš ministrski predsednik.
Z letošnjega romanja Slovencev v Lnrd.
v lurškem hotelu pri pisanju razglednic.
Motorni ^Ini naše finanJ^ne kontrole
v severnem Jadranu v svrho preprečenja pomorskega tihotapstva.
Dr. Kralt,
predsednik nemškega kluba v naši narodni skupščini, ki se je združil nedavno z zemljoradniškim.
SliRe R ^^SlovensRemu biografsRemu leRsiRonu''.
I9
0^
/
Brinšek Bogomil
(1884—1914), alpinist.
Brezovnik Anton
(1853—1923), šolnik, mladinski pisatelj in politik.
Bratina Vaio
(* 1887), igravec.
140
SlovensRa upodabljajoča umetnost: Matej Sternen.
141
Lastni portret
oglje iz 1. 1911., last avtorjeva.
Stadija za »Prvo sv. obhajilo«.
Risba iz 1. 1896., last avtorjeva.
Skica za sliko »V razstavi«.
Risba iz 1. 1902., last avtorjeva.
Herodiada.
stenska slika v trnovski cerkvi (Ljubljana) iz 1. 19()1.; olje
Domov.
Radiranka iz 1. 1907.
Krajina.
Olje iz 1. 1919., last g. ravnatelja J. Jovana.
Deklica s knjigo.
Olje iz 1. 1922., last Narodnega muzeja v Belgradu.
Portret.
Olje iz ]. 1924., jast avtorja.^
Banderska slika (Brezmadežna).
Olje iz 1.1925., last tretjega reda na Vrhniki.
»Speča«.
Monotipija iz 1. 1926., last avtorja.
142
Iz srbskega zadruznišfv^a.
z razstave živine velikoplanske kmetijske kreditne zadruge (oraški okraj).
Milovan Ješi6,
kmet iz Gorobilja (Užice) in član nadzorstva »Glavnega saveza srpskih zem-Ijoradničkih zadruge (G. S. S. Z. Z.). Zanimiva je tudi narodna noša srbskih kmetov, ki jo je na sliki dobro videti.
Radoslav Markovic,
prota (župnik) iz Inotije in član upravnega o<ib<)ni fl.    S. Z. Z.
S sejma velikoplanske kmetijske kreditne zadruge.
Kmetiška živina v Sevojni,
kjer se osnuje sediij mlekarsko-živinorejska šola.
Dragoljub Lazarevic,
učitelj v Drači pri Kragujevcu in član upravnega odbora O. S. S. Z. Z.
Križem   SlovenijeJ
143^
Gabrijel Thaler,
podžupan in okr. cestni načelnik v Železnikih ler glavjii povzročitelj Krekove koče na Ratitovcu, ki je umrl 21. marca t. 1.
Izobraževalno in pevsko društvo »Razvoj« v Šerapolaju na Krasu,
ki je že po svojem enomesečnem obstoju organiziralo za dne 11. aprila t. 1. veliko prireditev, katero so pa Italijani prepovedali v zadnjem trenutku.
Križniški grad Muretinci pri Ptuju,
kjer bo osnovalo letos hiralniško društvo sporazumno s križniškim redom hiralnico in sirotišnico. Zavod se bo vzdrževal iz milodarov in dohodkov grajskega posestva, vodile ga bjdo pa sestre križ-niškega reda.
z drž. kmetijsko-gospodinjskega teCaja v Škocjanu pri Mokronogu,
ki se je nedavno vršil z jako lepim uspehom pod vodstvom gdč. M. Rožnikove. Ti tefaji so dalekosežnega pomena za naše ljudstvo in je le želeti, da jih prirede v čim
več krajih. ^
Jožei Jeraj,
predsednik »Slov. kat. prosvetnega društva« v Ljubnem, ki je umrl 1. t. m. kot vojak v Skop-Iju. Koliko najboljših nam bo še pobrala Makedonija ... ?
Motorno kolo znamke Indian Prince, vredno 20.000 Din, II. glavni dobitek loterije za Orlovski stadion, katere žrebanje se bo vršilo 30. maja t. 1. Srečke se naročajo pri Mcijskem odboru v Ljubljani, Ljudski dom. Srečka stane 10 Din.
144
LetoSnJI pomladanski in poletni modni Čevlji.
Konec znamenit^a Pašic-Radičevega »narodnega sporazuma«
ali
seljažka »demisija« seljačkega voditelja Hrvatov Stipice Radiča.
Matej Sternen.
Markantna osebnost v generaciji slovenskih impresijonistov, Matej Sternen, se je rodil kot sin kmetiških staršev 20. sept. 1870 na Verdu in je obiskoval ljudsko šolo na Vrhniki. Že v zgodnji mladosti se je preselil v Gradec, kjer je obisko-\al najprej tri razrede realke, potem pa tri leta obrtno šolo. Slikarski študij je nadaljeval na dunajski akademiji pri prof. L'Allemandu in ga zaključil v spccijalni šoli prof. K. Pochwalskega. Nato se je podal v Monakovo, kjer se je razvil v samostojno umetniško osebnost. Najprej je obiskoval Ažbefovo šolo, s presle<iki vse do mojstrove smrti 1905, potem je otvoril svojo slikarsko šolo skupno s slikarjem F. von Radlerjem in se 1908 vrnil v domovino. Naselil se je v Godeščah pri Škof ji- Loki, kjer je marljivo slikal krajine, vsako zimo pa je odšel v Monakovo ali Pariz, kjer je delal figuralne študije. 1910—11 je bival v Devinu, kjer je naslikal vrsto izredno finih krajin in se potem naselil v Ljubljani. Vsako zimo je še nadalje obiskoval Monakovo, 1914 je potoval po Dalmaciji, kjer je tudi precej slikal. Med vojno je nekaj časa nosil uniformo, pozneje se je ustalil v Ljubljani, kjer marljivo deluje na umetniškem polju.
Matej Sternen ima obsežno slikarsko izobrazbo. Največ se ude stvuje v oljnem slikarstvu, obvlada freske, akvarel in grafiko. Nj^ovo slikarsko delo je precej bogato in ima svoje začetke v mojstrovih mladih letih. V domovini najdemo v Domu in svetu 1. 1898. njegovo risbo >Pri malici<, ki že kaže vse vrline talentiranega slikarja. Svoja dela je razstavil 1899 v Berlinu, 1900 na 1. slovenski umetniški razstavi v Ljubljani, kjer se je udeležil pozneje skoro vseh umetnostnih raz.stav do najnovejšega časa. Razen tega je razstavil 1903 v monakovskem >GIas-palastu«, 1908 v Varšavi in Krakovu, 1904 na Dunaju, 1911 v Hannovru, 1919 v Parizu ter na jugoslovanskih razstavah v Zagrebu, Belgradu in*Sofiji; sedaj pa se bo udeležil jugoslovanske grafične razstave v Pragi.
Dasi je Matej Sternen v prvi vrsti figuralik, je enako pomemben kot krajinar. V vsem svojem slikarskem delu je ver«n realist močnega -slikarskega pojmovanja. Vsako njegovo delo je do podrobnosti premišljeno in izvršeno z disciplino. Med Sternenovimi portreti je nekaj odličnih del; eden zadnjih je vzbujal pozornost na lanski razstavi slovenskega portreta. Največje Sternenove figuralne kompozicije so oljne oltarne podobe (n. pr. v Žirovnici) in cerkvene freske, katerih je napravil lepo število. Med sedanjimi slovenskimi slikarji, ki po večini slikajo v olju, se je edino Sternen vse življenje pečal tudi s fresco4ehniko in jo izvrstno obvlada. Njegovo grafično delo ni obširno, a med njim je nekaj izvrstnih listov (n. pr. Trul)ar). Tudi akvareli in risbe so polne svežine in pričajo o nezlom-Ijeni lunetniški moči njihovega mojstra.
Tekom svojega življenja je Matej Sternen mnogo tehničnega preštudiral in se še danes bavi z raziskovanjem. Njegova obsežna slikarska izobraz-
ba ga posebno usposoblja za delo, ki je pri nas prav posebno potrebno, a tem manj upoštevano: za vzdrževanje in konserviranje starih umetnin. Sternen je prejel prve nauke o tej stroki že na graški obrtni šoli in se je pozneje z veliko prakso tako .»jpoi^lnil v restavriranju, da je opravljal vsa važnejša kon-servatorska dela za nekdanjo centralno komisijo na Dunaju. Sedaj ga zaposluje ljubljanski spomeniški urad, ki je srečen, da se more zanesti na inteligentnega umetnika. Kajti grehi, ki so jih pri nas že storili nevešči restavratorji, so mnogo hujši, kof pa razdiralni zob časa. Matej Sternen nam je s svojim vestnim delom ohranil in deloma odkril skoraj vse naše srednjeveške freske in očistil baročne de-koracij§ poleg neštetih oljnih slik, katere je restav-riral za Narodni muzej. Narodno galerijo in mnoge privatnike. To delo je tem višje cene, ker ga izvršuje aktivno ustvarjajoč umetnik, katerega pozivajo v svrho restavriranja tudi v druge pokrajine naše države, n. pr. v Dalmacijo.
Matej Sternen, ki je danes profesor risanja na tehniški fakulteti ljubljanske univerze, se je mnogo ukvarjal s slikarsko pedagogijo. Že v Monakovem je imel svojo šolo, 1907/08 v Ljubljani skupno z R. Jakopičem in tudi sedaj ima privatno slikarsko šolo. Želeti bi bilo, da bi Slovencem vzgojil tudi mladega restavrator^, ki bi z enako ljubeznijo in razumevanjem ohranjal spomenike naše umetnostne preteklosti. . g
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.