Poštnina plačana v gotovini. Stev. 40._V Ljubljani, dne 5. oktobra 1921.	Leto XXXBV.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izhaja v a a k o sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 30 K na leto. — Za inozemstvo 50 K. Posamezne številke se prodajajo po 1 K.
Spisi in dopisi se pošiljajo i Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inseratl pa: Upravništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Državno posojilo in ljudstvo.
Vlada je razpisala posojilo 500 milijonov dinarjev ali 2 milijardi kron. Potrebuje za zgradbo železnic in cest, popravo prometnih sredstev itd. Prav je, da ti izdatki ne pokrijejo iz tekočega, ker bodo koristi od naprav, ki bodo zgrajene s tem denarjem, imeli tudi poznejši zanamci, naj torej zanamci zanje tudi plačujejo.
Pogoji posojila so za stranke silno ugodni. Obresti so 7% brez vsake obdavčitve, in banke, ki so takorekoč vzele celo posojilo v najem, bodo zaslužile prav znatno več kot posamezniki, ki podpišejo posojilo.
Rok za posojilo je podaljšan do 15. oktobra rad i tega, ker je sedanji uspeh podpisovanja naravnost klavern. In to kljub temu, da je vlada naravnost pritisnila na uradništvo, da mora vsakdo podpisati, ki služi pri državi in se bodo sestavili zapisniki vseh imen onih, ki so podpisali in — ki niso podpisali. Seveda uradnik potem ve, pri čem da je. Podpiši, če ne pa veš, kaj te čaka.
Kljub agitaciji, kljub naugodnejšim pogojem in kljub nujni potrebi posojila, ki naj bi nam vsem koristilo — če se potem promet zboljša — tako klavern uspehi Zakaj?
Vzrokov žal več kot dovolj. Če je gospodar tako zadolžen, da že sam ne ve več, koliko ima dolgov, če starih dolgov nima volje plačati, če povrhu tega še razsipa, kdo mu bo še posodil?
In tako je žal pri nas.
1. Vojna posojila! Vse države, ki so nastale na ozemlju prejšnje Avstro-Ogrske, so prevzele obveznost avstrijskih vojnih posojil in so našle obliko, da so jih vrnile ali jih vračajo. Pri nas se pa živ krst ne zmeni za to in naši ljudje so na ta način izgubili milijone in milijone premoženia. I'a ne samo, da se vlada ni niti zganila, da se vprašanje vojnih posojil vsaj deloma reši, in da bi naši ljudje ohraniii vsaj nekaj bilijonov — ne samo to, ampak vlada je še od tega premoženja, kar ga imamo v de-«Mju utrgala kar cele tri četrtine; en dinar, ki je imel ob prevratu približno isto
vrednost kot naša krona, je postavila naenkrat na štiri krone. Nobeni ugovori, nobeno ogorčenje, nobeno dokazovanje o krivici, ki se nam je zgodila, ni nič pomagalo, dinar je ostal vreden štiri krone, je še danes in bo ostal tudi jutri. In če danes ista vlada pri teh ljudeh išče posojila, pa ga ne dobi, je to za državo velik udarec in skrajna nezaupnica, toda povsem razumlji-va^ Zaupanja ni hi ga ni; tega pa je pri državnih posojilih v prvi vrsti treba.
2.	Dvajsetodstotne priznanice! Pri ko-lekovanju so odvzeli 20 odstotkov in obljubili, da bodo čimpreje vrnili. Kdor je o tem podvomil, mu je takratni deželni predsednik dr. Žerjav zagrozil s kaznijo. In še danes ni plačano, dasi že desetkrat obljubljeno: prihodnji mesec se začnejo izplačevati 20% priznanice. Ljudje pa so že nre-pričani, da bodo priznanice samo še za škrniceljne dobre. In potem zahtevaj od teh ljudi, naj podpišejo državno posojilo! Prav, toda uspeh? To je žalostno, a je res.
3.	Državno gospodarstvo. Kaj neki je ministru dr. Kumanudiju padlo v glavo, da je ravno te dneve, ko se agitira za podpisovanje "državnega posojila, na dolgo in široko podajal tako poročilo o državnem gospodarstvu. Mož pravi: v državnem gospodarstvu ni reda; dolgove imamo pri zunanjih državah, pa ne vemo koliko, ker nimamo zapisnikov, ki so se izgubili. In zato se primeri, da nam zavezniki isti dolg po dvakrat ali večkrat zaračunajo. Slovenija in Hrvatska redno plačujeta davke, v Srbiji pa ne tako redno, ker ni še sestavljena zemljiška knjiga, če take stvari razlaga sam finančni minister, potem, gospodje, se ne čudite, da vsak stokrat obrne dinar, preden ga posodi takemu gospodarju, ki niti ne ve, koliko dolgov ima in ki mu jih zato naši ljubeznivi zavezniki zvišavajo, kakor se jim poljubi.
»Domoljubu« zamerijo, ker ne agitira za državno posojilo. Mi vemo, da država potrebuje posojila, mi ji iz srca privoščimo, da ga dobi, dasi bi želeli, da bi vestnejši ljudje z njim gospodarili, kot so sedanji vladni gospod je. Toda, kaj je pomagala velika agitacija drugih listov? Tudi »Domo-ljubova« ne bi pomagala nič, kvečjemu da bi izgubili eno četrtino naročnikov. Tako je, gospodje, da se odkritosrčno ptfmenimo. Naipreje si s pametno gospodarsko politiko pridobite zaupanje ljudstva, potem pa raz-
pišite posojilo in dobili boste 4 milijarde, ne samo dveh, ker vsakdo ima toliko soli v glavi, da je 7 odstokov več kot pa 8%, katere dobiva danes v hranilnici.
Varujte otroke!
i.
Dve gnojni rani na sicer zdravem telesu slovenskega ljudstva sta se v zadnjem času odprli in iz njih teče kužen gnoj, ki je nevaren za vsakogar, ki pride z njim v do-tiko, posebno pa za nežnega otroka.
Prva gnojna rana je svobodomiseln učitelj. Učitelj je poklican, da vzgaja otroke, tudi svobodomiseln učitelj. Toda ubogi naši otroci, ki se morajo učiti od takih učiteljev. Ne bomo tu na dolgo razpravljali o nad vse umazani zadevi izvoljenega a ne potrjenega ljubljanskega župana. V tajnih spisih, kjer se obdolžuje —- če po krivici ali ne, o tem ne moremo soditi — Pesek ne-i nravnih protinaravnih dejanj, nastopajo kot priče sami učitelji, izmed katerih eden zatrjuje, da je s Peskom vred zakrivil tako dejanje. In ta učitelj še danes vzgaja naše otroke. Pred sodiščem je svobodomiseln učitelj govoril na tako umazan način, da so navzoči zardevali. In to je vzgojitelj naših otrok! — Pa nikar ne posplošimo tega grdega madeža; recimo, da je med njimi samo par takih. In drugi! Večinoma ljudje, ki so vsaki stranki na prodaj, ki besno sovražijo in preganjajo svoje lastne tovariše ter zahtevajo, da pridejo ob službo in kruh samo zato, ker so le-ti krščanskega prepričanja in življenja. Naravnost divji izbruhi -sovraštva napram krščansko mislečim tovarišem po raznih zborovanjih je tako grdo in neznačajno, da se morajo krščanski starši resno začeti izpraševati: kaj bo z našimi otroki, če jih bo vzgajal tak vzgojitelj.
Poleg tega čujemo, kako po nekaterih' šolah svobodomiselni učitelji agitirajo za Sokola, katerega glavni namen je zatreti krščanstvo v naši mladini.
V očigled tem dejstvom moramo zakli-cati krščanskim staršem: Varujte otroke! Odgovorni ste zanje pred Bogom in ljudmi, in sami boste najbolj tepeni, če bodo otroci slabo vzgojeni. Zal — zaenkrat se nam godi še vnebovpijoča krivica, ki se je v naprednih državah že davno odpravila, da verne
-- a*
otroke vernih staršev vzgaja brezveren učitelj. ki je povrh tega v velikem številu Se neznačajen in ne pozna usmiljenja niti do lastnega tovariša. Dokler to traja, varujte otroke, da pride s svobodomiselnim učiteljem samo v toliko v stik, kolikor mora. Ne pripovedujte mu o učiteljevih napakah, ne vcepljajte mu nikakšne mržnje do njega, toda ne pustite ga v nobeno društvo, kjer deluje svobodomiseln učitelj, poučite otroka o Sokolu in njegovih namenih, posebno če učitelj v Soli agitira za Sokola, in če sili peti sokolsko himno, otroku to kratko prepo-vejte Ce nam višja šolska oblast neče pomagati proti brezverski vzgoji, ki jo prikrito pod sokolsko krinko svobodomiselni učitelji uvajajo v šolo, potem si moramo pač pomagati sami. Vedno glasnejsa pa bodi naša zahteva, . da katoličani hočemo versko šolo s katoliško mislečim in katoliško živečim učiteljstvom, kakor je to uvedeno na Nemškem, v Belgiji, na Nizozemskem itd. Pravoslavni naj imajo svojo, mohamedanci svojo, svobodomiselci pa svojo, če jo hočejo. Mi hočemo pravice in na-Tavna pravica je, da katoliški starši smejo svoje otroke dati le tistim vzgajati, katerim zaupajo, da jih bodo res verno vzgojili.
Krščansko mislečim in krščansko živečim učiteljem pa pojdite povsod na roke; zakaj kakor ni majhen dar božji v župniji Imeti skrbnega dušnega pastirja, ravno tako je velika dobrota imeti krščanskega učitelja. _____
Izjava slovenske duhovščine
»Vzajemnost«, društvo slov. kat. duhovščine, je v svoji seji dne 20. sept. 1921 sklenilo sledeče:
>Ker že nekaj časa z zlobno vztrajnostjo gotovi ljudje po brezvestnih časopisih blatijo in sumničijo slovensko duhovščino kot ilojalno, nepatriotično, naravnost sovražno ujedinjenju troimenskega naroda SHS — društvo »Vzajemnost« v imenu celokupne slovenske duhovščine to podlo sumničenje z vso odločnostjo odklanja in obsoja kot najhujše obrekovanje slovenske duhovščine. Zgodovina slovenskega katoliškega duhovnika jasno govori, da je bil slovenski duhovnik edini, ki j« vztrajal na braniku za pravice svojega naroda nasproti komurkoli v vseh časih. Koroška, obmejna Štajerska, Prekmurje, tužna Istra in solnčna Goriške itd., nam o tem živo pričajo.
Zgodovina tudi priča, da to ni bilo drago plačano rodoljubje, da je to bila in je to nesebična, požrtvovalna ljubezen, ki-d& vse za ljubljeni narod. Navduševati bo in nazdravljati pri banketih domovini SHS, ko Be dobro j6 in pije, ko se živi brez skrbi na stroške domovine SHS — to še ni pristni patriotizem. — Toda delati v pomanjkanju za nravno in gmotno povzdigo naroda, navajati narod zopet na red in delo, zidati na moralnih razvalinah, ki jih je zapustila svetovna vojna in obenem odbijati strupene, narodu tolikanj škodljive protiverske napade ter potrpežljivo prenašati javno zasmehovanje po gotovih časopisih z nizko >farško gonjo« — to je emi-nentno občudovanja vredno delo za narod
in državni ■ 2»
Ne od tega, če je visela zastava (črna ali trobojna), ne od tega, če je cerkven k daljši ali krajši čas zvonil ob narodnih in državnih svečanostih, bo imela država SHS korist in bodočnost, temveč od požrtvovalnega dela med narodom za njegov
versko-moralnl ln gospodarski povzdig.
Slov. duhovščina pa je in bo vršila domovinskso dolžnost ne zaradi plačila ali odlik, temveč, ker ji to veleva krščanska dolžnost.
Odbor >Vzajemnostk.
Gospodarski obzornik.
Nova bremena za našega kmeta.
(Dale.)
Kakšna je užitnina (trošarina) na posamezne predmete, sem omenil v zadnji številki »Domoljuba«. Smatram pa za dolžnost opozoriti na dve stvari, ki sta za našega kmeta važni. Poglejmo najprej užitni-no na sladkor. Na 1 kg sladkorja pride po novem 16 K užitnine, dočim je znašala poprej 8 K. Vsak si bo lahko izračunal, da je država privila cene sladkorju za 8 K in to kljub temu. da obstoji naredba, po kateri naj se navijalci cen najstrožje kaznu ejo in pa da sedi v ministrstvu takoimenovani zastopnik »kmetov« Pucelj. Vsak ve dobro, da nobena hiša ne more biti brez sladkorja, posebno kjer imajo otroke, stare in bo-lehne. Zato moramo to zvišanje, ki gre na račun kmeta in delavca, najstrožje obsojati.
Druga točka je vinski davek. Koliko so se vinogradniki in njih zastopniki borili proti njemu v bivši Avstriji in priznati se mora, z vspehom. Toda sedaj se vinograd-nikovih pritožb ne upošteva. Na vse n e-gove pritožbe je edini odgovor: »plačaj«. Kako neumevanje ima vlada za naša vinogradništvo se vidi iz tega, da je zvišala vinski davek pri hektolitru od 32 K na 35 K in ga zraven še početverila, tako da znaša 35 dinarjev, ali p r i 1 i t r u 1 K 40 v.
Pristojbine (takse).
Raznih pristojbin vsebuje nova naredba na kupe.
Vsako vlogo, ki jo napraviš za katerokoli državno oblast, je treba kolekovati z 8 K in za odgovor priložiti kolek za 20 K. Če pa so v tej vlogi še kakšne priloge n. pr. prazne listine, njih prepisi itd,, mora biti vsaka kolekovana še z 2 K.
Za plakate, ki se prilepljajo na okna, zidove, vrata itd., je pristojbina za vsak izvod 20 v. Vsak plakat pride torej koleko-van s kolkom 20 vinarev. Prosti te pristojbine so plakati, na katerih se sklicujejo politični shodi, posmrtnice itd. Za vsako reklamno tablo, ki meri manj kot pol kvadratnega metra znaša pristojbina na leto 160 K, od pol do enega kvadratnega metra velikosti na leto 320 K in nad 1 kvadratni meter velikosti pa 600 K na leto.
Zvišana prevoznina.
Silno težko breme so prevoznine ali procenti, ki jih plačujemo pri prevzemanju ali nakupu posestev in premoženj sploh. Sedaj so ie prenosnine ie zvišali. Prej se je ilačalo na premičnine med ožjimi sorodni-:i pri prenosih samo 1 odstotek, oziro-
e
ma poldrugi odstotek pri večjih, sedaj se mora plačati brez razlike 5 odstotkov. Prej so plačali oni, ki so kupili, poldrugi do dva odstotka, ako so sami obdelavah zemljo, drugi pa 3 do 4 odstotke, sedaj plača o vsi 5 odstotkov. Vse olajšave in vse ugodnosti za reveže in male posestnike odpadejo. Namesto tega plača tisti, ki je delal in mučil se doma ravno tako 5 odstotkov, kakor razni milijonarji in verižniki. Za nakup in prodajo premičnin znaša pristojbina 1 odstotek od vrednosti. Za vrednost se smatra kupna cena z vsemi postranskimi pogoji in obveznostmi. V vrednost stvari se vštevajo tudi dolgovi, ki jih prevzame kupec, ako se plačuje kupna cena v obrokih z obrestmi, se obresti ne vštevajo v kupno ceno. — Za zakupne pogodbe, s katerimi se daje komu kaj v zakup za gotov čas in določeno ceno, je treba plačati 1 odstotek od vrednosti zakupa.
Za pob ot niče potrdila ali priznanice, s katerimi se potr-ju'e prejem zneska ali predmeta, je treba plačati pristojbin od vrednosti prejetega predmeta in sicer pol odstotka. Če napravi n. pr. kdo pobotnico za 1000 K, io mora kolekovati s 5 K. Pobotnice izpod 10 dinarjev so pristojbine proste.
Obrtniki in trgovci, ki izdajajo račune, ali izpiske računov jih morajo kolekovati z zneskom do 100 dinarjev po 10 par, z zneskom nad 100 dinarjev pa 20 par. Na knjižice, v katere zapisujejo obrtniki ali trgovci posameznim osebam blago, ki so ga 'im odposlali ali oddali, se plačuje pristojbina po 1 dinar na leto.
Čese proglasi vas za trgali mesto,
potem je plačati za odločbo 10 tisoč dinarjev pristojbine.
Izseljenci tudi plačajo)
Naši ljudje so večkrat prisiljeni iti v tujino s trebuhom za kruhom. Vsi dobro vemo, da ti nimajo svojega denarja, ampak so si ga izposodili. Kjlub temu je vlada vpeljala posebno pristojbina za izseljeniške potne liste za Ameriko in prekomorske kraje in sicer 1000 kron. Za izdajanje venmejnih potnih listov znaša pristojbina za čas do vštetih 6 mesecev 10 dinarjev, za čas nad 6 do 12 mesecev pa 20 dinarjev.
G o s t i 1 n e.
Za gostilniško pravico, podeljeno za določeno poslopje, je plačati pristojbino n, pr. za Ljubljano in Maribor 12 tisoč kron, za druga mesta 10 tisoč kron, za trge 8 tisoč in za vasi 6000 kron. Za osebno ifostt'-
niSko ali kavarniško pravico je plačati pristojbino 800 K. — Za pravico, da w točijo pijače pod milim nebom, s« mora plačati za vsakega pol leta 800 K. Isto velja tudi za točenje pijač v barakah.
Obrtniki.
Za potrditev trgovskega izpričevala 20 kron, za potrditev pomočniškega izpričevala 4 krone.
Važno za naša izobraževalna društva.
Za dovolitev policijskega oblastva ali občinskega, kjer ni policijskega, da se sme prirediti veselica, zabava, pevski večer itd. se plača taksa 5 dinarjev. Ta taksa se plačuje za vsako prireditev za čas 24 ur. Ako se v teh 24 urah priredi več predstav, se plača samo ena pristojbina. Nadalje je plačati pristojbino ne vstopnice. Za gledališča in umetniške koncerte se plačuje 10 odstotna pristojbina od vrednosti prodanih vstopnic. To velja tudi za gledališke in pevske večere naših društev. Pristojbine od vrednosti prodanih vstopnic se ne plačujejo za poučna predavanja, poučne in pridobitne razstave ali večere in vaje orlovskih (sokolskih) odsekov. Ako pa se z njimi prirejajo tudi plesne veselice, potem je plačati 20 odstotno pristojbino od vrednosti prodanih vstopnic.	(Dalje prih.)
jugoslovanski zadružni kongres.
V Jugoslaviji obstoji 12 zadružnih zvez, izmed katerih je ljubljanska Zadružna zveza najmočnejša. Vse te zveze so se ob prevratu združile v Glavni zadružni sa-vez, katerega predsednik je dr. A. Korošec. Vsako leto priredi zadružni kongres, na katerem se obravnavajo najvažnejša in najbolj pereča zadružna vprašanja in se dajejo enotne smernice za vse zadružno gibanje v naši državi.
Prvi kongres se je vršil 1919 v Belgradu, drugi lansko leto v Zagrebu, tretji letos v Ljubljani.
Načelnik kmetijskega ministrstva Miloš Stibler je predaval o zadružnem zakonu, ki naj se čimpreje uveljavi za celo državo. Njegov načrt je bil zelo politično-centrali-stično prikrojen, zato je bil sprejet še-lo po znatnih izpremembah.
Nad vse zanimivo je bilo predavanje Mihajla Avramoviča, znanega voditelja srbskih zemljoradnikov. Govoril je o poljedelskem kreditu in ostro kritiziral vladno naredbo o -100 milijonskem kreditu našim poljedelcem, h čemer je tudi »Domoljub« svoj čas zavzel jasno stališče. Z omenjenim kreditom se hoče poriniti zadružna organizacija ob stran in se hoče uvesti vladni kredit. Tak kredit so svoj čas upeljale še druge države, pa so ga vse opustile, ker se je ifckazalo, da so z njegovo pomočjo posamezniki kmeta deloma odirali deloma podkupovali. Tudi pri nas ta kredit nima drugega namena kot na kmeta izvajati političen Pritisk.
Za svoje nad vse temeljito predavanje .ie žel g. Avramovič splošno in dolgotrajno odobravanje.
Tajnik Zadružne zveze g. A Kralj je predaval: O varčevanju malega človeka in o obliki varčevanja. O kulturi sela so predavali gg. Avramovič, Jurič in Lesničar.
Končno so bile sprejete resolucije.
V	soboto so se odpeljali udeleženci iz Srbije in Hrvatske v Stražišče pri Kranju, kjer so si ogledali sitarsko zadrugo, potem v Kropo, kjer so videli žebljarsko zadrugo in na to na Bled.
V	nedeljo pa so naredili izlet v Maribor in k električnim centralam na Falo, odkoder so se zopet vrnili v domovino.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
Vrednost tujega denarja.
Denar
ameriški dolar avstrijska Krona Ceikoslova ka krona angleški funt ftanco»ki frank italiian.k.i lira bolgarski lev carshi ruoel grsku drulima nemška marka rumunski le: Sv carski frank pol|s«a mama iiinžarska krona
g Izplačevanje 20 odstotneg? oilMtka. Uradno se objavlja: še tekom tegi meseca se bo vršilo izplačevanje 20 odstotnega odbitka do tisoč kron, a za vsote nad tisoč, kron se bodo izdajale državne obveznice s 3 odstotnimi obrestmi in rokam amortizacije do leta 1935. Čim se objavi zamena kron v Dalmaciji, se reši odlok v vprašanju tisočkronskih bankovcev s ponarejenimi kolki. Mi že čakamo na izplačilo 20 odstotnih odbitkov več kot pol leta, toda finan-čno ministrstvo se je menda šele sedaj vsaj malo zganilo. To je redi
g Množina papirnatega denarja v naši državi". Finančni minister Kumanudi je v svojem poročilu v finančnem komiteju navedel med drugim, da imamo sledeče število bankovcev: 1 milijon, 555 tisoč, 999 kosov po tisoč dinarjev, 16 milijonov, 493 tisoč kosov po 100 dinarjev, 49 milijonov, 990 tisoč, 990 kosov po 5 dinarjev, 91 milijonov, 800 tisoč kosov po 1 dinar, 50 milijonov, 389 tisoč, 810 kosov po 10 dinarjev, 14 milijonov, 279 tisoč, 758 kosov po 20 dinarjev, 25 milijonov kosov po pol dinarja, 250 tisoč kosov po četrt dinarja. Bankovce od 1 dinarja in višje je izdala Narodna banka, manjše pa država. Skupaj 4 milijarde, 349 milijonov, 109 tisoč, 710 dinarjev.
g Tisočdinarski bankovci so ponarejeni, tako poroča finančno ministrstvo. Upamo," da bomo kmalu brali, da so ponarejeni še kaki drugi bankovci, morebiti še celo finančni ministri.
g Vpis državnega posojila je podaljšan do 15. oktobra.
g Glede vojnega posojila naj država nekaj ukrene. Lep vzg'ed daje o tem Češkoslovaška, ki je prevzela vojna posojila. Pri nas so pa ubili krono, ki je bila svoje-časno več vredna, kot dinar. In to naj bo enakopravnost? Pri liberalcu Pribičeviču
ali samostojnežu mesarju ministru Puclju da, pri nas pa ne. Mi prečani vsled tega vsi trpimo. Mi smo pa prevzeli vse srbske in črnogorske vojne dolgove I To je enako« pravnostl
ŽIVINA.
g Cene živini. Na zadnjem živinskem semnju v Ljutomeru so plačevali živino po 5 do 6 K kilogram, samo dobro rejena go* ved je prišla na 7 K. Posestniki bodo raje Klali doma. Kaj bo k temu neki rekel minister mesar Pucelj?
PROMET.
g Nova železniška tarifa. Pred nekaj dnevi je bila izdelana v ministrstvu za promet nova tarifa za blagovni In osebni promet za državne železnice v celi kralje^ vini. Ta tarifa bo z eventuelnimi spremembami stopila v veljavo s 1. januarjem 1922.
g Pred železničarskim štrajkem. Žet lezničarji zahtevajo zvišanje plač. Nevarnost je, da izbruhne splošna stavka. Vse zahteve, ki so jih podali železničarji, so z ozirom na vedno rastoče cene utemeljene, toda finančnemu ministru se najbrž ne zdi umestno, da bi pobijal draginjo v vsakem oziru. Mi pa stojimo na stališču, naj cene padejo povsodi, zato bo pa boljše za nas vse. Liberalni finančni minister ima pa vendar predvsem nalogo, da agitira za liberalno ali policajdemokratsko stranko Vsled tega mi vsi trpimo.
IZVOZ IN UVOZ.
g In izvoz je vendar dovoljen. Pri nas je vse prepovedano izvažati — samo banke in razni verižniki imajo posebne pravice — dovoljeno pa je izvazati novo 7 odstotno drž. posojilo, ki pa menda ne vživa v inozemstvu posebnega zanimanja. Nujno potrebno bi bilo, da pričnemo pri naa izvažati naše finančne ministre, za katere ne bomo dobili prebitega »soldac, kaj šele groša.
DAVKI.
g Pozor lastniki vinal Izšla je nova naredba, po kateri se mora plačati 140 K od 1 hektolitra vina trošarine (seveda je vinski mošt tudi zraven). Zato imajo dolžnost vsi takoj priglasiti vse vino (tudi za domačo porabo) finančni oblasti kakor hitro ga vkletijo. Kazen je: od 1 hI 700 K, vsa trošarina in vse vino zaplenjeno. Natančnejše prihodnjič. Kazen je neizprosna, kakor pravi naredba. Naši poslanci bodo vse storili, da se ta nečnvena odredba odpravi ali vsaj omili. Do tedaj pa strogo natančno izvrševati!
g Trošarine (užitnine) prosto kuhanje žganje na tujem posestva. Finančni minister je dovolil, da se sme v krajih, kjer se uporabljajo za kuhanje žganja samo vzidani kotli in kjer ni na razpolago zadostno število prenosnih žgalnih kotlov, sme v letošnji proizvodni dobi (od 1. septembra 1921 do 31. avgusta 1922) izjemoma kuhati žganje za domačo potrebo trošarine (užitnine) prosto tudi na tujem posestvu pod pogojem: 1. da se pri vsakem posestniku na njegovem posestvu še pred pričet-kom kuhanja ugotovi količina drozge in da se ta drozga ujema s količino njegovega pridelka in 2. da se pri kuhanju ali takoj
a*
26. sept.	1. okt.	3. okt.
K v	K v	K v
-06 —	222 —	225 —
— 12	- 10	- 10
--------2 50
------885 —
-----16 _
----9 10	9 20
— 19--— Z
1 96--1 93
----40 —
po končanem kuhanju žganja dožene, ali so posestniki drozge prekuhavali res ono količino drozge, glede katerih se je ugotovilo, da jih imajo.
g Proračun za leto 1922. Na pondelj-*ovi seji je ministrski svet podrobno razpravljal o proračunu za leto 1922. Posamezna ministrstva so svoje postavke že skrčila. V koliko se je doseglo ravnovesje med dohodki in izdatki, pokažejo prihodnji dnevi	. .
g Dohodki užitnine. Meseca avgusta je cnesla užitnina (trošarina) 26 milijonov, M tisoč, 77 dinarjev, lansko leto pa istega meseca 4 milijone, 629 tisoč, 519 dinarjev. Koliko je Slovenija za navedeni mesec na užitnim plačala, doslej nam navadnim ljudem še ni znana
CENE.
g Kilogram srebra stanfc v Avstriji 21 tisoč avstrijskih, kron, pred vojsko pa 70 do 90 kron.
g Cene ilata. Pri nas je vrednost francoskega zlatnika napoleondora zopet dosegla na zagrebški borzi 700 kron. — V Avstriji plačujejo en gram finega zlata po 500 nemško-avstrijskih kron, eno srebrno krono pa po 65 papirnatih kron. Nemška državna banka je plačevala v prejšnjem tednu za zlatnik od 20 mark 450 mark v papirju, torej za eno zlato marko 22 in pol papirnatih mark. Pri nas pa je dosegel 20-kronski zlatnik vrednost 800 papirnatih kron.
RAZNO.
g Mestno mlekarno je ustanovila mestna občina ljubljanska. Mlekarna, ki lačne v kratkem s poslovanjem, bo tako velika, da bo lahko preskrbovala celo Ljubljano z mlekom. Zadostna množina mleka je že zasigurana.
g Pri volitvah v cenilne komisije na j Štajerskem so večinoma zmagali pristaši Sov. Ljudske Stranke.
g Vinski mošt na Hrvatskem, kjer imajo navado, da rano berejo, je kazal 14 do 16 stopinj sladkorja. To je znamenje, da grozdje še ni zrelo. Pri nas je kazal portugizec po dobljenih podatkih v preteklem tednu 15 do 17 stopinj, žlahtnina 16 do 17, šmarnica 14 do 17 stopinj.
g Novo tovarno ta pile sta ustanovila brata Kolenc na Mirni na Dolenjskem.
g Posnemajmo! Varčnost v Združenih državah. Kljub slabim razmeram in velikanski brezposelnosti v Newyorku in drugod po Ameriki so samo v državi Newyork hranilne vloge tekom 12 mesecev, končanih 30. junija, narastle za 250 milijonov dolarjev. Od te vsote je bilo 156 milijonov dolarjev novih vlog, 93 milijonov dolarjev so pa znašale narastle obresti, kar dokazuje, da je v Združenih državah še veliko denarja, oziroma da so si ljudje za sedanje slabe čase veliko prihranili.
g Svilarstvo na Bolgarskem. Letošnji pridelek svilopreje je nad vse pričakovanje bogat Računa se prav sigurno z eden in pol milijona kilogramov kokonov, od katerih bodo večino izvozili v inozemstvo v sirovem stanju, zakaj na Bolgarskem imajo samo eno moderno sušilnico, ki more posušiti dvesto tisoč kilogramov kokonov.
ter nekoliko primitivnih sušilnic, ki vse vkup ne napravijo tega, kar samo en modem zavod.
g Poljedelski stroji v Nemčiji dražji. V Nemčiji so po poldrugem letu letos prvič zvišali cene za 10 do 15 odstotkov. To vsled padca nemške marke na svetovnem trgu.
g Kumunija je najela v Švici posojilo 40 milijonov švicarskih frankov.
g Koliko mora plačati Nemčija v letu 1922. Dne 15. aprila 1922 500 milijonov mark v zlatu, 15. maja 390 milijonov mark v zlatu, 15. julija 500 milijonov mark v zlatu in 15. avgusta 390 milijonov mark v zlatu.
Sirom domovine.
PRIŠTINA (MACED0NIJA).
Prejmi tudi od naju s Kosovskega polja, dragi »Domoljub«. par vrstic! Tukaj pri 2. diviziji kosovskega artil. puka se nahajava tudi dva Slovenca, ki te i velikim veseljem sprejemava. In kako bi te tudi ne? Saj te poinava ie i« najino brezskrbne mladosti. Zelo sva vesela »Domoljuba« in »Slovenca«. katera nama prinašata mnogo »animivosti
ii domovine. Kako 6e počutiva, ko skrbno pre-
birava naše liste, veva samo midva, oziroma tisti,
kateri so ie kedaj iiveli v tujini. Ker naju je usoda tako daleč odtegnila od najinih domačih in prijateljev, zato sta nama tukaj »Domoljub« in »Slovenec« največja prijatelja, ki nama pridno prinašata novice it ljube nama slovenske domovine. Vse bralec »Domoljuba« najprisrčneje pozdravljava. — Slovenski mol in fant Martin Maček. artiL narednik: Ivan Znidaršif. dri. podkovski mojster
v Prištini, Srbija;
MIKENSKI POPOTNIK.
Pclial sem se na tabor v Trcbnie. Na naši proži poči večkrat lokomotivi kotel. Zato sem skočil pogledat v Šmarieto. če ic tam že pričel deliti novi kraljevski namestnik pravico po postavi. V Tržišča »o mi sicer zatrievali, da novi kraljevski namestnik drži čisto gotovo s Prijateljevim Joškom in da bo še tarovž za-rnbil, ce bi se mu ne rdelo ra malo priti v do-tiko z gospodom žu mikom. Gotovo ie tako tudi ▼ ŠmarietL Mesto da bi dali ubogim orga-nifrtovim otročičem zdravo stanovanie. so vzeli še tisto kar so imeli. Na Bistrici le pričelo tuliti za menoj. Umaknem se prestrašen pred avtomobilom t jarek, ko oa se ozrem, zagledam junaškega gostilničarja g. Zajca, ki kliče iarie na anl biks. Sicer pa kot sem izvedel da se ta gospod s svoiimi nadebudnimi sinovi silno trudi za ugled mokro noske postaje. Kaj če bi se orožn<ki po prihodu večernih vlakov začeli malo boli zanimati za ta ugledni sokolski dom. Na Mirni ima odličnega priiatelia v Straha, ki še danes po Tseh samostojnih koloboci-jah veruje, da so edino duhovni krivi, da mu ne gre še bolje. O taboru pa g. urednik prihod-niič in kai so se lahko sokoli na njem naučili.
NA BRDl".
Na Brdu so meseca aprila ustanovili naši fantje »Orla«. Kako so t .-trajni naši fantje, so pokazati ie 17. julija. Omenjeni dan so na Tonjevem travniku v bliiini Lukoviee priredili prostor, okrašen i mlaji in venci; popoldne se pa prišli skupaj Orli morav-ški in pa homški. Ljudstva je bilo vse polno; med telovadbo pa je igrala mendiška godba. Konec prireditve pa se je vršil na vrtu gostilničarja Bevee, kjer so se delili tudi dobitki, gostje so si pa lahko ugasili iejo. Med drugimi je na vrtu govoril tudi g. Fr. Bore. Omeniti moram še, da so bili amenjenega dne naši Orli pri skupnem sv. obhajilu. — Mali Šmaren ostane brdskim iupljanom tudi v trajnem spominu. Zapeli se nam po dolgem času novi ivo-novi; dobili sme dva ii Jesenic, eden pa je še stari ii 1. 1824. Zvonovi pojejo lepe sbrano. vsa čast jeseniški tovarni kot našemu r. ianoiku M. Slaku in
h.pljanom, ki se niso ustrašili stroškov in trurt„ Bog plačaj! — Griia se je oglasila tudi pri nas ~ hwala Bogu ne r tolikem obsegu. Poleg griie ' » imeli tudi dvakrat obisk tatov; t Straii pri g^™* jevcu in pri Fajdigu v Radolčah. Rokomavhi so s. kar poceni in na nepošteni način jialoiilj i obleko in odšli — brei vse zahvale.
IZ PODZEMLJA.
V neki vasi naše farc so pred kratkim 6tj kali žandarji. Kaj pa te je zgodilo takega, bosi« vprašali, da pošljejo iandarje v vas? Groien zlo-čin se je zgodil! Neki moi je v razgovoru i drl|. gimi možmi rekel, da plačuje naša držav« 2a telje 70 milijonov kron. «a vse duhovnike »kupa! pa samo 3 milijone. In takoj se je našla prijaini oseba, ki je nesla to o-ožnikom na ušesa. Kdo je bil to, tega mi navadni ljudje nc vemo. Mi vemo samo to, da je ta hudi moi, ki je izrekel te besede, naš odbornik in pa, da se je zgodilo vse to ob času iupanskih volitev. Mogoče ve kdo kaj vei? Vendar ni imela ta zadeva nobenih hudih poile-die. Ko smo povedali orožnikom, da to lahko berejo v vsakem časopisu, je cela stvar potihnila.
Politične.
p Protic ima srečo. Pretekle dni je potoval po Srbiji, kjer je imel sijajno uspele shode. Število njegovih privržencev v radikalni stranki se množi. Stališče liberalcev. (JDS) je vedno bolj omajano in zahtevajo od radikalcev, da Protiča izbacnejo. Ti pa molče in čakajo. Sedaj se bo Protič menda podal zopet na Hrvatsko, kjer se bo spustil v pogajanja s Hrvati.
p Kar mi že dve leti vemo. .Minister dr. Kukovec ženi svojo stranko JDS. Po jJutru« jo ponuja povsod, dote ima sicer dovolj, toda kredita nima. §tara postaja, zato jo vse zapušča, in ubogi dr. Kukovec se na vse načine trudi, da bi ji dobil ženinov. Obrača sedo narodnih socialistov — čeprav je tega ženina še pred par dnevi ta nečedna deklina prav prostaško oplju-vala — obrača se na socialne demokrate, celo komunisti so ji dobrodošli, najiskre-nejše prošnje pa ima do samostojnežev, Pripoveduje, da je samostojna stranka samo zato nastala, da potisne ob stran kle-. rikalizem, česar stari liberalci niso mogli, da samostojneži niso prava kmetska stranka, temveč v jedru liberalna, saj je bil Pu-celj še dva meseca pred volitvami podpredsednik JDS in je še danes pristen liberalec. — To storijo, ki jo pripoveduje dr. Kukovec — mi že dve leti pripovedujemo.
Domače novice.
d Šmartno v Tuhinju. Shod Kmetske zveze se vrši v nedeljo, dne 9. oktobra ob 3. uri popoldne pred župniščem. Pridite vsi polnoštevilno!
d Samo pri nas mogoče. Uradni list 22. sept. objavlja naredbo o gozdih in rudnikih. V tej naredbi je med drugimi odrejeno tudi to-le: 3Ako se pokaže, da je v prid naprednemu gozdnemu gospodarstvu ali v< občem državnem interesu, sme minister —1 ne da bi posezal v pravice lastnine — P1^* vzeti vse zgoraj imenovane (občinske, samostanske, cerkvene itd.) gozde in g««10 posameznih lasebnikov. Lastniki nedržavnih gozdov, katerih gozde upravlja država,
plačujejo državi Hpt upravne stroške in pokojnine datičnega osobja prispevek, ki ga določi minister za šume in rudnike.« Ali t,ede v ministrstvu boljševiki, da izdajajo take naredbe?
d Ljubljana ima župana! Po dolgih in grdih intrigah je vendarle Ljubljana prišla do župana, če ga zopet ne bo liberalna sapa iz Belgrad odpihala. Grdobija demokratov seje tako pristudila Ljubljančanom, da so tri stranke, ki so si sicer ostro nasprotne, pogodile za skupen nastop proti liberalcem. In izvoljen je bil za župana socialist dr. Perič, za podžupana pa narodni socialist učitelj Ambrožič. Pesek se je umaknil iz javnega življenja,
d Vse vere v Jugoslaviji so enakopravne, dokazuje Kmetijski list, »Dokaz« zato naj bonaslednje poročilo »Jadrana«, ki izha,a v Splitu: Vsled agrarne reforme, a še bolj vsled hujskanja ljudstva od zgoraj, češ »popu ne daj ničesar« je katoliška cerkev v Dalmaciji obubožana, »Dalmatinske cerkve izgubljajo sredstva za vzdrževanje bogočastja in službe božje, za poprave božjih hramov. Cerkve, ki so nekdaj s svojim sijajem poveličevale službo božjo in vplivale na versko in estetično vzgojo naroda, so danes onemele. Koliko je cerkva, ki so bolj podobne kletem nego hramu božjemu. Samostani, ki so bili nekdaj žarišča kulture, se danes zapirajo, ali pa njihovi prebivalci trpe pomanjkanje in in lakoto. Neki redovni bogoslovni zavod, ki je bil stoletja središče in vzgajališče vseh večjih duhov našega naroda, danes razpada in njegovi gojenci morajo oditi na tuje bogoslovne zavode. Bogoslovnica v Zadru je izgubljena in nihče se ni pobrigal, da bi se nadomestila. Cela severna in srednja Dalmacija sta brez duhovnih voditeljev, šibeniški in splitski škof še vedno nista, imenovana. Gospodarsko vprašanje duhovščine še vedno ni rešeno, a pred kratkim je iz Belgrada došel dopis, s katerim se duhovščini odvzemlje dosedanja doklada za sorodnike. Komu drugemu so v državi v teh časih zmanjšali plačo in podporo radi državnega primanjkljaja nege cerkvi?« Mi pripominfamo samo to, da v istem času plačuje država milijone za agitacijo pravoslavja po Čehoslovaški.
d Plače mestnih ženskih poslov. Po-selska zveza v Ljubljani je določila sledeče plače, ki jih morajo zahtevati služkinje:
1.	Kuharica,kiopravlja obenem druga gospodinjska in hišna dela, 550 K mesečno.
2.	Kuharica, katera nima nobenega drugega dela, 500 K mesečno. 3. Sobarica 400 kron mesečno. 5. Pestunja 300 K mesečno. 6. Navedena tarifa velja za čas od 1. okt-do 31. dec. t. 1. Če se bodo gospodinje pa tudi služkinje držale teh postavk, je veliko vprašanje.
d Ostanke pokojnega Ivana Breuceta,
ki je bil 24. avgusta 1915 v Ljubljani od avstrijske vojaške oblasti na smrt obsojen |n še isti dan na novem strelišču ustreljen m tamkaj pokopan, so 3. t. m, prepeljali na Dovje. Kakor znano, je bil mrtvi Bren-ce po prevratu od sodišča vsake krivde oproščen.
vv . d »Orlič«, glasilo orlovskega naraščaja, je nastopil z letošnjim oktobrom svoj drugi letnik. Nekaj večji je in ima
bogatejšo vsebino. Hoče biti glasilo vsega naraščaja, ne zgolj ljudsko-šolskega. Naroča se pri upravništvu »Orliča« v Kamniku m stane samo 8 K za vse leto, če je naročenih vsaj 10 izvodov skupaj, drugače pa 16 K. Upravništvo je poslalo raznim odsekom in krožkom primerno število in prosi, da vse hitro razpečajo. Naše starše in vzgojitelje pa tudi opozarjamo na ta list in jih vabimo, da ga svojim malim gotovo na-roče.
d Pevska zveza združuje že nad 100 pevskih zborov po deželi. Namen ima, da kolikor mogoče povzdigne lepo petje med našim ljudstvom. V nedeljo 9. oktobra ima v Ljubljani občni zbor, s katerim bo združil tudi pevski nastop nekaterih podeželskih zborov — posamič in skupno. Spored bo sledeči: Ob pol 10. uri sv. maša v frančiškanski cerkvi Pojo vsi združeni zbori. Ob 10. uri občni zbor v veliki dvorani hotela Union se predavanjem ravnateja dr. Josipa Mantuanija o zgodovini slovenske pesmi. Ob 2. uri popoldne pete litanije v frančiškanski cerkvi. Pojo vsi združeni pevski zbori. Ob 3. uri v veliki dvorani hotela Union nastopi pevskih zborov posamič in skupno. Vsak zbor nastopi z dvema pesmima, vsi skupaj tudi z dvema. — Vstopnina k popoldanskim nastopom: sedeži L vrste 5 D, II. vrste in balkon 3 D, III. vrste in galerija 2 D, stojišča 1 D. Predprodaja v trafiki hotela Union. Ljubitelji petja in vsi, ki se zanimajo za delo Pevske zveze, naj-iskreneje vabljeni 1
d Sokoli v Radovljici so imeli v nedeljo otvoritev novega doma. Ker Sokolom pretepaška narava ne da.miru, je neki Sokol iz Lesec z odprtim nožem grozil našim somišljenikom, ki so se mimo zadržali. Naši seveda takih barabstev ne trpe, Sokolu so izvili nož iz roke ter ga poučili, kako se je treba človeku obnašati.
d Potne izkaznice so zopet odpravljene. No, pri nas so jih ljudje — ki so bolj pametni kot vlada — že sami odpravili.
d Umrl je dne 28. sept. 1921 član orlovskega odseka br. Jože Arko iz Sajevca pri Ribnici. Bil je tih in miren, ves prevzet z orlovskijmi vzori. Br. načelnik se je poslovil od njega ob odprtem grobu. Naj počiva v mirul
d Umrl je dne 25. sept. v Gorjah g. Tomaž Puc in njegov sin. V petih dneh je ugrabila smrt očeta in sina. Bil je zvest pristaš SLS. V tukajšnji občini se zelo širi griža.
d Kako se delijo podpore. Poslanec Brodar je izposloval podporo za po toči oškodovane posestnike v Vodicah pri Komendi. Ker je bila od poljedelskega ministrstva podeljena podpora veliko premala, je obljubil poslancu Brodarju minister za socialno politiko, dr. Kukovec, podporo 20 tisoč kron in je tozadevni spis že podpisal. Pokrajinski upravi je bila ta vsota že nakazana, toda ta je izplačilo podpore odklonila z izgovorom, da so oškodovani prejeli podporo že od poljedelskega ministrstva. Dasi je poslanec Brodar ministra dr. Kukovca obvestil o tej podpori, ki je bila razmeroma malenkostna in je minister kljub temu dovolil tudi podporo ministrstva za socialno politiko, je minister že nakazano podporo na predlog pokrajinske uprave zopet ukinil. Kako naj imenujemo to postopanje po-
krajinske uprave, ki na tak čuden, nerazumljiv, naravnost škodljiv način zastopa interese davkoplačevalcev v Sloveniji 1 Do-sedaj smo čutili, da nam je centralizem delil klofute, sedaj pa vidimo, da ima tudi pokrajinska uprava moč, pa samo tedaj, kadar zamore zadati kak udarec, kadar pa bi bilo treba deliti dobrote, pa nima nobene avtonomne moči! Ali Slovenija zato plačuje toliko davkov, da potem najpotrebnejši niti malenkostne podpore ne morejo dobiti?
d Podporno društvo slepih v Ljubljani naznanja tem potom vsem svojim rednim in podpornim članom, kakor tudi vsem prijateljem in dobrotnikom slepih, da posluje počenši s 1. oktobrom t. 1. v svoji pisarni Wolfova ulica 12 (v ozadju dvorišča) ob uiadnih urah vsako nedeljo od 10. do 12. ure. Nujna pojasnila daje tudi ob delavnikih, ako je doma, predsednik društva g. F. Jurasek.
d Grozen požar na Koroškem. Minole dni je v slovenski vasi Blato pri Pliberku nastal grozen požar, ki je v par urah uničil celo vas. Ljudje niti vse živine niso mogli rešiti. Pri reševanju se je sedem ljudi težko opeklo. Nesrečni pogorele! saj ostali tik pred zimo goli in brez strehe izročeni posmehu in škodoželjnosti nemških' »bratov«. Vsa vas je bila namreč zavedna slovenska in nemčurji ji grozno nesrečo hudobno privoščijo, češ sedaj naj vam pa Jugoslavija pomaga. Še celo nemški zdravnik se je branil iti na pomoč opečencem« Gorje, kdor zdihuje pod tujčevo peto!
d Velika nesreča na Bohinjskem jezeru. Dne 25. sept. ob 3. uri popoldne se je peljala 171etna hči železniškega delavca s svojim 24 letnim bratom Josipom v ozkem čolnu >Marica« v večji družbi po Bohinjskem jezeru. Ker je padlo že blizu obali kakih 400 korakov od cerkve sv. Janeza, 25 korakov od obali veslo v jezero, ga je hotela pobrati Josipina, ki se je zato nagnila čez čoln, zgubila ravnotežje in padla y osem metrov globoko jezeru, v katerem jai utonila. Utopljenko so kmalu potegnili 13 vode, toda bila je že mrtva.
d Pod vlak je zašel na postal Grosuplje železniški poduradnik Rupert Radi-čnik iz Spodnje Šiške, Bil je na mestu mrtev.
d Smrtjfr nesreča. Okrog 601etni Martin Kavec iffsrednje vasi v Bohinju je dnflf 29. septembra popoldne umrl. Pred dvema dnevoma je šel zvečer domov in padel v okrog 8 metrov globok, nezagrajen potok Ribnica pri Srednji Vasi ter zadobil poškodbe, ki so povzročile smrt.
d Iz čolna je padla in utonila 17 letna Jožefa Ri;avec, hči železniškega delavca! v.Boh. Bistrici. Zgodilo se je to na Boh. jezeru. Utopljenko so kmalu potegnili iz vode, seveda prepozno.
d Roparski umor 15 letnega dečka* Dne 24. avgusta 1921 je prejel 15letni Jakob Johler, sin trgovca s svinjami Karolai rel Johlerja iz Torze Bačke od Rudolfa Relmoserja v nekem hotelu v Ljubljani 181.000 kron, da jihizroči svojemu očetu. Reimoser je dečku predmetno svoto zavil v žensko ruto in mu jo privezal na goli život, Johler se je isti dan ob 15.56 odpeljal z brzovlakom v Indjijo (Slavonija). Dne; 26. avgusta zjutraj so našli dečka z gurto od okna osebnega vlaka zadavljenega ia oropanega ob železniški progi med postajama Novska in Rajič, Poizvedbe policijske!
direkaij« ▼ L*W»ani so ugotovile, da se je z umorjenim dečkom vozil iz Ljubljane neki okol i50 let stari gospod bolj visoke in suhe postave in poražene brade. Navedeni gospod je potoval v Belgrad in se je med vožnjo proti sprevodniku zgražal, ker je deček pljuval po tleh. Dotični potnik se naproša, da se izvoli prijaviti pri najbližji varnostni oblasti ali pa pri žandarski sta-oicL
d Lov rib i dinamitom. France Ris in Alojzij Klančar sta bila zaposlena z vrtanjem in razstreljevanjem pri regulaciji Tirkniškega jezera. Dne 12 julija sta vzela štiri dinamitne patrone in šla k šeškovi žagi c namenom, da bosta lovila ribe. Ris je vrgel dve patrom v vodo in je vžgal zažigal-no vrvico. Vsled eksplozije je bilo ubitih nekaj rib in je bila poškodovana turbina. V Ljubljani je bil obsojen Ris na 14 dni, Klančar pa na 7 dni strogega zapora.
d Obesil se je na koralnih latah pred podom v Zagaju, občine Ponikva ob jui. žeL, v torek dne 27. sepL t. L 36 let stari, v Šmarju pri Jelšah na Štajerskem rojeni, butasti zahajač Karel Pisanec, ki je ie prej večkrat obetal, da se bo obesil ali pa zaklal, ali da bo požgal.
d Najden denar. Na Bohinjski Beli sta rnese-sa julija letos prenočila dva nemana invalida. Na nMtu. kjer sta spala, se je našla večja svota denarja. Denar je izgiibil invalid, ki je imel umetno protezno nogo in bil slep na eno oko. — Kdor po-sna dotiioega invalida, naj ga opozori, da denar osebno prejme pri Franc Zupan iz Bok Bele 15.
d G. dopisnike prosimo oproščenja, če ne morejo vsi dopisi na vrsto. Domoljub ima majhen obseg, ker ima itak ogTomno izguba Naročnina je desetkrat večja od predvojne, tiskarske potrebščine pa so se povišale od 15—50 krat.
Razgled po svetu.
iel
m*)
MA2ARI
»e vedno nočejo izpraznili Zapadne Ogrske, pač pa puste, da organizirane in dobro oborožene tolpe ti dno drže deželo v svojih rokah. V sosednih državah je nastopila raditega neka nervozna mrzlica, ker se boje. da je to prvi resni poskus mažarske viade npostaviti prejšnjo Ogrsko. Ce se jim zdaj posreči z Zapadno Ogrsko, bodo potem nadaljevali z jugoslovansko Vojvodina potem z rumunsko Se-dmograško. naposled s češko Slovaško. Kaditega rumunska vlada ie zbira vojake in dela zelo resen obraz. Ker Mažare krepko podpirajo Angleži, se stvar ne bo tako bri rešila.
TRST
pod italijansko upravo vedno bolj in bolj propada. Vsa srednjeevropska morska trgovina se' je na-aniia na Hamburg, tržaške luke :>a so danzadnem vedno bolj prazne, Vrhutega se tudi v tržaških ladjedelnicah, kjer je doslej na tisoče .delavcev našlo liela in jela. delo ve,!no bolj ustavlja, ker ladjedelnice v drujih državah izdelajo ladjo ceneje kot stane v Trstu samo material. Zato so celo množico delavcev odpustili, kar je imelo za posledico, da je vse delavstvo tudi dragih strok napovedalo generalni štrajk. Dobro poučeni ljudje trdijo, da last-niki tržaških ladjedelnic nalašč ženejo cene ladjam tako kvišku, da imajo priliko ustaviti delo in potem pritisniti na delavca, da bo za manjšo plačo delaL	'
ALBANIJA
je jabolko, za katero se prepirajo Jugoslavija, Gr-flja. Italija in Anglija. Prve tri mejč na Albanijo, Anglija pa hoče po svojih kapitalistih izrabiti priredila bogastva v Albaniji. Jugoslavija hoče imeti to, kar ji je bilo ob koncu vojne že priznano, namreč Ska ler in prosto plovbo po reki Bojani, ker ima • tem Srbija zelo dobro zvezo z morjem. Italija pa, bi vedno preži na nas, nam hoče to odjesti. V Albaniji je tudi neka domača vlada, ki se pa bori 7t. tistega, ki jo boljše plača ia podpira. Teh zmešniav
ob albanski meji Se ne bo kmalu konee ta »e bodo tudi krvavi spopadi, ki so se pred kratkim dogodili med našimi in albanskimi četami, ie ponavljali Spor rešuje Zveza narodov.
RUDNIK.
Slo t. katol. izobraževalno društvo v Rudniku je priredilo v nedeljo 2. oktobra 1921 ob 4. uri popoldne rRudniku št 29 (v šoli) prvo lepo uspelo prireditev. Bilo je več lepili dekliunacij, narodne pesmi, kuplet: 2uoan, kom prizor in igro: Kmet ia au-tomat, komični prisor. Res dolg* časa smo spali, a zdaj smo se vendar enkrat po dolgom času i kadili, kar je bil še skrajni čas. Kot tako mlad* društvo — komaj 16 tednov, kar je bilo ustanovljen* — je ta naša prva prireditev vendar v splošnem sadoveljiU občane. Dvorana je bila vsa napolnjena ia vse je šlo v redu naprej. Tudi pevska društvo ia knjiinica dobro napredujeta. Zatorej fantje is dekleta, n" vstrašimo se tega dela in rasnih sabavljie, le k, i« in krepko delajmo naprej!
SELCA.
Na splošno zahtevo občinstva ponovi v nedelje dne 9. t. m. ob 7. uri svečer dramatski odsek Kai. slov. iiobr. društva F. S. Pintgarjevo ljadsko dramo >Ruvalina življenja«. K obilni ud*l*ibi rabi odbor.
ST. VID PRI STIČNI.
Orlovski odsek priredi v nedeljo 16. t. m. prvi javni nastop. Ob 1. litanije, katerih se u4*ieže Orli skupno v krojih. Začetek ob i i govarom. Nato javna telovadba. Po javni telovadbi presta zabava, srcčolov. petje. Sodeluje višnjegorska godba. Vsi, ki jim je na srcu povidiga našega Orla, pokažite to ta dan in udeležite se prireditv* mladega, upapolnega odsekat Pridite r obilo»ai šte-
SMARTIN PRI KRANJU.
Pomemben dan sa našo faro je bila ii*4e4ja, dne 25. sept. Ustanovili smo namreč orlovski odsek. Nič reč nismo hoteli saostajati ia drugiaai fa-raui, sdramili smo se, pogledali okrog sebe, sapa-rili navdušenje za to potrebno organisacijo še pri drugih — in danes imamo Orla tudi pri na«. — Bratje Orli, hitimo pogumno naprej p* orl*v»kih načelih sa orlovskimi cilji! 1'okaiim* s sv*jim sgledom drugim, slasti tistim, ki danes mog*ir še nimajo smisla sa Orla, kaj jn naša organizasija. S svojim vsestranskim napredkom, bratje, dokaftmo resnico naše himne: Z nebno višine orla bo sila krivd* Ia suioost raibila vsikdar. Najprej raabijaio s orlovskimi nateli krivdo in sužnost lastnih are, potem jo bomo i lahkoto tudi pri tistih, ki stoje danes še isve« naših vrst. Orli kraljevi, na poti Dvi-gnim* siluo perotl
d Kamna gorica. V nedeljo dne 9. oktobra uprizori delavsko bralno društvo Anton Medvedovo ljudsko igro v petih dejanjih: >Crnošolec<. Pri-cetek ob 3. uri popoldne v zadružnem skladišču. Igra je zelo podučua in obenem zabavna. Vljudno vabima
Najbopa in Eajsipniejfca prilika za šieueu el
Ljudska posojSMca
t Ljubi acl. Miklošičeva cesta št. 6 (tik za
frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po

bre* odbitka rentnega in invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubi ani (e največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1920 nad 60 milijonov kron vlog in nad K1100 000 rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke v tekočem računu.
Prstan kraljice iz Sabe.
Angleški spisal Rider Hagtfard. — Poslovenil Franc Poljanec.
(Dalje.)
jeze nad sramoto, ki se je primerila njetfo-vemu starodavnemu in plemenitemu rodu v njegovi lastni nevredni osebi. Storil sem zani vse kar se mmogel za telo in duha. in ko sem vlival amiko na njegovo neusmiljeno zdelano zunanjost, sem mu dejal, da je to trpljenj« sam nase priklical, dobro vedoč, da ni njegova stvar, zastrupiti Faraona, ker ga je poizkušal ugrizniti. Odgovoril )e, da je ime! isto drug vzrok, ko je hotel zastrupiti psa, je na dolgo in široko ponavljal, kar je pri->*<ioval profesorju, da bi nas namreč .uegnil izdati, ko bi šli skozi Tunge. In nadaljeval je o maščevanju tako strupeno, da sem menil, da je čas, to stvar ustaviti.
»Poglej sem, Šadrah,« sem rekel, »če ne prekličeš teh besedi in se takoj ne oomirij. te bomo zvezali in sodili. Morda bomo imeli več upanja, da srečno pridemo preko Tungov, če te pustimo mrtvega za seboj, kakor če nas spremljaš kot živ sovražnik.« Ko je to slišal, je takoj izpremenil govorico in dejd, da vidi, da je kriv. Se več; kakor hitro so bile njegove poškodbe zadelane, je poiskal Higgsa, čigar roko ie z obilnim opravičevanjem poljubil in zagotavljal, da je vse pozabil ia da je njegovo srce njemu nasproti kot srce brata-dvojčka.
»Prav dobro, prijatelj,« je odvrnil Higgs, ki nikdar ni jeze držal, »samo nikar več ne poizkušaj zastrupiti Faraona, in jaz zase ti obljubim, da se teh reči ne bom spominjal, ko dospemo v Mur.«
»Popolnoma izpreobrnjen značaj, ali ne, gospod doktor?« je strupeno pripomnil Kvik, ki je opazoval ta izpodbudni prizor. »Umazana vzhodna narava je čisto izginila; noben jud i ne govori več, ,oko za oko ali zob za zob', ampak v najbolj krščanskem duhu poljublja pest, ki ga je udarila. Vsi so enaki, jez bi svinji ne zaupal dalje, kot se ga morem braniti, zlasti v temi ne«, je pomenljivo pri-dejal, »kakršna bo nocoj to noč«.
Jaz naredniku nisem odgovoril; dasi sem se namreč strinjal z nJim, se ni dalo nič narediti govoriti pa o težkem položaju, bi s« reklo, ga še težjega napraviti.
Popoldan se je zdaj že obrnil proti "oči, — po zbiraiočih se oblakih in naraščajočem vetru soditi — zelo viharni noči. Oditi smo imeli nekoliko po solčnem T^hodu, to je lekom_ ene ure; ko sem pripravil svojo prU ljago in pomagal Higgsu pri njegovi, sva šla gledat no Orni c ju in Kviku, ki sva ju nnSla zelo delavna v sobi neke odkrite hiše. Kakor ie bilo videti, sta se ukvarjala s tem, da i« Kvik izbiral nekaj funtov pločevinastih škatcli tobaka ali pecilnega praška, Orme pa preizkušal električno baterijo in skrbno jreizko-val zavoje izolirane žice,
»Kakšno igro se igrata?« je prašal profesor.
»Boljšo kof vi, ko je satan vašo zanikamo roko učil »žigosali« Šadrahu glavo. Vendar pa bi bilo morda bolje, če to P'P° vun nesete. Tele azoimidne sestavine sc rade boli zanesljivo užgo kot premog. Sicer pa človek nikoli ne ve; morebiti je podnebje ali pot njih lastnosti izpremenila.«	. ,
Higgs se ie urno umaknil kakih petnai|t lardov daleč; ko je iztrkal svojo pipo in se svoje vžigalicc pustil na nekem kamnu, »« ie vrnil.
»Nikar ne izgubljajte časa z vpraševanjem«, je dejal Orme. ko se je profesor pr«: vidno bližal, »vam bom sam razložil. Nocoi to noč gremo na čudno pot. Štirje beli ljuoie
, več kot dvanajstorico na pol omikanih nolutanskih ničvrednežev z dvomljivo vdanostjo. sato vidite, da ava » Kvikom mislila, jjar sva mogla, na to, da bi imela nekaj teh snovi v rokah. Bržkone jih ne bomo nič potrebovali; če bi jih pa potrebovali, jih ne bomo utegnili rabiti; sicer pa, kaj se ve? To tukaj bo zadostovalo. Deset škateli; dovolj, da polovico Tungov poženemo v zrak, če bodo hoteli vljudno nadnje sesti. Vi, Kvik, jih vzemite pet, eno baterijo in tristo jardov žice, jaz jih vzamem pet, eno baterijo in tristo jardov žice. Vaši detonatorji1 so pripravljeni, ali ne? Dobro, moji tudi«. In brez vsake besede je kar naprej tlačil svoj del priprav v lovske žepe svoje suknje in drugam, Kvik pa je enako ravnal z ostankom. Nato sta zopet zabila zaboj, ki sta ga bila odprla, in ga odnesla, da ga naložita velblodu.
VI. POGLAVJE.
Kako smo ušli izpred Harmaka.
Razvrstitev našega pohoda, kakor smo se končno dogovorili, ie bila sledeča: Spre-dai ie hodil abatski vodnik, o katerem so dejali, da pozna vsak kamen na noti. Nato je prišel Orme in narednik Kvik; spremljala sta velblode, ki so bili natovorjeni z razstrelivom. Sledil sem jaz, da pazim na te dragocene živali in na nje, ki so iih vodili; takoj za njimi je stopalo več velblodov, ki so nosili našo prtljago in razne predmete, zadnji v vrsti so bili profesor in šadrah z dvema Abatama.
Pripomniti moram, da si ie Šadrah izbral to mesto zaradi tega, kakor ie dejal, če bi žel prvi, bi se po vsem tem, kar se ie prigo-dilo, vsaka nezgoda ali neugoden pripetljaj pripisoval njegovi hudobiji; če ie pa zadaj, bi ga ne mogli obrekovati. Ko je Higgs, ki ie plemenita duša, to slišal, je zahteval, da pokaže svoje zaupanje v Šadrahovo poštenost na ta način, da ga spremlja kot zadnja straža. Tako zelo ie silil in Šadrah se in zdel tem znakom zaupanja tako počaščenega, da ie Orme pritrdil načrtu, dasi z očividnim odporom. Povedati moram namreč če še nisem, da ie bil on edini poveljnik čete, zdaj ko so »ovražnosti plavale v zraku.
Vedel te/h, da ie bilo njegovo mnenje to, da bi bilo za nas Angleže najbolje, če skupaj ostanemo, dasi bi nam bilo v tem slučaju nemogoče v temi vzdrževat« stike z vrsto velblodov in njih tovorov, ki so bili za nas j skoro tako pomembni kot naše življenje. Vsaj zato smo menili, da so pomembni, ker imo iih nameravali prinesti v Mur; morebiti zato ker ie navada anglosaškega plemena, da misli na dolžnost, ki si io ie sam ustvaril, date vrednost pred lastno varnostjo ali ugodnostjo.
Nai bo prav ali ne, stvari so bile tako urejene, zakaj ▼ takih težavnih položajih more človek samo to storiti, kar se mu v hipu za tisti hip najboljše zdi. Kasnejše obie-danje dogodka ie vedno lahko, kot je marsi-kak nesrečen poveljnik spoznal., ko se mu je narobe izšlo, toda v nepričakovani priliki se človek mora za nekaj odloČiti.
Solnce ie zašlo, tema ie legla in začelo f« deževati in pihati. Odšli smo. kolikor f« moči reči popolnoma neopaženo: šli smo s OTerastlega, podrtega mesta navzdol in dospeli na staro cesto. Ker stopala velblodov »e delajo nikakega šuma. smo šli popolnoma molče proti ločim Harmaka. ki smo iih xdai M zdai. ko so se dvignili viharni oblaki, videli nekoliko na levo nasproti bleščati.
Z vseh mojih dolgih potov se ne morem spomniti bolj vznemirljivega aH bolf neprijet-n.e£a popotovanja. Tema, ki so io »amo daljni bliski zmanjšali od časa do časa !f * ta^a 78 Ca9a egiptovskih šib; dež po vetru je udaril skoz odprtine naših »ukenj iz kameljih dlak in skozi neoremočlji-ve plašče, kf smo iih pod niimi nosili, in nas Popolnoma premotil. Hladni, vlažni veter nas le zebel prav do kosti, zlasti nam ie puščavska vročina vzela vso moč. Toda vse te neugodnosti, in teh je bilo zares veliko, smo pozabili
, '1 Detonator fe priprava, • katere pomočjo «e razstrelivo vžge v daljavo, rekli bi Hm torej tohko vžlgalci.
▼ pogledu na »traini izid tega podjetja. Ali bomo dospeli do Mura? Ali pa bomo za ola-t, ,t®,žav in trplienia poginili na I To 'e b"° vprašanje? to pa — bralec naj bo prepričan — se nam ie zdelo nujno in zaiemlilvo.
_(Dalje.)
Varčna gospodinja rabi edino le
GflZELfl MILO
W je najboljše ln najceneje.
ženitni oglas.
Vdovec srednjih let, z eno hčvrko, imajo« posestvo, katero namerava prodati, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično od 25 do 30 let starosti, ki ima posestvo. Tudi vdova brez otrok ni izključena. Prednost imajo take, katere posedujejo vodno žago in mlin ali brez mlina. Le resne ponudbe- s sliko naj se pošljejo ua upravo lista pod »Srečna prihodnjost 3450«. Tajnost zajamčena.
Obvestilo.
P. n. občinstvo obveščamo, da g. Ivan Fajfer iz Drulc ke 12, pošta Stražišče pri Kranju, ni naš potovalni uradnik ter nima pravice sklepati nikn-kih zavarovalnih pogodb in ne pobirati zadatij. — Od naših potovalnih uradnikov zahtevajte povsod pooblastila.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani.
Zanesljiva PESTUNJTrL^
Kje, pove uprava >Domoljubac pod Stev. 3621. ! ..... ~
Več mizarskih pomočnikov !
sprejme takoj brez ali z vso preskrbo v trajno delo J02RF SITAR, mizarstvo, Križ* pri Tržiču, Gorenjsko.	3616
Jdševe ^dde^Š^T^
mm naprej,	kupi tovarna	8433
Šinkovec, Grosuplje Dolenjsko.
ntll IS i irUOl brez hrane za mizar-IIV A V A JELIlt/A ska dela sprejmeta se takoj pri MATIJI PERKO, splošno mizarstvo, Zgor. Steka, Celovška eesta št. 121.	8560
DDCmun Mn ne Prodaito pop">j>
rnLUlVU II IU dokler ne vprašate trrdko IVAN N. ADAMIČ, Ljubljana, Sr. Petra cesta št 31, — katera plačuje najvišje.	8463
Poročne prstane
□■P* v veliki izberi priporoča
Josip Janko,urar v£afmnikn na,šntB|.
M	' nasproti farne cerkve.
Min 7 vrtnm »roda Simon Kovač na Jemati L VI IUIII i, itev< 8 otl Črnučah, D.
Jefcca pri Ljubljani, Več se izve istot&m.
Služba organista in cerkvenAia
se razpisuje pri župni cerkvi v Črnomlju. Letna plača po dogovoru, prosta bera, štolnina, užitek ene velike njive, prosto stanovanje. — Oženjeni rokodelci imajo prednost. Kopni urad Črnomelj.
Fižol, suhe gobe in laneno seme
kupuje in plača	najvišje dnevne ceno
KMET & KOMP., Ljubljana, Gosponvetska cesta štor. 8. Telefon interurban 819. Stalna zaloga MOKE vseh vrst, KORUZE, OVSA, brinjd V8e~	deže'nih pridelkov. —
Zahtevajte ponudbe I
8293
Pri podružni cerkvi st.. Marjete t Žlebih,
šnpnija Preska, se CERKOVNIKA.
raspiše služba
8355
Sprejme se takoj zdrav, priden ter poštenih staršev ItfFNFP v 'r80v'n0 * mešanim blagom. Ime-UbbllLu ti mora izpričevalo najmanj iz pet-razredne ljudske šole z odlika — Istotam se tudi sprejme nad jfpnclio ki bi bila poštena, sna-30 let stara fcGIlOIMl. žna, skrbna, pridna ter znala dobro kuhati, tako da bi lahko prevzela celo hišno gospodinjstvo k trem večjim fantkom v oskrbo. Plačilni pogoji po dogovoru. Natančneje se izve pri tvrdki JOS. KRANJC, Loka pri Zidanem mostu.	3529
8' D D
n
D
„2.
D x
Dzalemna zavarovalnica
▼ LJubljani, Dunajska eesta St 17.
Sprejema v zavarovanje« Proti požara.
Zvonova proti raipok' In prelomu. Sprejema r novoustanovljenem življenjskem oddelka zavarovanja
0 sfiupnopreiasafflosftflpmtežnil Snfllmifl
nnnru » u » ■ n ■ «» irn
Modna In manuffakturna trgovina
„PRI IVANKI"
LJubljana, Sv. Petra cesta itev. 29
priporoča veliko izbiro blaga za Jesen in ztaio, n, pr.: iukna za moške in ženske obleke, n površne! suknje, iamet, Materino, belo in pisano koteniae, cvilh za postelje, odeje v različnih barvah domačega izdelka, volnene plete, najnovejše svilene in volnene robce, molke srajce, biuie, predpasnike, svilene kravate ln razno drugo blago, rse predvojno :-:	kvalitete ter Jako nizke cene.	M

Cosulich-Line
(prej flustro-flmerikana)
Trst - Amerika
prevala potnike v New-York redno 5 krat v Južno Ameriko po 1 krat mesečno. Pojasnila ln prodaja voznih listov.
Simon Kmetec
glavni zastopnik za Slovenija — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26,
■
* ■
■ a
WSS|«
Porot, prstani Double verižice S.enske me Budilke Že >ue nre Uhani Ra)il?r.jia trgovina ur, zlatnini i. srebrni., p ČUDEN LJUBLJANA 22, Prešernova 1 Zahtevale ponudbe I
ffiiSI - podgane stenice - ščurki
ln vsa golazen mor« poginiti ako porabljate moja najbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim in hišnim mišim 12 K, za podgane 16 K, za ščurke, posebne močne vrste 25 K, posebno močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljev 10 in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti uiem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 fn 12 K, praiek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi (unič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravljam 10 in 20 K. Preprodajalcem popust.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JUNKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1. ' •
»TRIGLAV«
trgovska komisijska d. d. v Sarajevo, prevzame v samoprodajo za Bosno-Hercegovino, Dalmacijo, Črno goro sledeče izdelke: suho robo, glavnike, krtače, sobotrebce, eekarje, slamnato predpražnike, ter sploh vse kranjske izdelke; dalje rabi večjo množino kislega zelja, čebule itd. Cenjene ponudbe na zgorenji naslov. _ 3460
i
Kupujemo suhe gobe
priporočamo pa vse vrste semen zb poletje in jesen! — Sever A Komp, '	^ Ljubljana, Wolfova ulica štev. 12.
Prvovrstna
ES-KA KOLESA
NaJflneJSe predvojno kvalitetno blago.
i. GOREČ, Uubflfana
Gosposvetska cesta 14.
Kopira vsako mnoiino pristnega, t)^
brinjevega olja ;
po najvišjih duevnih cenah. — M. KLammer stilacija eter. olja v Dolenji vasi pri Kakeku'
šta Cerknica, Notranjsko. jj^
Ljubljana, Krekov trg & jo
kupuje vse vrste
klavno živino in prašiče
po nagvišfi cent.

Potrebno in koristno je,
da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po naSem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nos ter po poŠtah, Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe liudje, ki posebno sorodnikom' radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, čeS, bo raje Sc poslal, ker bo misliL da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko sc po oficijclni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloČi poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo Se na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po veC mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom nase banke,
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naSe geslo.
FRANK SASCSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
J)
ZflDRUZNf) GOSPODARSKA Bi)NKiiD.Q. v Ljubljani
posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska c. 38|I.
Pedrulnlce:
SOHBOR, MARIBOR, DJAKOVO, SPLIT, SARAJEVO, SIBENIK.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombar-dira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Državne Razredne Loterije.
Izplačuje svojim klijentom vsak znesek brez odpovedi d goloolnf.
Odgovorni trrednik Anton Sainik v Ljubljani
Tlaka Jugoslovanska tiskarn«.