Spomenik tudi udarniškemu delu
Vsi, ki so po vojni imeli kakišne-gakoli opravka pri graditvi zadružne-ga doma v Zadvoru, so se pri tem srečavali tudi s sedaj 66-letnim To-netom Maioltom iz Podmolnika. Bil je duša in tnotor za zadružni dotn ui še danes se ga spominjamo kot iz-rednega delavca in entuziasta povoj-nega dela pri graditvi porušene do-movine in pri postavljanju novih kulturno-prosvetnih objektov, Naj-večje priznanje za to delo pa mu je gotovo to, da se vsi, ki ga tudi po-znajo morda le po videzu, o njem pogovaijajo kot o človeku, ki je zgradil zadružni dom v Zadvoru. Po-sebna zalivala mu gre za to, kcr se je tega dela lotil takoj prva leta po pre-stanem trpljenju v nemških koncen-tracijskih taboriščih.
,JKdaj ste pričeli z graditvijo za-družnega doma? "
-   V prvih mesecih leta 1947 smo v   takiatnem   krajevnem  ljudskem odboru v Dobrunjah ustanovili pri-pravljalni  odbor za postavitev za-družnega doma. Takrat se je ravno pričela splošna akcija za postavitev zadružnih domov, ki jih ni bilo ali pa so bili porušeni in mi smo hoteli biti med prvimi. Sestalo se nas je 11, in to je bil naš iniciativni odboi za postavitev tega aoma.
,,Kako pa je jlo naprej? "
-  Po nekaj sestankih in dogovo-rih nam je Matija Frkolj iz Hrušice ,,udarniško" napravil načrt zadruž-nega doma, mi pa smo iz svoje sre-dine  izbrali predsednika  tega od-bora, in to sem postal jaz. Graditi« smo pričeli še isto poletje. Z gradnjo nismo imeli toliko komplikacij, koli-koi jih bi verjetno bilo danes. Sprva je šlo vse v redu, potem pa so pričeli drug za diugim izostajati s sestankov in dela in tako sem ostal sam. Oiga-nizirali smo pomožno delovno silo, zidal pa sem sam. Sredi največjega dela sem vzel mesec dni dopusta in delal 8 ur plačano, ostalo pa udar-niško. K.0 delo še ni bilo končano, sem ponovno vzel dopust in to je šlo tako naprej, da se nisem več vrnil v Papirnico Vevče, temveč sem delal zadružni dom in se kasneje tam tudi zaposliL
,,Kako pa je potekalo to delo? "
-  Včasih precej naivno, posebno če gledam z današnjimi očmi Ljudi je bilo na prostovoljnem delu vedno dovolj,  toda nismo imeli kvalifici-rane delovne sile in strojev. Vse smo delali tako rekoč z golimi rokamL
,,Kaj pa ljudje, kako so gledali na prostovoljno delo? "
-  Dobio in pošteno. Ljudje so
delali in niti pomislili niso na p\a-čilo. Delali smo z nekimi idealu Tega sedaj manjka in mladinj bi bilo potrebno vcepiti v glavo, da je treba za skupnost tudi kaj žrtvovati in ne da samo čaka na njo.
,,Torej se čutite danes pozabljeni, oziroma vidite, da tisto, kar ste vi in vam enaki delali, ne vicdnotijo do-volj, poscbno mladi!"
-  Tako je. Zelo malo se piše o delu v povojnih letih na razumljiv način, da bi mladina spoznala, kako in na kakšen način smo delali Lah-ko  rečem, da je ravno  udarniško delo po vojni ogromno prispevalo k temu, kai danes imamo. Največ od tcga pa imajo  ravno mladi, to so tisti, ki to delo najmanj vrednotijo.
,,Da bi obudili spomin na pre-tekle dni in žrtve, so letos v Zadvoru ustanovili odboi za postavitev spo-menika Molniški četi, v kateiem ste tudi vi. Kako gledate na to? "
-  Prav je, da so take svečanosti in odkritja obeležij pretekli dobi, saj vplivajo tudi na današnje dni; toda to se vse nanaša na čas med vojno, povojna   leta   pa   popolnoma   po-zabljamo, kot da jih ni bilo. Tudi po vojni je bilo dosti akcij splošnega pomena, tem akcijam v spomin ne stoji noben spomenik.
,,Toda gotovo boste z veseljem sodelovali v tem odboru? "
-  Seveda in to rad. Vesel sem že, da so se me spomnili in me povabili k sodelovanju! Imam tudi lepe spo-mine na samo ustanovitev te čete in 11. julija se bom pioslave z veseljem udeležiL
Tone Marolt:   , Zadružni dom sem zidal domala sam."