189. številka. Ljubljana, v torek 19. avgusta. xxin. leto, tmm ihaja vsak dan svecer, izimSi nedelje in praznike,gter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld.f za Četrt leta 4 gld., za eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa M po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah Bt. 12. Opravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželnozborske volitve na Koroškem. Jutri vršile se bodo volitve za deželni zbor na Koroškem, katere so posebno zanimive letos, ker se je od nasprotne nemške strani uporabilo vse, da bi se zatrla probujajoča se Blovenska zavednost v tužnem Korotanu, ki že toliko let stoka in /dihajo pod krutim pritiskom liberalne nemške stranke. Bili Brno veselega upanja, da se morda letos razmere kaj poboljšajo, ter da navzlic neugodnemu in nepravičnemu volilnemu redu vender slovenska narodna stranka na Koroškem pridobi v jednem ali drugem slovenskih volilnih okrajev novega prirastka, ter se tako pomnoži število slovenskih ali vsaj Slovencem pravičnih deželnih poslancev. V mnogih občinah držali so se prvotni volilci prav izvrstno, volili so povsem zanesljive, narodnosti svoje se dobro zavedajoče može, katerih ne bode omajal noben pritisek od nasprotne strani. A žal, da v družin krajih narodna zavest in narodni ponos nesta še prodrla tako v ljudstvo, da tam niogo nasprotniki naši še vedno uplivati na nezavedno slovensko ljudstvo ter je porabljati v svoje namene. Z vsemi mogočimi sredstvi godi se to, in kakor nam je pokazala žalostna dogodba Podklošterska, niti najpodlejih obrekovanj in lažij ne strašijo se strastni in zagrizeni Velikonemci, ker jim gre za to, da huj-skajo nevedno ljudstvo proti slovenskim sodežela-nom, da delajo propagando za Nemčijo, ter da vedno širje in širje raztezajo mrežo Nemštva, v katerej naj bi se popolnoma pogubilo in izginulo Slovenstvo. Žal, da v tem svojem počenjanji nahajajo mogočno zaslombo od strani, od katere bi tega pač ne bilo pričakovati. Le na ta način nam je umljivo, da se drznejo postopati tako, kakor smo to strme imeli priliko opazovati v najzadnjem času. Nadejali smo se, da v nekaterih mešanih volilnih okrajih s pomočjo nemških konservativcev Slovenci vender pridejo do tega, da bi bili izvoljeni po skupnem delovanji vsaj Slovencem pravičneji možje, a izid prvotnih volitev vzel nam je popolnoma ta up. Pokazalo se je očitno, da kompromis s konservativno nemško stranko ni imel nikaker-šnega uspeha, da je ta stranka na Koroškem po- polnoma brez upliva v krajih, kjer bivajo Slovenci. Vsa strast nemških liberalcev obrača se proti Slovencem, kdor ni zaveden Slovenec, tega pridobe* za svojo stranko, porabijo odpadnike ali pa nezaved-neže proti 1 ustni m svojim rojakom. Slovensko jani-carstvo je, žal, ravno na Koroškem v najžalostne-jem razvitku. Duševno in materijalno delajo nasprotniki na to, da odtujujejo vedno več in več Slovencev rodu njihovemu, vsako sredstvo jim je dobro v to. Zato naj pa tudi slovenski domoljubi nastopajo odločno in energično, kajti, kdor se bori za pravično, sveto stvar, temu se ni treba obnašati plaho in bojazljivo, moško treba je zahtevati pravic svojih. Časi so resni in težavni, globoko se zajedajo nemški potujčevalni valovi v slovensko zemljo, marsikateri kos odnesli so nam že, ki je izginil v nemškem jezikovnem morji, a zaradi tega ne smemo obupati ter držati križem rok. Pogumno nam je iti na delo, graditi nove jezove proti požrešnemu elementu, ovirati njega razširjevanje. In najmogočnejši tak jez je baš narodna zavednost. Možje, ki bodo jutri oddajali glasove svoje za slovenske kandidate, oni bodo pokazali, da je tudi v tužnem Korotanu še mnogo zavednih slovenskih mož, katerim Brce gorko bije za narod svoj, oni v prvi vrsti bodo lahko vsak na svojem domu delali na to, da se vedno dalje in dalje širi narodna zavednost. Branijo naj jezik naš proti potujčevalnemu uplivu „Šul-vereinskih" nemških šol, branijo naj z marljivim gospodarstvom in dobrim vzgledom zemljišča naša proti grabežljivoj „Siidmarki", katera iz vsacega prodanega slovenskega posestva namerava napraviti nemško trdnjavico, katerih hoče zasejati po slovenski zemlji, da jih pozneje zveze v jedno samo mogočno nemško trdnjavo, ko se jej posreči izpodriniti domači živelj. Ako si pogledamo bolj natanko razmerje glasov v pojedinih slovenskih volilnih okrajih, vidimo, da se v velikovškem okraji stvari vedno boljšajo za Slovence. Po trdih bojih, v katerih so nasprot niki napenjali vse sile, da zmagajo, prodrli so Slovenci skoro v vseh občinah prav Častno in je volitev dveh narodnih poslancev župnika Einspie- lerja in posestuika Morija zagotovljena z veliko večino. Seveda so se nadejali nasprotniki tudi tu uporabiti Žalostno Podkloštersko dogodbo sebi v korist, a že prvotna volitev v veliki Prevaljski občini, kjer so Slovenci zmagali z vsemi 11 volilnimi možmi, podučila jih je, da proti zavednim volilcem njih klevetanja nemajo nikakeršnega upliva Razmerje glasov, kakor se sodi sedaj, utegne biti 88 naših proti kakim 24 nasprotnim. Zavedni veli-kovški okraj pokazal bode tudi zdaj, da je s 1 o -v e n s k, da nanj pač ni več računati nasprotnikom našim. V celovškem volilnem okraji imajo pač po številu Slovenci skoro večino nad Nemci, kajti prvih bilo bi kacih 30.000, druzih pa okolu 28.000. Če pa pomislimo, da ravno tu je mej Slovenci še mnogo nezavednih, mnogo pa preslepljenih reuegatov, na drugej strani pa, da so Nemci brez izjeme volili vsi z liberalci, je bilo mogoče Slovencem pridobiti le kacih 36 volilnih mož zase, kar pa je premalo za zmago. V tem okraji tedaj ni bilo mogoče priti do zaželjene zmage, skušale pa so se moči, in to utegne koristiti za bodočnost. V beljaškem in Smohorskem okraji zmagali so sicer Slovenci sem ter tja v mnogih občinah, v drugih pa se je brez boja prepustilo polje nasprotnikom, čeBar pa ne moremo odobravati. Naj bi domoljubi koroški povsod budili in pod-učevali narod. Volilni boj, Čeravno nam prvikrat ne bode v korist, je vendar le koristen za narodno probu je van je, tembolj ker bodo drugo lelo zopet volitve za državni zbor. Le s starimi skušenimi vojaki je zmaga gotova, zatorej naj se gleda, da se pridobi tacih zanesljivih bojevnikov za sveto in pravično slovensko stvar. Možem pa, ki bodo jutri oddajali glasove Bvoje slovenskim kandidatom, ter tako pokazali, da Slovenec še živi v tužnem Korotanu, kličemo srčen: Živeli! Naj vzgled njihov budi druge in skoro bode postalo veseleje narodno življenje tudi tamkaj za gorami, kjer nam bivajo rodni bratje. Pokazala se bode tudi v starodavnem, nekdaj čisto slovenskem, a zdaj žal preveč potujčenem Korotanu, istinitost reka: Slovan gre na dan! Zatorej pogumno in neustrašeno: Naprej! Y. LISTEK. iz nočnega pohajanja. Oeski napisal E. Jelinek; poslovenil V. Nevin. (Konec.) Pan Ksaver, videč moje zadrege, storil jim je konec z nekoliko besedami. Pritisnil se je zaupno k meni, kakor bi mi hotel zaupati velike tajnosti, in priklonivši se k mojemu ušesu, zašepetal: „Povedal sem vam že, da, vrnivši se z Litve, Delfine nesem našel več žive. Umrla je dan pred mojim prihodom." „Za kako smrtjo?" omenil sem važno. Dihnil je iz sebe: „Za tako pač, za kakeršno je odšla s sveta Julija, tovarišica Romejeva ..." Imel sem na ustnicah še nekoliko vprašanj, ali nesem si upal glasno jih izgovoriti. Shakespearova drama prišla mi je na živo v misli me in rešil polagoma vseb ugank. K usodi Julije nikakor ne treba mnogo komentarov . . . Torej Bkončala je kakor Julija ! Tragičen konec. Stoprv čez trenotek dotaknil sem se nesmelo Louise. Pan Ksaver se je trpko nasmehnil, mahnil krčevito z roko, kakor bi hotel odgnati pošast, in rekel hripavo: „ Ne govorite o tej ženski . . . imam jo na sumu, da . . . ali ne govoriva več o tem. Ko je Delfina umrla, izginila je Louisa brez sledu .. S tem se je skončal najin razgovor. Obličje Ksaverjevo pokril je izraz tako grozen, da Bem rad prenehal govoriti o tej reči. Potem sva hodila nekaj časa molče po sobi. Nagloma ustavi me pan Ksaver in pokaže z roko k malemu stojalu, obklopljenemu s cvetlicami. „ Poglejte!" Pogledal sem. Vzdignil sem crno zagrinjalo, zakrivajoče podobo. Ti moj Bog! To je bila Delfina ! Mojsterski Čopič ujel je verno čarobne poteze povabnosti polne devojke. Videl sem jo sedaj, kakor sem jo gledal ondaj v Vilanovu, srečno in veselo. Kolika povabnost! To je prava junakinja starega romana — eteriška pro-java selske občutljivosti. Vse se je ujemalo! Take prikazni ne prežive mrazov živonja. Take cvete ugonobi vsaka igra usode. Hitro potem sva se ločila. Zapustil sem svojega nočnega tovariša brez utehe. Poskus moj, raz- jasn iti vsaj nekoliko njegovo obličje, naletel je na popolni neuspeh. Nasmejal se je trpko in me primorat k molčanju. V tem trenutku zdel se mi je pan Ksaver velikan, kateri nosi uporno na svojih ledjih najtežje breme živenja. Ni jokal, ni zdihoval, ni tožil. * Ko sera krenil nekaj časa potem zopet v Varšavo, popraševal sem zastonj po Ksaverji. In želel sem ga videti . . . Nesem ga našel niti v onej ubogej kavarni v ulicah Dlugih, niti v njegovem stanovanji na Tamki. Stoprv v adresnej pisarni v svetovalnici poučil me je činovnik za tri kopejke, da pan Ksaver ne biva več v Varšavi. Ni ostajalo tedaj, nego inače poizvedovati po izgubljenem tovariši. Iskal sem nitke in sledil najneznatnejim sledom. Končno se mi je posrečilo dobiti poročilo, da je pan Ksaver nastopil že pred letom državno službo v — Sibiriji. Je baje tam nekje za Jenisejem blagajnik. Ruska vlada rada izroča Poljakom bla-gajništvo in zato je dobil tudi Ksaver službo po svojej želji. Mesto, v katero je vrgla usoda Ksaverja, ni mi znano niti dandanašnji. Blodim po dozdevali. Nov dom postal mu je morda Jrkutsk, morda To-bolsko, morda Tomsk, morda Omsk, morda . . . Zadružništvo (socijalizem). (Is .SI,,v. Pravnika" (Kouec.) Jedini dosledni socijalisti so torej gotovo komunisti. Ali njih glavna pomota je kriva sodba o vrednosti posameznega človeka. Vsak človek je tudi samostalna osetja, vsak ima svoje zmožnosti, svojo krepost v delavnosti, in vsakedor si je mlad pridobil tudi več ali manj tega ali onega nauka, torej znanja. Vsak človek rabi drugače svoje zmožnosti, in to po pravci, ker v to smo dobili od Stvarnika različnih zmožnostij, da potem človeška družba postane imovita vsega znanja, vse umetelnosti, vsega blaga. Ako pa imamo svojo svobodo, deležni smo tudi mi sami prvi učinkov svoje svobode, a to je etična podloga „ lastnini". Ako smo poklicani, da trgamo sad svojega dela, dati ga smemo tudi svoji deci ali zapustiti ga jej po svoji smrti. Jednakost ljudij velja le pred sodnikom in po vsem pravu, ne velja pa po zmožnosti, niti ne po delavnosti, niti ne po pridelkih delavnosti. Lahko bi naštel dosti primerov, ki jasno ovržejo vse socijalistične nauke. Nekaterih naj navedem. Kmet je na primer plačeval hlapca od novega leta do Petrovega. Potem prida toča, ki pobije vse pridelke. Kaj pa po vinogradih, kjer so lastniki doplačevali leta in leta na stroške? Kako hočeta Lasalle in dr. Kraus „določiti pridelke bodočega dela kot lastnino tistim, ki jih pridelajo?" — Ali recimo, da je iztrebil ubogi želar s triletnim trudom hosto in napravil rodno njivo, potem pa umrl. Komu je to storil? Ali svojemu sinu, ali pa naj Lasalle in dr. Kraus določujeta, komu pripadajo odsihdob pridelki? — Ako si najel delavce premog iskati in našel bogato jamo, tačas bodo lahko govorili socijalisti o: „sadu človeške delavnosti, o pravici delavčevi do vsega pridelka svojega dela" i. t. d. Kaj pa, če si iskal premoga in pri tem zapravil vso svojo imovino; ali naj ti sedaj delavci vrnejo služnino, katero si njim plačeval ali vsaj del? — Takisto je pri obrtnosti, takisto v trgovini. Marsikateri fabrikant si je pridobil po svojem pridelovanem blagu bogatstvo, a drugi je izgubil, kar je imel, ker je padala cena njegovega blaga. Še bolj zavisen od cene je kupec, tako, da pri njem delo ni tako važno, nego li druge razmero, ki vplivajo na ceno. Iz vsega pa je videti: Delavec ni deležnik pridelkov, on ne dela, da bi pridelal, on hoče predujem, namreč, on hoče, da je izplačevan naprej, dan na dan, nepogojno (se li bode kaj pridelalo ali ne.) Služnina se torej ne daje iz pridelkov, nego iz kapitala, služnina je, kakor seme, dana na up in dobro srečo. Kedo sme torej trditi, da delavcu pristoja še več, nego služnina? Po pravici gotovo ne: ako si delal na tujo srečo ali nesrečo, ako nočeš deliti nesreče, torej tudi nisi deležnik sreče tistemu, ki — „alj pa konec leta bode kaj prireje, sam ne ve". Vse kaj drugega so pritožbe o bedi delavcev, o slabih stanovanjih in o gladu, o poman- Ubežal je ljudem v krajine „solz in žalosti." Kadarkoli zabredem v snežene zamete in kadarkoli mi plavka nad glavo nebo teško, tožno — vedno mislim na Ksaverja. Minilo je zopet nekaj časa. Potikal sem se prav po lubelskej guberniji, kjer sem se mudil nekoliko dnij tudi za pragom nekega zelo gostoljubnega šlahtskega dvora. Poznal sem tam neizmerno milo starico. Delala ni, le tako je po dvoru hodila. Živili so jo in spoštovali njeno starost. Pomislite si! Povedali so mi o njej, da jo neki pan Ksaver, blagajnifni uradnik v Sibiriji, podpira. Penezi dohajajo pravilno in redno. Bila je to Delfinina — pestunja. S tresočim se glasom in s solzami v očeh pripovedovala mi je mnogo krasnega o Delfini, tudi o Ksaverji je vedela nekoliko, ali malo. Govorila je o teh Ijudt^h s preljubeznjivo gorečnostjo. Delfina je pač v nebu. Nehote Bem jo vprašal, če pozna tudi to tujko, katero so imenovali Louiso. Starica se je strašno posmehnila in se blagoslovila s križem. Ni hotela o njej niti govoriti. To je vse, kar sem mogel povedati o „Ro-meji in Juliji." kanji na stare dni. Vse to je vredno tehtnega premišljevanja, ali naj preje trdim, da to ni več zadružništvo. Naj skrbi država za stare in onemogle delavce, naj določujejo zakoni, kako je zidati zdrava stanovanja; naj olajša država prestop v drugo delo (ako se ne izplača privajeno) po dobrih šolah, po nizkih vozninah na železnicah, pri najemanji delavcev za državna dela; naj se dajo delavcem politične pravice i. t. d. — ali vse to ni več zadružništvo. Služnine ne bode določila država in je ne more določiti — nikoli. Služnina namreč je cena, kar je vsaka druga cena. V narodnem gospodarstvu se ne vpraša, je li cena žita, ali cena dela, ali cena graščine. Vse, kar se zove cena, podvrženo je jeklenemu pravilu: „Kedar se išče blaga, poskoči cena, kedar se blago ponuja, pada cena". Tako je tudi s služnino. Ako n. pr. iščeš v mali vasi deset tesarjev najedenkrat, poskoči služnina, ako pa hodi tesar sam dela iskat, padala bode. To pravilo velja v celoti strogo, neomah-ljivo in nobena država ni kos, premagati ga. Kaj bi hasnilo, ako n. pr. država danes določi: „Vsaka hišina, ki je dobivala dosihdob 6 gld. na mesec, zasluži naj odsihdob 10 gld. na mesec". Bolj ubožne gospe bodo koj podile hišine iz službe in domača gospa bode sama svoja hišina. Jutri se bodo ponujale hišine, iz službe odpravljene, za staro služnino, pojutrajšnjem še za nižjo, in državina naredba drugega ni prouzročila, nego zmešnjave, ki nekaj časa trajajo, a jenjajo, kedar se zopet pokažejo v svoji moči zakoni narodnega gospodarstva, ki zopet naredijo mir, mir na jedini podlogi pravega razmerja "med ponujanjem in iskanjem. Tukaj je tudi meja, do katere se daje rabiti „strike", namreč vkupni izstop vseh delavcev jednake vrste iz dela. To sredstvo je zakonito, in naj ga rabijo delavci, kjerkoli se njim plačuje res premajhena služnina. Rabijo ga pa dandanes prepogostem in njih voditelji ga zapovedujejo včasih v razširjenih krogih le s tem namenom, da gladijo pot bodočemu zadružništvu. Motijo se; „strike" hasni, kjer je cena pod povpraševanjem, a „strike" bode brez uspeha, kjer je cena dela ali služnina primerna ali uže prevelika. Saj navadno bode tako izteklo, akoprem ne tajim, da lahko učinijo postranski vzroki včasih tudi drug učinek. Še jedno naj dodam. Ali je res taka sila, da določi služnino zakon? Je li res delavec tako stiskan, tako reven, tako podoben prejšnjemu robu? — Tudi to ni res. Dvojna pomota je to. Prvič namreč so pomnožile vse blago nove iznajdbe, varčnost pridnih ljudij tako zdatno, da naš delavec sedaj bolje stanuje, da se bolje oblači in bolje hrani, nego pred 40 leti. Uborne koče so se izpremenile mnogo v primerne hiše; pavola, svečava je v dober kup; železnice in parobrodi privažajo žito iz Amerike, z Ruskega ter iz Indije. Obresti so padle in padajo še dandanes, vzlic bojazni, da bode svetovni boj. Bolj ko se množi kapital, bolj po ceni so obresti, ker se ponuja več kapitala. Kako neumno so delali komunisti, ki so požigali in razdirali poslopja ter stroje zgol iz sovraštva do kapitala, ne po-mislivši, da mora biti več ljudij blaga deležnih, tem več, čim bolj se množi blago! Če bogatin gradf novo poslopjo, tudi strežaj dobi lepše stanovanje, nego mu je bilo poprejšnje. — Drugič pa je tudi poskočila služnina jako visoko. Kedor pomni, da je zaslužila pred 40 leti dekla na deželi po 12 gld. na leto, lahko je prepričan, da je res tako. Poglejte obrtne pomočnike; večji-del so oženjeni, takisto prosti delavci po tovar-nab in pri železnicah. Kmet uže ne more več dobiti pravega hlapca, zlasti ne blizu mesta; zakaj ne? Ker je služnina po mestih jako visoka. Od kod vse to? Držimo se zopet gori navedenega jeklenega narodno-gospodarskega zakona in recimo: Išče se več prostega dela, nego se ga ponuja, — pravo bodemo zadeli! Ni več toliko preprostih, neomikanih ljudij, ki ne znajo delati drugače, nego s svojimi rokami; vsakedor se je uže naučil nekaj več. Naši vincarji so uže tudi tesarji, zidarji i. t. d., vsakedor ali vsaj mnogo jih je hodilo v šolo in razširili so si svoje znanje. Tako se je vzdignila cena preprostemu delu, a znižala cena bolj omikanemu delu. Tako se je poravnala marsikatera grozna razlika med bo-gatcem in revežem, in poravnalo se bode še več razlik. Le visoka služnina je vzrok, da so smele pred kratkim nekatere države tako zdatno povišati posredne davke na žganje, pivo, petrolej, kavo i. t. d. To se ne bi nikakor posrečilo pred 40 leti. S tem ne mislim reči, da sem prijatelj posrednih davkov, nego navajam le gotove zgodbe našega časa. Spoznali smo torej, da napreduje narodno gospodarstvo dokaj hitro po svojih lastnih, starodavnih načelih. Zlasti je občna dolžnost, obiskovati šole, tudi napredek po gospodarskem zmislu, ker upliva na večjo služnino prostega dela. Spoznali smo, da pomno ženje kapitala nikakor ne vodi do njegove vsemogočnosti, nego da mora padati njegova moč bolj in bolj, ker se znižujejo obresti. Ni ga nam torej treba zadružništva, kateremu nas učijo novi voditelji; napredujemo brez njega, bolj gotovo in dandanes tudi ne več tako počasno. Težko, da še doživimo takšno dobo, ka-keršna je bila v začetku krščanstva, da bi namreč dobili zopet zadružništvo na podlogi močne vzajemne ljubezni. Ako pa obžaljuje navdušen mladenič nedostatke naše dobe, razmere med bogatinom in ubožcem, ako ga mičejo nauki zadružništva, naj ne pozabi nikoli, da ni kos, sveta izpreobrniti koj na mah. Kos pa je, da tudi svoj delež stori za polagano poravnanje razlike; naj se le trudi svoje Žive dni, razširjajoč omiko in prihrani naj po svoji varčnosti tudi nekaj kapitala bodočemu zarodu. Tako bode pripo-magal tudi narodno-gospodarskemu napredku, tako skrbi za nizke obresti in visoko služnino bodočih časov! Dr. Janko Sernec. Politi ču i r azg led. Notranje dežele. V Ljubljani, 19« avgusta. Češki notranji jezik. Nemški listi neimajoč druzih argumentov, pobijajo češki notranji jezik, pišoč ila bi se sprava tudi potem ne dala doseči, kajti Mladočehi bi še ne bili zadovoljni. Mladočeški list „Podfipan" pa zavrača take glasove in piše, da mora vlada dovoliti češki notranji uradni jezik, če hoče napraviti zmerne razmere na Češkem. Nihče ne more tajiti, da se bodo čehi, vlada in Nemci, če se Čehom to dovoli, bolj približali in ložje sporazumeli. Po tem takem bi tudi Mladočehi privolili v spravo, ako se Čehom ugodi glede notranjega uradnega jezika. Vnaiije države. Tlvropa v nevarnosti. Francoski list „PaixB objavil je članek, v katerem osvetljuje, kaka nevarnost preti Evropi od Amerike. Evropske države se uničujejo z oboroževanjem ne brigajoč se, kaj se godi v Ameriki. Zje-dinjene države bodo Evropo premagale v narodnogospodarskem oziru. Evropec premišljuje, kaka krogla bi bila najboljša, da se pobijemo iz večje daljave; Američani pa pripravljajo trgovski zakon, ki bode nas vse zadel v srce. Prepovedati hoče uvoz blaga v Ameriko. Zaradi tega bodo mnogi evropski tovarnarji morali zapreti svoje tovarne. Američani imajo dobro premišljen načrt: Sedaj za-pro svojo deželo tujim izdelkom. Ko svojo industrijo z ogromnim svojim bogastvom dovolj razvijo, da bodo mogli zadoščati zahtevam svetnega trga, odprli bodo svoje meje in jeli se poganjati za prosto trgovino in Evropo uničilo s svojo koukurenco. JPrinc Ferdinand je zopet v Bolgariji. Neso se torej potrdile vesti, da se več ne povrne. V Vidinu imel je princ pri banketu govor, v katerem je naglašal, da si je Bolgarija pridobila simpatije drugih držav, in da more od dobrih oduošajev s Turčijo še dobrega pričakovati. Omenjal je tudi UBpehe bolgarske politike, da je Turčiia imenovala tri bolgarske Škofe za Makedonijo. Če premišljujemo njegov govor, pridemo do sklepa, da je princ najbrž že res pomišljal, bi se li vrnil v Sofijo. Le diplomatični uspeh Starabu-lova ga je zopet ohrabril. Princu se je zategadel zdelo potrebno tako naglašati to pridobitev, da bodo Bolgari videli, da njegova vlada vender nekaj velja, in da bodo tako ložje pozabili Panice. Ruski finančni minister misli v kratkem odpotovati v Srednjo Azijo. Potoval bode baje do Kitajske meje. Višnjegradski hoče ogledati deželo, ki bi bila ugodna, da se snujejo velika ruska trgovska in obrtna podjetja. Boharski in kitajski vladar pošljeta odposlance, da pozdravita ruskega ministra v Taškendu. Rusija pripisuje kakor se vidi, Srednji Aziji veliko važnost, in jo hoče izkoristiti v narodnogospodarskem oziru. To Beveda ne bode ugajalo Angležem, ki dobe tako nevarno tekmovatko. V mnoge kraje, ki so d osedaj dobivali le angleško blago, bodo v kratkem izva-ževali le ruske izdelke. Turška tninisterska kri »a. Nasprotja v turškem ministerstvu so poravnana in vsi sedanji ministri ostanejo. Večjih sprememb je pa baje pričakovati mej turško diplomacijo. Turki z mnogimi svojimi zastopniki neso prav zadovoljni. Tlataja, v Maroka. Ustaši zadnji Čas dobro napredujejo in so pri Mekinezu otepli sultanove čete. Berberci, ki imajo Mekinez v rokah, zaprli so vsa pota, da se državna vojska nazaj umakniti ne more. Ker se sultanova moč v Maroku maje, premišljujejo že tudi evropski diplomati, katera evropska vlast naj bi si to deželo prisvojila, ako bi se pokazalo, da sultan ne more več vzdržavati reda. Po Maroku hrepene Španjci, Francozi, Angleži in Italijani. Angležem bi Maroko jako ugajal, ker bi potem lahko nasproti Gibraltaru napravili kako mogočno trdnjavo in potem zares bili sami gospodje uboda v Sredozemsko morje. Španjci bi radi to deželo, ker je v njih bližini; Francozje hrepene po njej, ker že imajo Algier in Tunis, da bi tako skoro sami gospodovali v Severni Afriki. Italijanom bi pa bil Maroko dobra odškodnina za Tunis, kateri so jim Francozi vzeli izpred nosa. Domače stvari. — (Z Dunaja) se piše: Glavni uzrok, da je gališki deželni maršal dal svojo ostavko, so dogodki pri Mickiewiczevi slavnosti, zaradi katerih se je Tarnovskemu z najvišjih mest izrekla graja. — (Nepotrjen zakou.) Kakor javlja včerajšnji uradni list, novi zakon ob uredbi plač ljudskih učiteljev na Kranjskem ni dobil najvišjega potrjen ja. Jeden uzrokov je §.6. tega zakona, v katerem je govorjenje, da v tem §. normirane zasebne doklade sme oddajati deželni šolski svet „v sporazumi jen j i z deželnim odborom". Drug zadržek je v §. 3. kjer je govor o sistemizaciji učiteljskih služb in o klasifikaciji tudi vv sporazumi j en j i z deželnim od boro m", kateri §. se je zdel nejasen, proti prvemu pa so bili princi-pijalni pomisleki. Treba bode torej v bodočem zasedanji zakon predrugačiti v tem zmislu. Glede na veliko materijalno važnost tega zakona za učiteljske kroge, obžalujemo prav srčno, da se je na ta način stvar zopet zavlekla, ter se nadejamo, da se bode zakon v prihodnjem zasedanji sklenil tako, da ne bode nobene ovire, da dobi najvišje potr-jenje. — (Sokolska slavnost v Cel j i.) Kakor se nam poroča iz Celja, vzel je tamošnji magistrat nameravano Sokolsko slavnost na znanje. Da pa se ne izneveri liberalno nemškim načelom, prepovedal se je sprevod po mestu in razvitje zastav. Proti temu odloku je odbor koj uloži! pritožbo in se poda deputacija treh odbornikov osebno v Gradec k namestniku baronu Kiibecku. Nadejamo se, da bode imela pritožba bolji uspeh nego dosedanje. Čas bi že bil, da se da tudi nam Slovencem ista svoboda na naših tleh, katero neomejeno uživajo nemška društva. — („Tržaški Sokol") je zagotovil, da se korporativno udeleži Sokolske slavnosti v Celji. Isto tako se nadejamo, da se mu pridruži tudi .Goriški Sokol", ter da bode ta slavnost pravi shod slovenskih in hrvatskih Sokolov, katerim se bodo pridružile tudi deputacije severnih naših bratov Čehov, mej katerimi se je začelo živahno zanimanje za to slavnost jugoslovanskih Sokolskih društev. — (O Miškatovićej bolezni) poroča se iz Zagreba nekaterim listom, da je Miškatovie pač obolel na živcih, da pa je sedaj popolnoma zdrav v letovišči „Annenheim" pri OsoJBkem jezeru na Koroškem. — (Iz Novega Mesta) se nam piše: Splošno sožalje vzbudila je tukaj nezgoda, ki je zadela obče priljubljenega gospoda profesorja Ivana Trdino. Umrla mu je soproga, v našem mestu znana pod imenom J ermanca. Bila je obolela in šla zdravit se v Ljubljano, kjer je pa našla smrt. Lahka jej zemljica. — Pred par dnevi umrla je v našem mestu gospa Un terlugaue r, zdravnikova vdova, Btara 82 let. — (Darilo.) Gosp. Jurij Auer je včeraj mestnim ubogim v revni hiši na Karlovski cesti povodom rojstnega dne Nj. veličanstva cesarja Frana Josipa I. podaril jeden sodček piva. — (V Trstu) imelo je znano lahonBko društvo „II Progresso" pretekli petek svoj občni zbor, pri katerem so neodrešenci jako predrzno kritiko vali vladno naredbo, vsled katere se je razpustilo društvo „Pro Patria". Lahoni uprizorili so tem po- vodom prav hrupno demonstracijo, skrbeli so, da je došlo mnogo njihovih pristašev in da so bile polne galerije, katere so ploskale in izražale priznanje raznim govornikom. Posebno, ko je govoril odvetnik dr. Angeli, je galerija kar besnela. Ko je začel čitati proti omenjeni naredbi naperjeno resolucijo, v kateri je hotel dokazovati, da društvo „Dante Alighieri" ni politiško društvo in da na noben način ni pokazalo Bovraštva proti avstrijski državi, začelo se je zopet frenetično kričanje v dvorani in na galeriji. Vladni nadkomisar je ustal, da bi govoril, a sedaj se je hrup še pomnožil. Dasi je predsednik zvonil in zvonil, vender dolgo ni mogel napraviti miru. Ko se je hrup malo polegel, prišel je vladni komisar k besedi in izjavil, da so v dr. Angelija govoru take stvari, ki spadajo pod kazenski zakonik, torej naj preneha s čitanjem. Dr. Angeli ostavil je potem s protestom gledališče, v veži, na hodnikih in na stopnicah ponavljale so se demonstracije, ki so zopet pokazale, kako skrajno zagrizeni so irredentovci in kako nujno treba, da je vlada energična proti njim. Nekateri listi, ki so prav slastno opisavali hrupne te demonstracije in jih celo odobravali, bili so zaplenjeni, mej njimi tudi „11 Piccolo". — („Slovenski Pravnik") prinaša v 8. štev. nastopno vsebino: 1. Dr. F.: Nekoliko o objektivnem postopanji v tiskovnih rečeh. — 2. Dr. Janko Sernec: Zadružništvo (socijalizem.) — 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Zahteva, da je odstopiti v porabo prepuščene parcele, predmet je lastninski tožbi po smiBlu § 369. obč. drž. zak. a ne tožbi po § 1435. obč. drž. zak. b) „Legatum debiti" (§ 665. obč. drž. zak.). — Na ustno tožbo smeti je „genus actionis" in zahtevo tožbe tudi v repliki predrugačiti. c) Sme se H ponoviti narok za prisego? Kedaj, komu in po kakem razmerji je povrniti Btroške dokazovanja (§ 24—26. zak. z dne 16. maja 1874, štev. 69 drž. zak.)? d) Če zahteva odvetnik, da mu sodišče določi njegov stroškovnik, primerjaj se istopiš za sodišče z istopisom, stranki poslanim ; če se ne strinjata oba istopisa v več posameznih točkah, vzemi sodnik, določujoč račun, v podlogo tudi istopiš za stranko, e) Ali jo uživatelj zemljišča legitimovan tožiti zaradi motene posesti vožnje pravice po tujem zemljišči na zemljišče, katero uživa? — Kazensko pravo: Zanimivejše raz-Bodbe v obrano zakona (§§ 33. in 292. kaz. pr. r.). — 4. Iz upravne prakse: a) § 15. stavb, reda za Kranjsko: „uko se ni nič prenaredilo v lokalnih krajnih okoliščinah" — ne misli subjektivnih okol-ščin ali osebnih prememb. Stavbinska privolitev velja za določen predmet, a ne za določeno osebo, b) Na vloge zaradi eksek. prodaje spada kolek po 12 kr.. če sporni predmet ni vreden nad 50 gld. — 5. Književna poročila. — 6. Drobne vesti. — (Iz Kranja) se nam piše: Priprave za dijaško veselico v Kranji vrlo napredujejo. Odbor prizadeva si na vse strani zadostiti zahtevam, koje se stavijo nanj. Sodeloval bode iz posebne prijaznosti g. A. Štefančič, znani tenorist, kakor tudi godba domaČega pešpolka. Vspored vrši se pri ugodnem vremenu na g. Mayr-ja lepem vrtu, ki bode v to svrho primerno okrašen. Občinstva čaka torej prijetna zabava in udeležba bode izvestno obilna, kar je tem bolj želeti, ker je čisti dohodek določen v blag namen — velikošolskima zalogama. — (Srebrni lovor-venci za Kacičev spomenik.) Kakor poročajo hrvatski listi, položilo se bode več srebrnih lovor-vencev na Kacičev spomenik. Tako so jeden venec naročili domoljubi z otoka Krk, druzega Spletčani. Sploh kaže vse, da bode slavnost velikanska, zanimanje za njo je najživahneje po vseh jugoslovanskih krajih. — (Iz Dola pod Ljubljano) se nam po roča : Hudo smo zadeti. Papirnica Levkain-Josephs-thal v Vevčah prouzročila je po svoji neprevidnosti nesrečo, ki je danes neprecenljiva. Spustila je namreč svojo okuženo z klornim apnom napojeuo vodo v Savo in s tem na tisoče in tisoče rib končala. Voda je bila, kakor posuta z omamljenimi ribami vsake velikosti od največjega sulca, ki je tehtal 10 kg do najmanje ribice. Ljudje so lovili ostrupljene ribe in jih cele vreče in celo polne voze spravljali domov nevedoči, da so ostrupljene in da lahko nastane nevarna bolezen po zavžitji. Mnogo let potreba bode, predno se zaredi toliko rib zopet v naših vodah, ker je zarod popolnoma uničen. Papirnica je bila VBled jednakega slučaja j edenkrat že kaznovana, a vender je to ni pripravilo do previdnosti. Smrad nastal je tolik od solnca se parečih rib, da so ljudje delujoči pri regulovanji Save morali delo ustaviti ter so na bregu ležeče mrtve ribe metali nazaj v vodo. — Raki so poginili in sedaj še ribe. Bi li ne bilo modro preiskati od kod da izvirajo jednaka izumrtja in če neki ne ravno od tovarn, ki spuščajo jednake okužne tvarine v vode? Prosimo kompetentna oblastva, da nam priskočijo na pomoč in da ljudstvo pouče, da ne bode za-uživalo otrovanih rib. Posebno bi bilo paziti, da se v Ljubljano ne zanese kaj jednacega. — (Boseusko-hercegovska batali-jona) so v Gradcu pr«meBtili v boljše vagone, da sta se tako vsaj zadnji del potovanja vozila malo bolje nego iz Trsta do Gradca, na katerem potu bo bili vojaki natlačeni v tovornih vozeb. — (Iz Maribora) brzojavlja se v „N. Fr. Presse", da je preteklo nedeljo po cerkvenem opravilu v Št. Petrn pri Mariboru nastal pretep. Tamošnji župan in bivši deželni poslanec g. Fluher, hotel je napraviti mir. A razgrajatci so ga napali in jeden zabodel ga je z nožem v obraz in v vrat, drug ga je pa s kamnom na glavi teško ranil. G. Fluber je smrtno ranjen in dvomi se, da bode okreval. — (Znižane vozne cene na južni železnici) stopile bodo v veljavo s 1. dnem septembra meseca. Razloček bode za 15, 20 in 30%, proti dosedanjim cenam. Več o tem prilično. — (V Škocijauski jami na Krasu) zasledujejo Reke podzemeljsko strugo vedno dalje in prodrli so do novih velikanskih prostorov. Letos se je v tem oziru več storilo in doseglo, nego v vsi dobi od 1841 do 1890. — (Bralno društvo pri sv. Juriji ob Taboru) priredi prvi redni občni zbor v nedeljo dne 24. avgusta t. 1. v Borštnarjevi gostilni I. nadstropje. Dnevni red: 1. Poročilo o pravilih. 2. Vspre-jemanje članov (20 kr. upisnine, 1 gld. letnine). 3. Volitev predsednika. 4. Volitev odbora. 5. Določba časnikov. G. Slučajnosti. Po vsporedu prosta zabava. Začetek ob 4. uri. K obilni udeležbi vabita osnovalnega odbora predsednik: Valentin Korun, tajnik: Lav osi av A pat. — (Delavsko podporno društvo v Trstu) praznuje v nedeljo 24. t. m. obletnico blagoslovljena društvene zastave z veselico. Zjutraj bode pri sv. Antonu slovesna maša, pri katerej bode pel društveni pevski zbor skladbo „Slava stvarniku". Zvečer ob 6. uri pa veselica na vrtu „Mondo nuovo", pri katerej bode sodelovalo pevsko društvo in godba. Poskrbelo se je tudi za umeteljne ognje. — (Pevsko društvo „HajdrihR na Prošeku) priredi 31. t. m. veselico s petjem in igro. Sodeloval bode morda tudi Tržaški tamburaški zbor. — (Poskusen samomor.) Našega 17. pešpolka podčastnik Zajec (Saitz), pridodeljen kadetni Šoli v Trstu, ustrelil se je v nedeljo zjutraj s svojo puško. Teško ranjenega odpeljali so ga v vojaško bolnico. Nagibi posknšenemu samomoru neso znani. — (Domača godba v Mostaru.) Kakor javlja „Glas Hercegovca" posrečilo se je „hrv. pevsk. društvu v Mostaru" ustanoviti v društvu svojo godbo, ki je prvikrat v javnem koncertu imela nastopiti dne 17. t. m. I/.mej raznih točk izvajala sta se tudi dva zbora priređena po Slavjanskega načinu. Društvo namerava tudi prirediti predstavo „Zvonimir, kralj hrvatski." Telegrami »Slovenskemu Narodu": K o dan] 18. avgusta. Povodom rojstve-nega dne cesarja avstrijskega bilo avstrijsko in dansko brodovje v zastavah. Na krovu la-dije „Cesarjevič Rudolf" bila slovesna masa, pri kateri je bil prisoten princ Viljem, kraljev brat. Potem je bil zajutrek, pri katerem je nadvojvoda Karol Štefan govoril oduševljeno vsprejeto napitnico na cesarja. Princ Viljem, poveljujoči general in kraljevskega jahta kapitan obiskali so potem avstrijsko brodovje. Nadvojvodo Karola Štefana popoludne kralj vsprejel. Zvečer je v Amalienborgu sveČanostni obed, za kateri se je izdalo šestdeset vabil. Generalni avstrijski konzul Hansen priredi zvečer na čast častnikom in moštvu avstrijskega brodovja v Tivoli veselico. Jutri obiskali bodo kralj in princi avstrijsko brodovje. N"arva 18. avgusta. Caprivi in Schvrei-nitz pojdeta v četrtek v Peterburg. Nemško pevsko društvo v Narvi priredilo v soboto ruskemu carju in carici aerenado in baklado. Narva 19. avgusta. Pri včerajšnjem dvornem zajutreku povodom rojstvenega dne cesarja avstrijskega bili so tudi grof Wolken-stein in člani avstrijskega veleposlaništva. Vsi navzočniki imeli so avstrijske rede. Oba cesarja napivala sta ruski. Pri zajutreku bili dalje: Giers, Caprivi, Suvalov, Schvveinitz. Wolkenstein in Giers vrnila sta se takoj potem v Peterburg. Popoludne bila ob reki Narvi ljudska veselica. Ko dan j 19. avgusta. Pri svečanostnem obedu v Amalienborgu bila sta kralj in princ Viljem v avstrijskih uniformah. Kralj izrazil svoje veselje, da ima ta slavnostni dan odlične može avstrijske mornarice okolu sebe. Ž njimi pije na avstrijskega cesarja zdravje. Nadvojvoda Karol Štefan napil je po naročilu cesarjevem na danskega kralja in kraljico in na dansko kraljevsko hišo. Razne vesti. * (Šopek od zlata in biserov.) Car in carica ruska prišla sta včeraj v Narvo k slavnostnemu vsprejemu nemškega cesarja. Mestna ob-lastva izročila bo razun običajnega kruha in soli carici zlat šopek, katerega cvetice bo okrašene z biseri. * (Kuski list v Bukureštu.) Početkom bodočega meseca začel bode izhajati v Bukureštu v ruskem jeziku list, ki bode zagovarjal ruske interese na vzhodu, a najbolj bode zavračal lažnjive vesti, katere širijo nemški in madjarski listi o dozdevnih težnjah Rusije na Balkanih. „Hrvatska" katerej posnamemo to vest, pristavlja: Mi želimo najboljega uspeha temu ruskemu drugu, uspeval bode brez dvombe, ker v svobodni Rumunski ne plenijo in ne globijo novin, kakor v nas, v Zagrebu. * (Angleška vojska.) Že pri strajkih v Londonu se je pokazalo, da angleška vojska ni več prav zanesljiva. Pa tudi od drugod prihajajo poročila ob uporih v angleški vojni. Tako je nedavno v Chathamu povozniški batalijon odrekel pokorščino svojim častnikom, samovoljno oBtavil vežbališče in se polastil jednega magacioa. Iz Ismaile se piše, da se je seržant 1. batalijona zapadnoindijskega polka, ki je imel stražo v fortu Augusta uprl svojemu kapitanu, ki mu ni hotel dati dopusta. Prilastil si je poveljništvo trdnjavice. Ko so častniki hoteli v trdnjavo, so jih vojaki pozdravili s streljanjem. Častniki so po hudem boji s pomočjo jednega batalijona ienijcev zmagali uporni batalijon. V boji je bil ubit omenjeni seržant. * (Eifflov stolp.) Minoli mesec je imela uprava Eifflovega stolpa 123.768 frankov dohodkov. Parižani, kateri neso mogli v toplice, pridno obiskujejo Eifflov stolp in posebno radi gori obedujejo. Večerni koncerti v prvem nadstropji stolpa privabljajo pa vedno mnogo občinstva. * (Čudna prikazen) V anatomičnem zavodu vseučilišča v K o loš i razparali so nedavno truplo 37letnega delavca, katero je imelo organe, ki bo sicer na desni, na levi, in organe, ki bi imeli biti na levi, na desni strani. Dotičnik umrl je za legarjem. * (Strajk pomorskih častnikov.) Mej častniki trgovske mornarnice v Melbournu v Avstraliji je strajk. Trgovci so zaradi tega v veliki zadregi. * (Blaznec v železniškem vagonu.) Dne 9. t. m. je v vlaku, ki |e vozil iz Ltibecka v Hamburg nakrat zblaznel Rus Petrov, zaklal jednega sopotnika z nožem, jednemu otroku iztaknil oči, pet druzih oseb pa teško poškodoval. Na kolodvoru v Wandsbeku so železniški uradniki po trdem boji prijeli Petrova. * (Nezgoda v kopališči.) Te dni podrlo se je kopališče blizu Napolja na obali Mariuelle. Blizu sto ljudij palo je v morje, dve osebi sta uto-nuli. jedna bila je ranjena, drugi so se rešili. * (Strašna eksplozija.) V milaroi v Providenci v Severni Ameriki je dne 14. t m. bila grozna eksplozija. Dvajset delavcev je teško ranjenih. * (Tri teleta) imela je nakrat krava v Pe-rigneuxu na Francoskem. Mlade živalice so dobro razvite. Kar se krave tiče, omeniti je, da ima še le štiri leta. •(Budistični Bamostani.) Guverner v Ning-Pu na Kitajskem je prepovedal snovanje budističnih ženskih samostanov. V svoji odredbi pravi guverner, da se je pokazalo, da v teh samostanih po dnevi nune ostentativno opravljajo Bvoje duševne vaje, po noči pa popivajo in razuzdanosti uganjajo. Ca vnunjo porabo. Bolečine udov, protinske in revmatične bolezni in vsakovrstna metja se z gotovim uspehom ozdravijo z Moll-ovim »Francoskim žganjem". Steklenica stane 00 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Duoaji, Tnchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-.v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (55 — 10) K«? Spe-— tc3 „LJUBLJAHSII ZVON" Htojl za VNe leto gld. 4.60 ; la pol leta gld. jž.30; za četrt leta gld. 1.15. Si -ru-a-J Zahvala. Za vsestranski blagor uneti. visokorodni gospod grof Karol Lanthieri, lastnik graščine v Vipavi, na Slapu i. t. d., častni član in posebni podpornik gasilnega društva v Vipavi, daroval je gasilnemu društvu čelado, sekiro in društvu običajnu obleke v vrednosti 40 gld., za kar se visokorodnemu d.irovatelju tem potom najarčneje zahvaljuje. G-usilno ljaiii : 16. avgusta: Antonija Zakrajsek, agentova hči, 2 me* Beča, Gospodske ulice št. 14, za katarom v želodcu. — Ivan Lebmacher, mestni ubog, 90 let, Karlovska cesta št. 7, za plučnim edemom. 18. avgusta: Matevž Gnrbajs, mestni ubog, 84 let, Karlovska cesta št. 7, za staroBtjo. V deželni bolnici: 16. avgusta t Ana Hočevar, gostija, 56 let, za jetlko. 17. avgusta: Jera Vidmar, delavka, 44 let, umirajoča prinesena. — Ana Štrukelj, gostija, 75 let, za oslabljenjem. I.oierljne sredice 16. avgusta. NaDunaji: 27, 86, 8, 45, 41. V Gradci: 39, 87, 16, 78, 80. Meteorologično poročilo. Dan Cfts opa-jo vanj t Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. > 1 °° 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737-1 mm. 7359 mm. 735'3 mm. 17-8° C 290° C 21 6» C brezv. brezv. brezv. jas. jas. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura 228°, za 3'9° nad normalom. 3D-u-n.aosl2a, borza dne 19. avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 88-30 Srebrna renta......89*75 Zlata renta......, 108 20 5o/0 marčna renta .... „ 101*20 Akcije narodne banke . . „ 975*— Kreditno akcije.....n 310*— London........„113 90 Srebro........„ —.— Napol.........„ 903'/, C. kr. cekini ...... , 5-43 Nemške marke.....„ f>5*75 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srećko iz 1. 1864 100 , 8gerska zlata renta 4°/0....... gerska papirna renta :">...... Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Vi0/0 zlati zast. listi . . Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije auglo-avstr. banke . . 1J<> . Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . . gld 131 gld 177 . 101 „ 99 , 122 g 114 k 193 „ 20 „ 163 , 220 „ danes 88*30 89 75 107*95 10110 974'— 308* 10 113-35 9-— 5*40 55-45 25 k 25 45 70 50 50 Doktor prava s petmesečno sodnijsko prakso, zmožen slovenskega, nemškega, srbskega in nekoliko laškega jezika, iiee mesta pri odvetniku ali notarji. — Ponudbe s pogoji prosijo bo pod naslovom: 9,F, P. poste restante Brežice" do 29. avgusta. (687—2) Učenca, ki je dovršil drugi razred srednje iole in je zdrav in krepak, atar 13—16 let, vsprejnaeui takoj v prodajalni «m> b mešanim blagom. (636—3) Gabriel Jelovšek, Vrhnika. puškar (341—33) v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten) priporoča vsakovrstne dobre puške iz svoje delavnice. Ob jednem naznanja, da tudi prenareja kresne puško na puške zadovke (Hiuterlader) in prevzame druga popravila po najnižjih cenah. Cenike s podobami dopoillja brezplačno ln franko. ♦M* ♦m*>*>M- *X* *X* •JO Oa* •■C* VIZITNICE priporoča v Ljubljani. *X*> *m* *K* -m* »la* -M* •m* 'mL* Št. 14.984. (639—2) Pri upravitoljstvu mestnega vodovoda Ljubljanskega je popolniti službo knjigovodje z letno plačo 800 gld. Služba se bo iz prva oddala začasno in prosilcem zanjo treba dokazati, da so praktično izurjeni v trgovinskem knjigovodstvu in korespondenciji, pa da so zmožni slovenskega in nemškega jezika v besedi in v pismu. Prošnje pravilno kolekovane je uložiti dO 31. avgusta lotos pri tukajšnjem mestnem magistratu. V Ljubljani, dnć 14. avgusta 1890. Župan: Grasselli m. p. Izvrstno, dobro ohlajeno Graško marčno pivo I. Graške delniške pivovarne in Pnntigamsko S1 v steklenicah s patentiranim zatvorom. Naroča se pri gospodu C-Sriiber-jl v glavni tobačni zalogi v I.jultljani. Me* tu I irg si. IS. (645—1) L Luser-jev obliž za turiste. Gotovo in hitro upli vajoče sredstvo proti kurjim ovesoui, žuljem na pod-platih, petah in v Celjl J. Kupterschmid. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hriba 1. LasLuiua in tisk „Narodne Tiskarne".